Štev. 10
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
9. marca 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Govor nar. poslanca, g. Jožefa Klekl, na 32. seji narodne skupščine februara 16.
Ka se tiče zasajenja, naj omenim, da je bilo l. 1921. zasajenih 22.0000 falatov jaličov i 6000 falatov jesenovca, štero zasajenje je pa l. 1923. vničila živina, ar je šumska uprava ne skrbela za to, da bi se živina pasla samo tam, kde je dovoljeno. Okoli 70 oralov izsekanoga loga pa še zdaj nej z nova zasajenoga.
Kak se dovoljava pri nas paša, naj Vam pokaže originalna pogodba sklenjena med upravov Veleposestva grofa Szapary v Murskoj Soboti i občani iz Mlajtinec i Lukačevec Ta pogodba se glasi: Zadeva je oddaja paše v Mlajtincih oddelek 14, 7, 13 i 22.
Občani iz Mlajtinec i Lukačevec prevzamejo v navedenih oddelkih (šumske parcele) pašo za IGO glav goveje živine proti odškodnini za vsako glavo živine 50 kg. žita, od šteroga majo oddati upravi Veleposestva Szapary v časi od 9-15. aprila 1923.1.15 kg, v meseci avgusti 1923 pa ostalih 35 kg. za vsako glavo živine. (Dr. Kulovec: Naturalno gospodárstvo!)
-Meje, v šterih je dovoljena paša. se bodo po logari Benki odkazale strankam na lici mesta. Sküpno majo občani oddati 50 q žita. <
Prevzetniki so dužni zvün gori pisane pogodbe dati od glave živine pol pelavca za pot popravljati.
(Dr. Kulovec: Tak šče kuluk tüdi!) Gospod minister, naš narod hodi na jezere delat deloma na Madžarsko, deloma na državno imanje Belje, da si zaslüži svoj krűh. Zdajšnja šumska uprava pa od toga siromaškoga ljüdstva, šteri nema vsaki den krűha, kajti so takši Siromaki tam, da nešteri že od decembra naprej nemajo krűha, zahteva, naj plačajo za pašo žito. Tem ubogim ljüdem šumska uprava krűh odtrgne tak rekoč od vüst.
(Dr. Kulovec: Kama ga pa dene!)
Navedo sem te pritožbe, ne da bi šteo gospoda ministra tožiti, nego ga samo opomenoti na nedovoljenosti i ga prosim, da da te stvari preiskati i da v prvoj vrsti zabrani izvoz drv iz Prekmurja, dokeč domače prebivalstvo ne je preskrbljeno s potrebnim kürivom ino da državnim nameščencom, vojski, žandarmeriji, finančnoj kontroli itd. iz državnih šum drügih krajov nakaže
drva i je da pripelati v Prekmurje. Drügič naj se potrebno včini da logarje ino drügo íumsko osobje ne bo neprilike delalo ubogim sirotam i da jim bodo püstili pobirati süho veje, štero veter zlomi. Tretjič naj se dovoli siromaškim ljüdem po državnih šumah nabirati gobe. Tive dve zadnjivi točki se tičeta cele Slovenije.
Prosim gospoda ministra, da uvažüje te moje prošnje i s tem končani. (Minister za šume i rudnke si je zabeležo po govorniki izražene zahteve pa obljübo, da je šče upoštevati. — Pri trjavanje i ploskanje na desnici.)
NEDELA.
I. Postna, Evang. sv. Mataja IV. 1—11. Vrag sküšava Jezuša. Sküšavao ga je na gizdo, .na nemertüčlivost i na to, da bi slüžo njemi, ga Jezuš molo. I Jezuš ga je premagao, ar se je posto i ar je molo. To sredstvo si Vzemimo tűdi mi do rok, da zmagamo mi i naši bližnji. Če mamo bližnjega, .ki blodi i ga ščemo na pravo pot spraviti, postimo se i molimo za njega. Prava ljübezen do bližnjega terja to tüdi od nas.
