Pclfnina plačaas • (o1o»W T.ETO XI V Ljubljani, ilne 14. marca 1938. Sto v. 11. Posamezna Številka 1 Din Posamezna itevfl- lu I Din mesečno, (• •• »prejema liti v nprsA. naročnin« 4 Din na dom in Epott) dostavljea I S Din Celoletna naročnina fc 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din Cen« ins«-ratom po dogovor* POJSEDEJCJSKI S£OVEJSEC Uredništvo: Kopitarjeva ul Št 6/111. Telelon št. 4001, 40-02 40-03. 40-04 in 40-05 List izha-|a vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček račun. Ljubljana 15.179. Telelon ttev 2992 Hitler in Mussolini Dolgo pismo nemškega kanclerja vodji Italije Zgodovinski sklepi velikega fašističnega sveta Zgodovinsko Hitlerjevo pismo Mussoliniju Rim, 13. marca. Po seji velikega fašističnega sveta ot> 23 uri zvečer, so v predsedstvu vlade v Rimu domačim in tujim časnikarjem razdelili besedilo Hitlerjevega pisma. Pismo, ki je naslovljeno na Mussolinija, je posebno letalo prineslo iz Berlina. Pismo nosi datum 11. inar,'n. Hitler pravi v uvodu, da 6e v tej usodni uri obrača n« Mussolinija, da ga obvesti o sklepih, ki^ jih okoliščine zahtevajo, in ki jih poslej ni mogoče več spremeniti. Hitler pravi v pismu, da so bili Nemci v Avstriji preganjani. V Nemčijo je prišlo nad 40.000 beguncev iz Avstrije, ker so v svoji domovini zagovarjali ideje, ki jih je odobravala velika večina njihovih rojakov. Napetost je zmeraj bolj rastla, ko sem se odločil za zadnji odločilni sporazum i dr. Schuscniggom, ki naj vsem vrne popolno enakopravnost pred zakonom. V Berrhtesgadenu sem opozoril Schuschnigga, da Nemčija ne bo mogla dolgo prenašati, da bi manjšina tlačila večino. Jaz sam sem sin te zemljo. Avstrija je moja domovina. Opozoril sem Schuschnigga, da je nemogoče, da bi velika država dopustila, da bi ljudje iste krvi tlačili tiste, ki se zavedajo zgodovinskih dolžnosti Nemčijo. Moje zahteve so bilo več kot skromne. Po vseh zahtevah pameti in še celo po nekih zahtevah demokracije hi Schuschnigg moral odstopiti in prepustiti svoje mesto vladi, ki bi sc naslanjala na večino naroda. Zadovoljen pa bi bil, če bi sc vsem zagotovila enakopravnost v okviru avstrijskih zakonov, če bi bili vsi popolnoma enakopravni in čo bi se v vojaškem oziru vzpostavila popolna varnost. Schuschnigg mi jc podal slovesna cagotovila in je zaključil pogodbo v tem smislu. Toda že od prvega trenutka ni spoštoval te pogodbe. Dovolil si jo celo nov greh proti duhu to pogodbe, ko je hotel izvesti takozvann ljudsko glasovanje. Tako glasovanje pa l>i bilo pravi posmeh kakršnegakoli plebiscita. Vse to je dobilo posledice, ki so sedaj razvijajo. Avstrijski narod so je dvignil končno proti stalnemu zatiranju. Sledil je odstop zvezne vlade in ostalih voditeljev javnih ustanov. Ze nekaj dni jo korakala ta dežela v naraščajočo anarhijo. Kot odgovoren vodja in državni kancler nemškega raj-ha in tudi kot sin te dežele nisem mogel dolg« držati roko navzkriž in samo opazovati razvoj teh dogodkov. Odločen sem. utrdili mir in red v moji domovini in omogočiti ljudski volji, naj odloči o svoji usodi v jasni in nepreklicni obliki. Naj avstrijski narod končno sam zvari svojo usodo. Kakršenkoli naj bo izid tega glasovanja, vas lahko, Bkscelenca voiljo fašistične Italije, zagotovim o naslednjem: 1. Nc vidim ? tem dejanju nič drugega kot zakonito obrambo narodnih interesov ter sem prepričan, da bi Vaša Ekscclenca postopala prav tako, če bi šlo za usodo Italijanov. Tudi jaz kot vodja in kot narodni socialist nc morem postopati drugače. 2. V kritični uri za Italijo sem vas zagotovil o iskrenosti svojih čustev. Ne dvomim, da sc tudi v hodčnost ta čustva ne bodo spremenila. 3. Kakršnekoli naj IhkIo posledico bližnjih dogodkov, jaz sem že potegnil jasno nemško mejo proti Franciji in v tej uri sem potegnil tudi jasno mejo proti Italiji. To je Brenner! Tega nisem sklenil šele v letu 1938, ampak sem prišel do tega spoznanja že takoj po svetovni vojni in lega prepričanja nisem tudi nikomur prikrival. V zaključku pravi Hitler, da lahko Mussolini pismo tudi objavi in ponavlja, da je do konca upal. da bo s Schusrhniggom lahko opravil na drug način. Mussolini naj ho prepričan, da v tem trenutku piše in govori tisto, kar najgloblje občuti — vedno z enakim prijateljstvom Vaš najbolj zvesti Adolf Hitler. Sklepi velikega