Ljübézen do bližnjega.*)
I deca? Mi vsi smo deca i prevnogi mamo že v večnosti očo eli mater eli celo oba. Eli jij lübimo, mrtve, s listov krščanskov lübeznijov, s šterov smo jij lübiti dužni ? Ka včinimo za njihove düše? O, eli Znamo, kak tesno naravno {edinstvo je med nami i stariši? Kak protina-ravno je, vrči iz srca ljübezen tüdi do mrtvij starišov? . . Eli se ne spominamo več, ka s-) za nas trpeli ? Eli nam je ne pred očmi znoj na očinom obrazi, žüli na njegovij rokaj, gübe na njegovom čeli, seri vlasjé na njegovoj glavi ? Eli nas v mislaj ne obiskavajo preverestüvane noči materine i njeni manternik delavni dnevi i njene skuze za nas? Eli smo pozabili, da je na drügoj kamenih^ tabli prva zapoved ta: Poštüj očo i mater? . .
I bratje i sestre, tak vküp zrasti! -v življenji ah. kak se pozablajo v smrti! Sestra, štera je mela v brati tisto moško velikost, na štero se ženska düša s telkim ponosom cgledava, i tisto moško moč, v štero neomejeno zavüpa . . .;
*) Predga dr. M Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
brat, šteri je meo v Sestri tisto žensko čistost, nežnost i milobo, do štere goji možova düša tak globoko poštüvanje — o, kak se drüg drü--goga v smrti pozabila 1 . . I prijateli, kak se pozabijo i rodbína i znanci — da nikaj ne pravim od vsej drügij, šteri so nam šče bliže! Düše vsej tej pozabienij pa zazavajo: Smilüjte se nam, smilüjte se bar ví, prijateli naši, ar roka Gospodov nas je zadela! . .
Glasi.
Slovenska Krajina.
Takse za pravico točenja alkoholnih pijač za drügo polovico l. 1923. ne trebe plačati oštarjašom, če so meli dovoljenje točenja že pred 15. novembrom lanskoga leta. Ki bi pa to takso že plačali, se bo zračunala ta za celo 1924. leto.
Posinovo je (za svojega sina vzeo) Kološa Števan, vpokojen kanclist v M. Soboti Mešnark Jožefa, vučitela v Beltincih. Toga ime bo zato odsehmao Kološša Jožef.
Rakičan. K glasi, ka je pri nas nastavljena kmečka zveza, dodamo ešče to: gda se je nastavila, sta govorila župan Gjörek Števan i tajnik naše stranke. Kotrig je pristopilo 79. Predsednik: Gjörek Števan, podpredsednik Balaško Mihal, tajnik Celec, Ferdinand, blagajnik Forjan Andraš, razlagati časopisov Gjörek Mihal št. 29. odborniki : Vukan Franc. Pertoci Števan, Vogrin Franc, Horvat Franc i Gergar-Siorijan.
Dokležovje. Dneva 26. februara je mela naša stranka, kmečka zveza svoje spravišče pri g. župani. Poročao je strankin tajnik od dela naših pes lancov, blagajnik pa od izdatkov ino dohodkov K. Z. ino ugotovo, da šče mamo v blagajni 18 Din. na bodoče leto. Zvolili smö si novi delaven odbor. Predsednik: Jerič Ivan, podpredsednik Bakan Jožef, tajnik Vindiš Števan, blagajnik Horvat Franc, odbornik: Mesarič Števan, Brünec Matjaš, Gutman Mikloš, Klemenčič Ivan, Küzma Martin.
Lepi dar Amerikancov za „Martinišče“. Naši vrli Amerikanci so nam z Chicage že drügi lepi dar poslali. Nabrao je g Horvat Anton iz Žižkov i nam poslao 8250 dinarov. Kda nam pošlje to lepo šumo, da pozdraviti celi odbor ,,Martiniša" i dühovčino pa naznanja, ka se pravo nabiranje ešče potom bo začelo. — Mi i nabirač! i darovnikom kričimo v imeni naše mladine jezerokratni Bog plati!