fašističnega sveta Zahteva Francije za nastop proti Nemčiji odklonjena Veliki fašistični svet je izdal tole sporočilo: Veliki fašistični svet jo razniotril poročilo zunanjega ministra n dogodkih v Avstriji in vzel na znanje tudi poročila inozemskih predstavnikov, na podlagi Katerih jo fašistični svet dan za dnem spremljal razvoj dogodkov po najtočnejših informacijah. Veliki fašistični svet naglasa, da je avstrijska federalna vlada obvestila italijansko vlado o razgovorih v Berrhtesgadenu in o inicijativah, ki so sledile in ki so bile pozneje tudi izvršene. Italijanska vlada se je od svojo strani iz evidenčnih razlogov odločila, da v nobenem primeru ne bo posredovala gledo avstrijske politike niti v razvoju čisto nacionalnega pokreta. Veliki fašistični svet posebno naglasa, da je hil nenadni plebiscit, ki ga je objavil kancler Schuschnigg, že od vsega početka, čim se jc zanj zvedelo, obsojen nu propast bodisi z ozirom na odnose njegovo vsebine Imdisi po svoji obliki. Veliki fašistični svet smatra, da je to. kar se jc zgodilo v Avstriji, izraz čustvovanja in volje avstrijskega naroda, kar je vs® dobilo dokaza pri velikih javnih manifestacijah, s katerimi so v Avstriji to dogodke pozdravili. Veliki fašstični svet jemlje z nenavadnim zanimanjem na znanje pismo, ki ga je 11. t. m. nemški vodja Hitler poslal duccjii, in v katerem so označeni in razloženi dogodki v Avstriji v zvezi z italijansko-nemškimi odnosi. To fiihrerjevo pismo bo objavljeno. Veliki fašistični svet prav tako jemlje na znanje odlok, s katerim je fašistična vlada odbila poziv franrosko vlade, da naj bi ji sledila, oziroma akciji, ki ne hi imela nikaKo podlage niti smotra. Italijanska vlada se mora držati edino tega, da so mednarodne težave še bolj nc povečajo. Z ozirom na to je svetovna javnost tudi pravilno razumela zadržanje italijanske vlade. Pogled čez mejo Avstrija je bila pred krvavo revoluc'jo Št. Ilj 12. marca. Dogodki v sosednji Avstriji se vrstijo s tako bliskovito naglico, da jih je nemogoče sproti zasledovati ter bo potrebna daljša časovna distanco, predno bomo lahko vse v podrobnostih razumeli. Ke včeraj popoldne se je mislilo onstran meje, da se ho plebiscit v nedeljo vršil kljub temu, da narodni socialisti ne nastopijo. Vse do sedme ure sinoči je policija na ulicah Gradca snemala narodnim socialistom njihove znake ter razganjala njihove vrste, ko so manifestirali po ulicah. Tudi 6o včeraj popoldne začeli deliti orožje iz vojaških skladišč pripadnikom patriotske fronte, iz Gradca pa je bilo odposlanih okoli 30 tovornih avtomobilov s težko oboroženim vojaštvom v posamezne najbolj vroče razpoložene kraje na Štajerskem, med njimi tudi v Špilje, da bi tam za ča6a plebiscita vzdrževali red in mir. Danes pa je v Gradcu in ostalih mestih Štajerske tudi ob naši meji že povsem druga 9lika. Policija in žandar-merija nosi na rokavih znake s kljukastim križem, vojaštvo psi se na istih tovornih avtomobilih, na katerih se je peljalo iz Gradca pomagat domovinski fronti, vrača zopet nazaj, prepevajoč hitlerjevske pesmi, z rdečimi hitlerjevskdmi znaki na rokah. Plebiscit nai bi bil mak za strašno klanje Danes se vse bolj jasno vidi. da bi bil prinesel plebiscit Avstriji novo, še vse strašnejšo in bolj krvavo revolucijo, kaor jc bila socialistična leta 1034. Narodni socialisti se plebiscita niso hoteli udeležiti, veiloč, da l)i jim hil prinesel poraz. Danes se doznava, da so izdali parolo, da se na dan plebiscita pokoljejo po vsej Avstriji pristaši oatriotsko fronte in plebiscitni odbori in da narodni socializem dejansko nastopi z revolucijo. Zdi se, da je za to izvedel šušnijj v poslednjem hipu in da je zaradi tega odstopil. Spoznal je pač, da je Man še z!o . . . kakor pa bi bila revolucija, ki bi bila zamajala državo lo temeljev ter bi bila zahtevala tisoče in tisoče žrtev. Poleg strahu pred revolucijo, pa je "ui njegovo odločitev seveda nrav tehtno vpiivak it dejstvo, da so nemške čete na čelu z avstrijsko legijo prekoračile mejo ter vkorakale na avstrijsko ozemlje, burno pozdravljane od prebivalstva avstrijskih mest. SA in SS prevzema ob'ast Kakor Sušnika samega, tako so dogodki prehiteli tudi narodne socialiste. Na takšno naglo rešitev očiivdno niso bili pripravljeni. Videlo se je to sinoč v velkih brezglavost in