Fabijola ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.	
I tüdi to je prišlo. Črv v düšnoj vesti ga je začeo grizti; rasteo i rasteo je i kak čemérna kača se njemi je zavijao okoli düše, okoli srca. — Kak vesele i srečne vöre je preživo pri Kromaciji i pri Polikarpi. Kak lepo so ravnali z njim.
I on? Izdao jij je, izdao — Korvini, Fulviji! Joj! Fulvij, Fulvij! — i stopi njemi pred oči tista strašna noč izdajalstva. Fulvij, z njim se je potegno v najsvetejši kraj — z njim je napadno to katakombo. I pred oči so njemi prihajale strašne zverine, okoli njega so hodile, plesale i ga zasramüvale, škrampli so segali za njim . . . Strašno! Obraz si pokrije z rokami i se vrže na zemlo.
„Gvüšno, jaz sem mrtev! Hüšega nema preklenski ogenj, kak je črv nesti !“
Naednok njemi pride nekši glas do vüha, tak milo i živo je doneo, kak, da bi prihajao iz angelskij vüst — popevanje je prihajalo iz nekega višjega kraja. 
„Jaz ne bi mislo, da sta nebesa i pekeo tak tak blüzi vküp,“ premišlavle Torkvat. „Ali ti angeli sprejmlajo sodnika k strašnoj sodbi?“
Svetloba se prikaže od tam, odked je prišeo glas i včasi je razmo reči:
»Jaz pa vu miri spim i počivata"
,,Te reči so ne za mene." — ,,Za kakšega mantrnika bi bile, pa ne 'za izdajavca!"
Svetlost se je bole 1 bole razširjavaia po folaš!; včasi zagléda dugo rendo lüdi, naprej device z posvečnjeki v roki, med njimi štiri, ki so nosile v beli prt zavito telo s trnjavov kronov na glavi. Precej za temi je stopao mladenk Akolit* Tarzicij z gorečov kadilnicov, iz štere so se dvígale lepo dišeče megl!ce — potem več dühovnikov, med njimi papa sami, slednjič Diogen i sinova, i drügi, med šterimi je Torkvat spoznao Boštjana.
Kda je sprevod šo mimo Torkvata, so ravno popevali sledečo vrstico:
,,Ar si me ti, Gospod, posebno otrdo v vüpanji !*
,,Te reči valajo meni1' je djao i se pomogeo na kolena.
Eden žarek milosti Bože njemi je spadno v srce; te žarek ga je Spomno tej reči, štere je pred davnimi časi čüo i štere je zdaj mogeo izgovarjao, to je zdaj čüto. Plezo je za njimi, kelko je mogeo, da so prišli do nekše vekše grobnice. (žlojar) Svetloba njemi je kazala mili-obraz dobroga pastira z ovcov na rami na so-
sednoj steni — pa skoro je ne vüpao stopiti pred to podobo; na prag je poklekno, prekrižao se je i molo . . . molo je molítev pokore i proso milost Božo.
Telo so djali na zemlo, popevali šče drüge psalme i molili molitve pune vüpanja bolšega živlenja i nato mrtveca položili v grob. Med tem časom je Torkvat splezao do najbliinjega človeka í ga neopaieno pitao, čido je to telo?
„To telo je zveličane Ceciliji, štero so dnes vojaki zgrabiii na tom cintori i štera se zdaj veseli pri Bogi.
»Jaz sem torej njeni morilce'* zaječao je zamuknjeno i se vrgeo pred noge sv. Očo. Nekaj hipov je niti spregovoriti ne mogeo spreobrnjeni grešnik, nato pa zgovöro reči, Štere je meo na jeziki:
»Oče, grešo sem pred Bogom i pred tebov, jaz sem ne vreden, da me imenüješ za svoje dete."
Papa ga milo vzdignejo i njemi pravijo:
.Bodi štosteč, bodi pozdravlo v hiši svojega očo 1 Ali si slab, trüden ? Potrebno ti je počitka 1“
Včasi so njemi šteli podvoriti, pa je ne šteo prlé, dokeč je spoznao javno svoje grehe, i hüdobije, štere je zakrivo te dén.
Dale.
2
NOVINE
9. marca 1924.
Za izseljence v Ameriko je ministerstvo v Beogradi že vse akte pripravilo i za kratek čas je pošlje vsem Okrajnim glavarstvom, da bodo ta sprejemala priglašence za selitev v Ameriko. — Tak čüjemo, ka letošnja kvota bo menša od lanske, gotovo pa to ešče nej. — Ki se za 6 mesecov povrnejo nazaj v Ameriko potom, ka so prišli domo, brez vsega drügoga dovolenja smejo s sebov vzeti i svojo ženo pa deco pod 18 Žel staro.
Na „Martinišče“ nabrali na gostüvanji v dinaraj: Zver Martin pri Trboča Andraši i Sraka Agati v Ižekovcih 110, Balažič Števan starešina v Beltincih pri Bašša Kamli i Lendli Veroniki 126, Vojkovič Jožef v Törnišči pri Zadravec /Ferenci i baki Mariji 42, starešina Franc Ozmec i drüžbana Balažič Alojz i Poredoš Andraš v Melincih pri Küzma MihaIi i Glavač Rozi 79, Mekiš Janoš v Nuskovi pri Kórnháusel Jožefi i Borovnajak Mariji 43, Antolin Jožef v Odrancih pri Radoha Jožefa dovici 25, Matjašec Franc dlüžban pod Lipov pri Zadravec Števani 26, starešina Horvat Stevan i Kolenko Martin na Gor. Bistrici pri Vučko Martini 70, starešina Lebar Martin i drüžban Kustec Martin na Gor. Bistrici pri Kustec Jožefi 25. starešina Cigan Martin i Smolko Števan v Beltincih pri Nemec Jožefi i Horvat Mariji 30 50, starešina Horvat Andraš i Tratnjek Jožef i drüžban Horvat Otto na Gor. Bistrici pri Kolarič Ivani 60,' starešina Krčmar Števan v Ižekovcih pri Prša Katiki 44, v Filovcih pri Berden Števani i Ivanič Jožefi 63 50, v Dokležovji pri Pleb Števani 36 25, pri Slavič Jožefi 23 75, drüžbane v Lipovcih pri Forjan MihaIi i Grlec Mariji 69 25 pri Horvat Alojzi ino Vinkovič Franci pa starišinje nabrali 19 25, Zver Jožefi, Brezovica, 35 Din., pri Kolbl Jožefi, Dokležovje, 31 Din., pri Luka! Agoti, Dokležovje, 20 Din., drüžban Horvat Alojz pri Marič Andraši v Odrancih 10, Grüškovnjak Števan i Bohnec Martin pri Koštric Jožefi v Žižkih 86, pri Žüžek Štefani v Ižekovcih na gostüvanji Žüžek Ignaca 88 dinarov. Hozjan Janoš z ženov i Tratnjek Jožef šolar z Lendavskih Gor nabrali tű i v Čentibskih gorah 25450, Matjašec Štefan, glavni nabirač pod Lipov pa dobo do rok 447 dinarov. — Vsem miadöíencom Želemo bláženi hižni zakon i vsem darovitnim svatom i drügim darovnikom se iz srca zahvalimo za vse dare. — O le naprej 1
Velka Polana. Prostovoljno gasilno drüštvo v Velkoj Polani je melo dne 24. februara lepo uspelo igro v šoli v Velkoj Polani, dneva 4. marca pa v šoli v Maloj Polani.