dirindaju, ki je nekaj časa vladal. Potem pa je začela že davno pripravljena in dobro izurjena mašinerija narodnega socializma naglo delovati. Oddelki SA in SS so se začeli formirati najprej v mestih, posebno v Gradcu. Orožje so dobivali iz vojaških skladišč in v nekaj urah so se pojavile na ulicah strnjene kolone teh čet, vso v civilu, pa z vojaškimi šlemi, karabinkami in bajoneti opremljene. Le tu in tam se je videla med njimi rjava uniforma SA miličnika. Danes zjutraj so to čete prevzele službo kot jioinožni organi policije in žandarmerije železničarjev in financarjev. Na tovornih avtomobilih so jih odpravili na podeželje. Poslali so jih več avtomobilov tudi v Špilje in na mejo, ki so jo zasedli na važnejših točkah. Na deželi so te čete takoj začele razoroževati pripadnike patriotske fronte. V Špilju so na primer zaplenili strojnico in 37 karabink ter veliko streliva. Navdušence Povsod od meje proti Gradcu in dalje r>o Štajerskem je čudovito razpoloženje. V vseh večjih mestih in trgih je, kakor je bilo pri nas za časa osvobojenja. Vse prebivalstvo je na ulicah, ljudje so kakor pijani, vso noč so bile nocoj odprto gostilne in je igrala godba v njih in zunaj na trgih, vse se objema, poljubuje. skratka, za nas, hladne in trezne sosede izgleda, kakor da so ljudje izgubili pamet. To pa je le |>o središčih mest in v trgih — na kmetih ne vidiš te izpre-nieinbe, prav tako je ne vidiš zunaj v graških predmestjih, v Eggenbergu in Gostingu, Ptinli-gamu, kjer so prav redke tudi zastave s kljukastim križem Delavstvo, ki je še sedaj socialistično. molče protestira ter se jo zaprlo v svoje domove kjer v strahu pričakuje, kaj lio. Pa tudi kmetje razen njihove v šolah z narodnim socializmom inficirane mladine, se zadržujejo pasivno in čakajo, kaj Ih» iirinesej čas. Hitler Mussoliniju: f,Nikdar ne bom pozabit Linz 13. marca. TG. Ko jc Adolf Hitler zvedel za sklepe velikega fašističnega sveta, s katerimi Italija končnovcljavno izjavlja, da se v sedanje avstrijske dogodke ne ho vmešavala, ker jih smatra za naraven razvoj in za notranji problem nemškega naroda, je bil ves ginjen in je lastnoročno napisal brzojavko, ki se naj takoj pošlje Mussoliniju. Brzojavka je zelo kratka in se glasi: :Mussolini. nikdar tega ne bom pozabil. Adolf H i 11 c r.< Sejss-Imiuart, novi z.vez.ni kancler hitlerjevske Avstrijo. Miklas odstopil Dunaj, 13. marca. c. Zvezni v. »h t. r Miklas je odstopil, fdal s« je priti-ku. ki so ga že več dni izvajali nanj narodni socialisti in se umaknil. Popolnoma neznano je, kako se Ihi razvijalo vodstvo državnih zadev. Maršal Goring: Večno bomo hvaležni Ilaliji Berlin, 13. marca. TG. Danes na vsakoletni spominski dan, posvečen padlim nemškim vojakom, je imet maršal Goring velik govor o Avstriji in o bližajočem se avstrijskem plebiscitu. Maršal je dejal, da ni nobenega dvoma, da bo avstrijski narod enoglasno izjavil, da želi postati del zedinjenega nemškega naroda in del ene same velike nemške države. Odločitev avstrijskega ljudstva ne briga nobenega drugega, izvzetnši Avstrijo in Nemčijo. Maršal je podčrtal, da sedaj pri-iiaja čas, ko bo po tolikem trpljenju, odkar so mirovne pogodbe nemški narod razkosale, avstrijsko ljudstvo imelo priložnost, da iskreno in svobodno izpove svojo željo, da se hoče udeležiti novega skupnega nemškega življenja, ki ga oznanja nova nemška pomlad. Nekatere inozemske države so že vložile svoje proteste, toda nemška vlada jih je brez nadaljnjega zavrnila s pripombo, da se to vprašanje nikogar ne tiče, kajti nobena inozemska država nima pravice, da bi imela katerekoli interese v Avstriji. S posebnim jKiudarkom se je maršal Goring zahvalil Mussoliniju za dokaz njegove zvestobe, lojalnosti in prijateljstva, ki ga je sedaj ob tako težki uri izkazal nemškemu na- Gtaški škof rodu. Nemci Mussoliniju nikdar ne bodo pozabili, da je pravilno razumel, kaj je nemška čast, in nikdar tudi ne, da jim je ponudil svojo oporo, ko je bilo treba popraviti krivice, ki jih je nemški narod trpel v veliki zgodovinski uri nemškega zedinjenja. Zcdinjeni nemški narod, ji? ponovil maršal Goring, Mussoliniju in njegovi Italiji tega nikdar ne ho pozabil. Veselje v Berlinu Berlin, 13. marca. AA. (DNB) Nemška prestolnica kakor tudi vsa večja nemška mesla so okrašena z zastavami. Današnji dan je