Zmrzno je Režonja Janoš, pütar z Renkovec 1. marca v Rašicah, gda je šo domo iz Gančan. V drvarnici so ga najšli mrtvoga sklüčenoga.
Velka Polana. V imeni prostovoljnoga gasilnoga drüštva v Velkoj Polani se zahvalim vsem. občanom iz Velke Polane, šteri so kaj darüvali našemi drűštvi. Gumilar Franjo, načelnik.
Dokležovje. Odprla se nam je ne železnica, nego nova krčma. V dvema tjednoma je stočila osemstolitrov vina. Cela ves je proti stala, naj se nepotrebna krčma ne odpre i oblast li jo je. Ne razmimo toga postopanja. Ne zadosta, ka je »mokra* kultura prek Mőre že teliko surovosti rodila, ščé Oblast pri nas tüdi dosegnoti te .lepe uspehe*? — Drügi odgovor na to žalostno dejstvo je to, ka se tisti ljüdje nemajo juša tožiti na nevole, ki v 14 dnevaj poločejo 800 litrov alkohola.
Uradna naznanila.
Dača na ceste i špitale. Delegacija ministerstva financ naznanja, da se je l. 1922. i l. 1923. v Prekmurji pobiralo náloge (doklade pótadó) zvün državne dače 25% na ceste, 56/o pa na špitale. Ti procenti se računajo od državne dače. Ti penez bi mogo ostati doma v naših rokáh, a ár naša oblast nese je Poskrbela, da bi se občinske volitve zvršile, zato je to vse šlo v državno kaso potom davčnoga urada. — Šlo je vse ta, plačüvali smo ešče posebno dačo za ceste, pa H vojzávamo na sredi vélke ceste i niedna cesta se nam ne popravlja. To je napravo centralizem. Te isti uradni list (št. 11. 1. 1924.) naznanja, da 1. 1922. i I. 1923. sta v Prekmurji nájveč občinske naloge plačali občini Banuta i D. Bistrica, prva 850%. drüga 710%.
Politične drobnije.
„Klerikalci so prej odali Slovenijo Belgradi“ piše v 8. št. Szabadság. To se prej posvedoči z govorom dr. Kulovca. Szabadság je te laži vzeo iz demokratskih listov. Zakaj ne prečtejo gospodje govor dr. Kulovca? Ga neščejo? Te govor je najlepši govor za autonomijo. Mi želemo edno državo, je pravo Kulovec, a želemo zakonodajno Slovenijo v njej. To je vsebina Kulovcovoga govora. Toisto želejo i Horvatje za Horvacko, Bosanci za Bosno itd. Nemška država je tüdi edna, a má autonomne orsage
(Bavarsko, Prusko, Hessen itd.) v sebi z lastnimi parlamenti. To Želemo i mi i od toga je gučao dr. Kulavec, ki iz srca rad pošlje svoj govor „Szabadsági,"če šče pravico zvedeti i če nešče lažam demokratov nasedati. — V tom istom članki trdi .Szabadság" tüdi to, ka je Vlada küpila bosanski džemijer, da je glasao za sporazum z Italijov, po šterom smo zgübili Reko. Džemijet je ne bosanska, nego makedonska muslimanska stranka. Bosanska je ednoglasno glasala proti vladi. Teliko istini na drago.
Država.
12 dni spala. V Belgradi je dijakinja 3. gimnazijskoga razreda Angelina Vorkapič 12. toga meseca zaspala i se je ne prebüdila celi 12 dni. Ves te čas so jo pod doktorskim nadzorstvom umetno hranili z mlekom.
Nagrade za orožnike, šteri so zgrabili Čarugo. Orožniki, šteri so zgrabili Čarugo, dobijo sledeče nagrade: Narednik Balatinac 23,000 Din. desetnik Mdovič 21 000 Din. narednik Dronjak 17,000. drügi Orožnik pa po 6.000 Din.