posvečen proslavi pobratimstva avstrijskih Nemcev in Nemcev iz. rajhn. Dan je posvečen tudi polastitvi s|mv-inina padlim vojakom v svetovni vojni in na la način se danes skupno proslavlja spomin na vse boje v svetovni vojni in se poveličuje nemško-avstrijsko vojno tovarištvo. Vse nemško časopisje na uvodnih mestih jiiše o triumfalnem prihodu Adolfa Hitlerja v svojo domovino ter priobčuje številne fotografije. Patvlikovski aretiran Izvirno poročilo našega poročeva ca Gradec 13. marca. S podeželja so prišle ogromne množice v mesto. Vsi zaradi tega, da bi videli Hitlerja, katerega prihod je bil danes napovedan. Toda njihov trud ie bil zasloni. Hitler se ni noiavil. „_ ... Vsi so prišli, da bi vi- deli fiihrerja, toda njih up je bil zaman. Pač pa so danes pojKildno ob pol 3 pridrveli nad Gradec od Dunaja nemški težki bombniki. Bilo je vsega skupaj 30 letal, ki so krožila nad mestom skoraj j>ol ure ter so izzvala na ulicah pravo ekstazo med glodalci. Gb pol 4 so prišle tudi prve izvidnice nemške vojske, ki se bliža od Brucka. So lo niolo rizirine divizije, ki bodo zasedle vso Štajersko do Straže v bližini jugoslovanske meje. Prihod nemških izvidnic so sprejeli z velikanskim navdušenjem in pozdravljanjem. Vse ulice so se dobesedno napoinile z ljudmi, lako da jc bil ves promet z vozili v sredi mesta ustavljen. Danes se je tudi zvedelo, da je nemška policija v družbi s SS četami, ki so prevzele vodstvo policije, izvršila v temu noči celo vrsto aretacij. Med drugimi so bili aretirani tudi graški nadškof dr. Pawlikovski, prejšnji deželni glavar dr. Stephan, Nobelov nagrajenec, univ. profesor dr. Lowy, poveljnik gra-ške policije grof Ferari, prejšnji graški župan, dočim je podžupan Krainer pobegnil ter pravijo, da je odnesel s seboj 100.000 šilingov. Pobegnil je ludi vodja Domovinske fronte, major Gorbacli, njegovega brata pa so aretirali. Aretirali so tudi 20 policijskih uradnikov, ki so se preje posebno odlikovali pri preganjanju narodnih socialistov. Policijo so začeli na debelo čistiti in je za|)rlili in odpuščenih veliko stražnikov, ki se jim niso zdeli zanesljivi, namesto njih pa vršijo službo pripadniki SS oddelkov. Danes popoldne je izvršila policija tudi velik vdor v vodstvo frontne milice Aretiran je bil celotni štab, katerega so prijeli ravno v času, ko je imel posvetovanja. Pravijo, da so bile v ozadju priprave zn puč in da je milica hotela spraviti na površje Gtona Habsburškega. Opazilo se je nocoj, da so se pojavili faizifikati uradnih znakov SA in SS oddelkov. Zalo so jih |>oiioči vse žigosali. Oni pa, ki niso imeli znakov žigosanih, so lovili SA in SS oddelki |>o ulicah in jih zapirali. Hiše, v katerih stanujejo režimu nenaklonjeni ljudje, so danes zastražili oddelki SA Poslopja, ki so bila last Domovinske fronte, so bila zasedena in so se v njih vgnezdili SS in SA oddelki. Beg Judov iz. Avstrijo se nadaljuje. Zato je šo poostrena kontrola na mejah in zlasti v vlakih. V nocojšnjem vlaku, ki je peljal v Maribor, je bila aretirana neka Židinja, pri kateri so našli (>8.(XNl šilingov. Kaos je še vedno ogromen, ker se ljudje, šo vedno niso znašli v novem [>oložnju. Izgleda, da ho trajalo še mnogo dni. preden bo zavladalo spet normalno življenje. Trdi se pa tudi, da so nekateri že razočarani. Tako so snoči v nekaterih kavarnah ljudje protestirali, ker je radio oddajal samo nemške koračnice in nobene avstrijske. Kardinal Innitzer Dunaj, 13. marca. AA. (DNB) Primas Avstrije kardinal Innitzer je objavil v »Reichsposli« proklamacijo, v kateri priporoča vernikom, naj se zahvalijo Bogu, da so se poslednji dogodki v Avstriji odigrali brez prelivanja krvi. Vernike poziva, da molijo za srečno bodočnost Avstrije in da sc pokore oblastem. Izjava ministra IVolfa Dunaj, 13. marca. AA. (DNB) Danes jc prevzel dolžnosti novi zvezni minister za zunanje zadeve Wilh. Wolf, ki je imel ob tej priliki govor ,v katerem jc izjavil med drugim tudi tole: »Hočemo zavarovati mir na tem svetu, ki jc poln mržnjc, pa tudi mir med našim narodom, mir med nem-fkim narodom, kar ni nikaka nova naša naloga. V tem vidim samo izpolnitev one točke sporazuma od 11. julija 1936, s katero se je Avstrja obvezala, da si bo vedno v svesti svoje nemške naloge. To jc točka, o kateri bo govora tudi v teku prihodnjih tednov. Mi moramo odločno iti naprej po tej zunanjepolitični poti druge nemške države, lo jc glavni pogoj našega dela. Aiisfrija priključena Nemčiji Plebiscit bo 10. aprila Zvezna vlado je uradno proglasila priključitev Avstrije k Nemčiji. Plebiscit, o katerem bo avstrijsko ljudstvo izrazilo svoje mnenje o priključitvi in jo potrdilo, bo dne 10. aprila. Zvezni predsednik Miklas je na zahtevo kanclerja Sey&»-In-<[uarta odstopil in je v skladu s predpisi ustave izročil svojo oblast kanclerju Seyss-Inquartu. Novi zakoni so hili danes uradno objavljeni in sporočeni inozemskim časnikarjem. Glavni zakon se glasi: I. Avstrija je del nemške države. II. Plebiscit, pri katerem bodo vsi možje in žen ske, ki so dopolnili 20 let starosti, bo dne 10. aprila. Plebiscit bo tajen, odločala 1h> večina oddanih glasov. III. V plebiscitu bo avstrijsko ljudstvo izpovedalo, če priključitev k uernžki državi odobrava ali jo odklanja. Hitler na grobu svojih staršev Linz, 13. marca. TG. Danes opoldne je Hitler iz Linza z velikim spremstvom odpotoval na grob svojih staršev v Leonding. Nn vsej poti do Leon-dinga je ljudstvo napravilo ogromen špalir, v katerem je stalo |>o cenitvi nepristranskih opazovalcev najmanj 60.000 ljudi. Na pokopališču se je na grobu svojih staršev mudil četrt ure. Med tem so v zraku hrneli številni bombniki, ki so metali vence na pokopališče. Po obisku groba svojih staršev se je Hitler v avtomobilu, ki je počasi vozil med desetimi tisoči navdušeno vzklikajočih ljudi nazaj v Linz, kjer je bilo zbranega toliko ljudstva, da so SS oddelki le z največjo težavo napravili pot za kanclerjev avtomobil. Hitler v Salzburgu? Dunaj, 13. marca. c. Po zadnjih vesteh Hitlerja nocoj ne bo na Dunaj. Najbrž bo prenočil v Salzburgu. Linz, 13. marca. AA (Havas) Vodja nemškega rajha državni kancler Adolf Hitler je prebil noč v Linzu. Danes, dopoldne ob 11.45 je odpotoval v Leonding, kjer bo obiskal grobovo svojih staršev. Drugi del njegovega današnjega programa še ni določen. Nekateri mislijo, da bo popoldne obiskal tudi Salzburg. Dunaj, 13. marca. AA. (Reuter). Enega od največjih dunajskih hotelov, hotel »Majestic«, so pripravili za bivališče nemškega vodje Adolfa llitleria, ko pride na Duna'. Računajo, da bo Hitler ostal na Dunaju en dan. Linz. 13. marca. AA. (Reuter) Hitler je poleg Seyss-Inquarta, ki je tudi prenočil v Linzu, sprejel" tudi večje število visokih državnih funkcionarjev. Schuscfinigg na Madžarskem Dunaj, 13. marca. TG. Bivši zvezni kancler dr. Schuschnigg je odpotoval iz Avstrije čez madžarsko mejo. Nastanil se l>o v Tati nekaj kilo metrov daleč od Budimpešte na posestvu grofa Esterhazyja, katerega gost do nadaljnjega ostane. Dunaj. 13. marca. A A (Reuter) Doznava so, da je bivši avstrijski kancler Schuschnigg prispel v Tato na Madžarskem na posestvo grofa Ester-liazija. Grof Esterhazi je v telefonskem razgovoru z dopisnikom Reuterja izjavil, da bivši kancler Schuschnigg ne biva v dvorcu in da tudi ne ve, kje se nahaja. Esterhazi jo zatem povedal ludi tole: Nisem poklical dr. Schuschnigga, da pride v Tato, če pa slučajno pride, bo lejio sprejet, pa če jiraile v kakršnemkoli času. Schirach na Duna'u Dunaj, 13. marca. AA. (DNB). Vodja nemške mladine Baldur v. Schirach je prispel na Dunaj. Skubl odstopil Državni tajnik Mihael Skubl je danes odstopil in sicer, kakor pravijo, prostovoljno. Policijski ravnatelj Dunaja VVeiser, nadalje 3 člani državnega tiskovnega urada in številni socialisti, ki so hili jired nekaj dnevi amnestirani, so hili spet zaprti. Dunajski župan dr. Schtnitz je zastražen v svojem stanovanju. Avstrijski kmet za prehrano Nemčije Dunaj, 13. marca. TG. Novi kmetijski minister ing. Reinthaler je sprejel odposlanstvo avstrijskih kmetov, katerim je izjavil, da bo avstrijsko poljedelstvo radevolje prispevalo k prehrani vsega nemškega naroda. Avstrija bo smatrala za svojo rodoljubno dolžnost, da tudi svoje doprinese k temu važnemu vprašanju. Avstrijskemu kmetu so ni treba bati, da bi trpel kakšno škodo, ker bo svoje jiridelke sedaj lahko na velikem nemškem domačem trgu vnovčil za pravične cene. Domovinska fronta Dunaj, 13. marca. c. Imetje Domovinske fronte je prevzela narodnosocialistična stranka. Vse avstrijske občine in vse vasi pošiljajo neprestano |x».d ravne brzojavke Hitlerju. ilerbert