50,000 dinarov podpore za brezposelne v Zagrebi je dovolo minister za socijalno politiko. Ar je v Zagrebi 10,000 brezposelnij, pride na peršono petij 5. dinarov eli kolaček krűha. Ka pa potom? Eli je ne to norčevanje iz ljüdi?
Grozdje na zagrabečkom placi. Na zagr. plac je prineso nekši kmet iz okrogline vekšo vnožino dobro ohranjenoga friškoga grozdja. Grozdje je odavao po 25 dinarov kilo.
Svet.
Napad na albanskoga predsednika. V Tirani je 23. toga meseca dijak Bekir Walter v dvorišči ustavodajne skupščine trikrat strelo na ministerskoga predsednika Zoga. Streli so predsednika samo malo ranili na roki i nogi. Napadalca so zaprli.
Napad na Trockija. Iz Transkaukazije, kde je zdaj Trockij, poročajo, da sta Trockija napadnola 2 človeka, a brez uspeha.
Dragoča v Franciji. Uradno je ugotovleno, da so se cene živlenskim potrebščinam zvišale zadnjega pol leta povprek za 30—40 odstotkov. Zavolo nove dače se pa dvignejo.
Wilsonovo imanje. Wilson je zapüsto okoli 225 jezer dolarov imanja. Največ je herbala žena, štera pa mora plačüvati njegovoj hčeri letno 2500 dolarov; dokeč se hči ne omoži.
Celo brodovje proti alkoholi. Predsednik Zdrüženih držav zahteva 15 miljonov dolarov za brodovje, štero naj bi zabranilo švercanje z alkoholnimi pijačami.
Novo spreobrnenje na Angleškom. Pred kratkim je bio sprejeti v katoličansko cerkev anglikanski dühovnik Rouse. A njegovoj drüžini je že to štrto spreobrnenje v katoličansko cerkev.
Domača politika.
Tožbo proti demokratskim ministrom, dr. Krameri i dr. Žerjavi oba Slovenca — nameni radikalni poslanec Rankovič zdignoti, kak je zdigno tožbo proti radikalnomi ministri pravde dr. L. Markoviči zavolo toga, ka sta se prej bogatila z državnoga imanja.
Delto, Baroš i par vesnic za Rekov (Fiumov) so nam Talijani prekdali. Vlaki že vozijo z baše države na Reko. Marc. 2. so Talijani obhajali pridobitev Reke. Znami D’An-nuzio, ki je teliko krivic napravo našim ljüdem na Reki, je imenüvan za reškoga grofa. Pač ki edno, ki drügo so si zgübili na rovaš Slovencov i Horvatov, ki so zgübili svojo Reko.
Za regulacijo Save v Sloveniji je ministerski svet (tanač) odobrio 370 jezero dinarov.
Stranka horvacke gospode „Horvacka zajednica" se zdrüžava v Radičovov strankov, štera je, kak pišejo horvacki listi, opüstila miseo na samo republiko, i je zadovoljna tüdi z kraljevinov, naj Horvatje prido samo do svojih pravic. Več Radičovih kortešov je začelo laziti tű po našem kraji zdaj, gda se bližajo volitve. Gda bi se pa trbelo kaj pobrigao za nevole' našega, ljüdstva so doma sedeli. Pač ki samo sebe iščejo, vsi tak delajo.
K trgovinskim pogajanjom med Italijov i našov državov so pozvani na zahtevo našega kluba tüdi slovenski strokovnjaki kak ti veterinar Černe i ravniteo „Gospodarske zveze“ Zaren.
V proračunskoj debati je naša stranka znova ostro zahtevala, da se odvzetih 20% i vojno posojilo kem prle nazaj da, v prvoj vrsti siromaškejšemi ljüdstvi.
Železničarom v Sloveniji je vlada stavila plače, po protesti naše stranke je svojo odredbo prezvala.