Debilis jc 6pet postavljen na položaj šefa politične policije, s katerega ga je odstranil knez Starhemberg, ko je hil avstrijski kancler. Upravnik Burgtheatra je tudi moral odstopiti. Imenovan je znani pisatelj Mirko Jclusich, ki jc po rodu Hrvat. Dunaj, 13. marca. c. Danes so izšli vsi dunajski časopisi, razen demokratskega glasila »Der Tag«. Tudi Reichspost je izišla, pač pu objavlja notico, da je bivši šef dr. Funder odstopil in je vodstvo lista prevzel lIo\vorka. Tudi drugi listi so objavili slične notice, lo je, do so vodstvo listov prevzele nove osebe. ReichosposU objavlja izjavo kardinala Innit-zerja. Kardinal pravi, dn je treba zahvaliti Bogu, da se je vse končalo brez prelivanja krvi. Počasno zasedanje Dunaj, 13. marca. c. Zvečer objavljajo, da bo nemška vojska Avstrijo zasedala zelo počasi. Razmeščanje nemške vojske jw> Avstriji bo trajalo ves teden. Govori se, da bo novi plebiscit šele okoli velike noči. Dunaj, 13. marca. c. Ves dan krožijo nemška letala nad Dunajem. Popoldne se jc število nemških letal nad mestom še povečalo. Na letališče Aspern pri Dunaju so se spustile na tla danes številne cdinice nemških letal. Medtem ko normalni promet na vseh progah opravlja dosedanje avstrijsko osebje, je neki nemški zrakoplovni štab prevzel poveljstvo nad letališčem in zelo tovariško postopa s častniki in ostalimi avstrijskimi letalci na aerodromu. Druga poleg druge so razobešene zastave nemškega rajha in rdeče-bela-črna državna zastava. Dunaj, 13. marca. AA. (Reuter), Čeprav je težko vsaj približno oceniti, koliko nemške vojske je zdaj že stopilo na avstrijska tla, se vendar more zanesljivo domnevati, da je število nemških vojakov v Avstriji zdaj 250.000. Temu številu je treba dodati šc 40.000 avstrijskih legionarjev. Nad 200 bombnikov je zdaj v okolici Dunaja. Češkoslovaška ni mobilizirala Praga, 13. marca. TG. Zunanje ministrstvo najodločnejšo zanika vesti, ki jih razširja gotovi tisk, češ da je Češkoslovaška odredila mobilizacijo svoje armade. Te vesti so popolnoma izmišljene. Češkoslovaška je samo nekoliko okrepila svoje obmejne postojanke, to pu zaradi tega, da olajša obmejno kontrolo zaradi velikega navala bc-guncev, ki beže iz Avstrije. Češkoslovaška avstrijskim beguncem ne dovoljuje prehoda na svoje ozemlje, razen v izjemnih primerih. V Londonu: „Samo posvetovanja" Csl. poslanih pritiska London. 13. marca. AA. (Reuter) Češkoslovaški opolnomočeni minister Jan Masaryk je obiskal v Foreigen-Oficeu lorda Hali!axa. Za njim je prispel v Foreigen Ofice francoski veleposlanik Corbin, ki 6e je jio krajšem razgovoru z lordom Halifaxom vrnil na francosko veleposlaništvo. Češkoslovaško poslaništvo v Londonu je sprejelo od praške vlade obvestilo, da je ojiolnoiiio-čeni minister Nemčije v Pragi dal češkoslovaški vladi zagotovilo, s katerimi vlada nemškega rajha visoko ceni mir ki ga manifestirajo na Češkoslovaškem. Dodal je še, da nemška vlada goji občutja dobre volje nasproti Češkoslovaški. Lord Halifax je danes [»opoldne sprejel češkoslovaškega poslanika v Londonu Masaryka. V političnih krogih v Londonu verujejo, da bo vlada verjetno na seji, ki je najx>vedana za poneneljek, določila besedilo izjave, ki jo bo predsednik vlade Chamberlain prebral v spodnjem domu. V angleških političnih krogih izražajo željo, da bo itn tega časa že sestavljena francoska vlada iu da bi na ta način moglo priti do izraza tesno sodelovanje obeh držav. Ne dvomijo o tem, da je češkoslovaški poslanik v tem pogledu zadovoljen z razgovorom, ki ga jo snoči imel z državnim pod-tajnikom v ministrstvu za zunanje zadeve. Verjetno ie, da bo prišlo to zadovoljstvo do izraza v izjavah, ki bodo padle v spodnjem domu, bodisi v odgovoru na postavljena vprašanja ali pa v toku razprave, ki jo delavska opozicija želi izzvati v ponedeljek. Proti večeru je šei liberalno opozicije Arhibal Sinclair imel razgovor z lordom Halifaxom, podoben razgovor pn je imel danes dopoldne tudi Attlee. Verjetno je da jn ob tej jiriiiki izrazil potrebo, da se zavzame stališče, ki nc, hi zapustilo nikake sumnje glede vtisa, ki so ga imeli na Angleškem zadnji dogodki. Ta vtis je bil globok in enodušen. Potrjujejo tudi vesti, ca na dopoldanski seji vlade ni biio nili enega giasu, s katerim bi kdo poskušal opravičevati stališče nemške vlade. Treba je pripomnili tudi to, da se demontirajo in to kategorično, morda zlonamerne vesti o obisku Ilalifaxa pri Ribbentropu. Stališče Francije Pariz. 13. marca. c. V Parizu pričakujejo, da I k) vsak čas objavljena carinska in denarna zveza med Nemčijo in Avstrijo. Dvignjene bodo carinske meje med obema državama in uveden popolnoma svoboden osebni in hlagovvni jiromet. Denarna zveza med obema država bo postavljena na podlagi razmerja, da velja -10 mark 100 avstrijskih šilingov. Iz Berlina pošiljajo neprestano na Dunaj gospodarske in politično strokovnjake, ki,bodo čimprej izvedli jiojiolno vzporeditev med avstrijskimi Dunaj, 13. marca. AA. (Havas.) Nemške čete so nocoj prispele na Dunaj ob zelo slabem vremenu. Padal je sneg in verjetno zaradi tega niso bile zbrane ob tem dogodku tako Številne množice ljudstva, kakor jo bilo pričakovati. Ob 2 ponoči so nemške čete lo je en bataljon motorizirane pehoto, prispele v Hiteldorf, iz smeri St. Pflltna. Ob 2.30 so nemške čete jirispelc na Dunaj v vojašnico Reinvveg, kjer jih je pričakala ena četa pehote 3. polka z zastavo in godbo ter ji izkazala vojaške časti. Aretacije na Koroškem Berlin, 13. marca. AA. (Havas) Doznava se, da je prišlo na Koroškem do več predhodnih aretacij. Med aretiranimi so tudi generalni tajnik domovinske fronte, 12 komunistov in 3 judje, ki so obtoženi, dn so z donarjem pomagali'komunistični agitaciji. Koroški Slovenci pribežali v Ljubljano Ljubljana, 13. marca. X današnjim dopoldanskim vlakom je skozi podroški predor prišlo v Ljubljano 6 uglednih kc roških Slovencev. Ti Sloveuci pripovedujejo, da hitlerjanci na Koroškem nastopajo disciplinirano, vendar pa tudi izražajo grožnje proti koroškim Slovencem. V Ljubljani je sestavljen odbor, ki bo eventuelno jionmgal koroškim Slovencem, ki beže pred hitlerjanci. in nemškimi gospodarskimi in političnimi ustanovami. Na nemško zahtevo bo na Dunaju še najbrž nocoj izšla prepoved oziroma omejitev vseh dvigov vlog iz avstrijskih hranilnic in bank. Ta teden je bil namreč v Avstriji velik naval na denarne zavode. Določili bodo vsoto, ki jo lahko vlagatelji tedensko dvigajo iz denarnih zavodov. Govori sc o znesku 100 šilingov na teden. Pariški kardinal Če bi bila Francija močnejša ... Pariz, 13. marca. c. Pariški kardinal in nadškof Verdicr je danes o dogodkih v Avstriji izjavil naslednje: Vsi na smrt razen treh Moskva. 13. marca, c. Danes je bila izrečena, obsodba v moskovskem procesu. Obsojeni so vsi n a smrt, razen treh obtožencev, in siccr je dr. Plctnjev obsojen na 27 let težke ječe, Ra-kovski m 25 let in Bezsonov na 15 let težke ječe. Smrtna obsodba bo izvršena jutri zjutraj, čc Stalin ne bo komu spremenil kazni. Važni dodatki k lovskemu zakonu Belgrad, 13. marca. m. Skupščinski finančni odbor je zasedal tudi danes in je nadaljeval razpravo o amandmanih Na predlog slovenskih poslancev JRZ je bil sprejet med drugim tudi amandinan k § 4, zakona o lovu z dne 5. decembra 1931. Temu paragrafu 6e po predloženem amandmanu doda nov odstavek, ki se glasi: »Fizične osebe, katerim je pred stopanjem v veljavo zakena o lovu v dravski banovini dana pravica do lova na svojem posestvu od najmanj 115 ha, to pravico obdrže.« K § 110. istega zakona se dodajo novi odstavki, ki se glasijo: »y primeru, če je lastno lovišče že bilo priključeno občinskemu lovišču in na davni licitaciji dano pod zakup, se lahko vodi po predpisih § 6. tega zekona po izteku obstoječe zakupne pogodbe. Do izteka obstoječe zakupne pogodbe pa imajo lastniki teh lovišč pravico do izplačila sorazmernega dela letne zakupnine. Če je odstrel posameznih vrst divjačine v občinskem lovišču po licitacijskih pogojih omejen, se mora omejiti odstrel ludi v dotičnem lastnem lovišču, ki se po prejšnjih odredbah vrne iastnku. Odstrel določa upravna oblast prve stopnje po zaslišanju lastnika lovišča in banovinske zveze lovskih združenj. Prekršitev dovoljenega odstrela se kaznuje po § 89 zakona o lovu. Po trikrat nem kaznovanju zaradi prekršitve lahko upravna oblast prve stopnje po zaslišanju banske zveze lovskih združenj izreče izgubo pravice do lastnega lovišča ter to lovišče priključi občinskemu lovišču do izteka obstoječe zakupne pogodbe.