Italijani zahtevajo pri sklepanji pogodbe, ka bi se smeli naseliti v našoj državi i smeli banke nastavlati, kak naši državljani. Če v to privoli radikalna srbska vláda, je strašen vdarec zadeo naše delavstvo, štero itak nema dela i naše obrtništvo.
Svetovna politika.
Amerika. Vekši tao ministrov je zapletenih v „švindl“ z miljonarami, ki majo v rokaj stüdence za petrol. Ministri so miljonarom dovolili vnogokaj na rovaš države, zato so pa dobili masne miljone dolarov.
Francosko. Zdajšnja vlada na francoskom, štera v orožje drži celo Evropo, je sprevidila, da de bogše Nemcom pomagati na noge i potom od njih terjati bojno odškodnino. Nespametna politika je pripomogla, da je Francoski penez jako spadno.
  Grško. V skupščini so glasali proti, da bi država postanola republika. Zdaj de moralo lüdstvo samo votume dati, za republiko ali proti.
Angleško. Minister Henderson je povedao v skupščini, da se mora mirovna pogodba, štero so sklenoli po svetovnoj bojni, spremeniti. To je napravilo velki viher, šteroga so komaj pomirili. Delavska stranka pritiskavle za autonomijo Indije.
Gospodarstvo.
Zakaj poje nešterna svinja svoje mlade?
Tomi je lehko dosta zroka. Dostakrat se zgodi, da zrastejo mladim prašičköm prav ostri zobje. Kda takši pujceki cecajo, napravijo svinji velke bolečine. Doječa svinja se zavolo toga tak razsrdi, da pujceke pomori ino požre. Da se to prepreči, naj se zobovje malim pujcekom, dokeč cecajo, večkrat preiščejo, ino če se zapazi, da majo ostre ino špičaste zobe, naj se jim tisti z ostrimi kleščami preščiplejo.
Pogostokrat pa poje svinja svoje mlade tüdi zavolo toga, ar se njoj dobro ne krmi inb dvori. A največkrát požre mlade takša svinja, šteroj se davlejo m .seni odpadki ali krv, zato brejim Svinjam se nikdar ne davle takša krma i naj se skrbi, da se bo svinja kak li mogoče dosta gibala na prostom i se pasla.
Zagrebečka borza dne 5. marca 1924.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 302.—
Austrijska krona 100 K	K —.44
Čeho-Slov. krona	1	K	K	9.10
20 kronski zlat	K	 1200.—
Francoski franc 1 frank	K 13 28
Madjar. K 100 (nova	em.)	K	—.48
Švic. fran. 1 fr.	K	 55.20
Talijanske lire 1 lira	K 13.40
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 7.25
Pošta.
Forjan Št. Melinci. Dajte M. Lista na marof Pintarič Martini i Drvarič Franci. Lista v uredništvi plačana.
Trgovinska hiža k odaji na  Cankovi
na najobračlivejšem mesti pri velikoj cesti, v šterom je že od duga leta mao trgovina z živežom, železom, krátkim blagom, z perotninov i z vertstvenimi pridelki z dobrimi dohodki i z dobrim obračajom stoji. Velka
trgovinska hiža,
4 stanovanske sobe, kühinja, kamra, velika feobana pivnica, zidani, vertlstveni hram, kakti štala, gümlo, skladišče, svinski hlevi i z pralnov kühinjov, veliki sadovnjak i ogračekom redno zagrajeno je za 400 jezero dinarov gotovi penez k odaji. Priseli se lehko 15. aprila t. l. Küpci se naj zglasijo pri
KAROL VOGLER
ná CANKOVI.
Oglas.
Za rušte tesani les, za čakature, late i kumpe pa stoječe borovje se dobi po
najfalejšoj
ceni pri BUKOVEC KALMANI, lesnom trgovci v Kobilji št 42.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.