« K § 45. sc doda 4 odstavek, ki se glasi: »Upravna oblast prve stopnje lahko po zaslišanju pristojnega lovskega združenja dovoli zanesljivim lovskim čuvajem lov zaščitene divjačine brez navzočnosti svojega delodajalca.« »Naša dolžnost je, da v teh žalostnih urah povda-rimo, kakšne globoke simpatije nas vežejo na katoličane v Avstriji V drugih i '.:oliščinah in če bi bila Francija močnejša in če ne bi živela v teh razmerah, bi kaj takega lahko preprečili. Želim samo, da naj Francija zmeraj pomaga slabšim in tistim, ki so v stiskah. Češkoslovaški list o Jugoslaviji Prag a, 13. marca. AA, Praški list »Die Zeit^ piše pod naslovom: »Jugoslavija se veseli prihoda 7 milijonov prijateljev« o prihodu nemškega kanclerja Hitlerja v Avstrijo. Neka belgrajska politična osebnost je izjavila tujim časnikarjem, da se Jugoslavija veseli nad močno nemško sosedo • in da se smatra za srečno, da je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič januarja meseca imel priliko razgovarjati se z vodilnimi nemškimi osebnostmi o vseh vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo in Nemčijo. Po besedah tega politika je Jugoslavija dobila še 7 milijonov prijateljev ob svoji meji Kako so Mihlasa prisilili Praga, 12. marca. Današnja »Prager Presse« poroča: Iz različnih poročil, ki jih objavljajo tukajšnji jutranjiki, se da vzpostaviti približna slika, kaj se je 11. marca in danes na Dunaju zgodilo. V dopoldanskih urah 11. marca je prišel »Gau-leiter« (pokrajinski voditelj) za Posaarje B ii r -c k e 1 v svojstvu jiosebnega poslanstva iz Berlinu na Dunaj. Kmalu nato je bil sprejet pri predsedniku zvezne republike Miklasu, s katerim se je dalj čas posvetoval. Nedvomno je sporočil prvo ultimativno zahtevo Nemčije Avstriji, naj se ljudsko glasovanje odloži, naj bo zvezni kancler odstavljen in naj se osnuje nova vlada s Seyss In-fjuartom na čelu. Zvezni predsednik Miklas se jo temu upiral. Ob 17 pa je z letalom dospel na Dunaj svetovalec rajhovskega kanclerja (Hitlerja) Viljem Keppler in pristal na letališču v Aspernu. Z avtomobilom se je takoj odpeljal v palačo zveznega ltanclerslva. Kakor je poročala »Reichspost«, jo Keppler sporočil ultimativno zahtore nemške vlade, naj se takoj preloži ljudsko glasovanje v Avstriji in takoj imenuje vlada, ki naj ji predseduje Seyss lnquart. Zvezni predsednik Miklas je to zahtevo jionovno zavrnil. Nato se je pojavil vojaški ataše nemškega poslaništva ua Dunaju z nalogom maršala Goringa. Bil je to generalni poročnik Muff, ki je predsedniku avstrijske republike- in avstrijskemu zveznemu kanclerju izročil ullimut z rokom do 19.30 z enakimi zahtevami. V primeru, du bi avstrijska vlada temu ultimatu ne ugodilo, bi takoj vkorakalo 200.000 mož nemško armade čez avstrijsko mejo. Zvezni predsednik Miklas je ponovno odklonil ta ultimat. Pod pritiskom pa je izjavil: Izognil se bom nasilju ter bom sani padel pod nasiljem! Nikakor ]>a ne bom storil lega, kar zahtevale od mene. Nisem tisti, ki bi prekršil svojo uradno prisego!« Pozneje pa je Miklas vendar sprejel ultimat, nukur so sc razvijali znani dogodki. Športna poročila Nadaljevan e s 4. strani Prvenstveno nogometno tekmovanje Belgrad, 13. marca. 111. Današnje prvenstveno tekmovanje je ponovno 6jiremenilo vrstni red na tabeli. Slavija je padla s četrtega na peto meslo, čelrlo mesto pa je zavzel Hajduk. Bask je zasedel šesto mesto, medtem ko je Jugoslavija padla n« sedmo. Tabela: Hašk 19, BSK 19, Gradjanski 14, Hajduk 12, Slavija (Sarajevo) 10, Bask 9, Jugoslavija 8, Ljubljana 7, Jedinstvo 7, Concordia 5. BSK:Jcdinstvo 2:0 (1:0). Tekma je bila na iagrišču BSK jired 2000 gledalci. Vreme je bilo zelo hladno. BSK je bil v premoči vso igro ter so jc Jedinstvo umaknilo v glavnem na obrambo. BASK:Jugoslavija 4:0 (1:0). Pred 1500 gledalci se je odigrala tekma na igrišču Jugoslavije. Obe moštvi sta bili zelo slabi. Jugoslavija jc igrala tako. da so gledalci po tekmi burno protestirali proti upravi Jugoslavije. Hajduk:Slavija 3:1 (2:1). Današnja tekma se je končala z. zasluženo zmago Ilajdukovcev, ki so bili v stalni premoči. Curih, 13. marca. m. Švica :Poljska 3:3. Bohsarske tekme v Be gradu Belgrad, 13. marca. m. Včeraj so bile tekme v boksu. Med drugim sta se borila tudi MiletiS in Peza. Peza je Miletiča v 6edmi rundi knockouti-ral, tako da je padel in udaril z glavo ob tla. Zdravniki so po dolgem najiorii spravili Miletiča iz nezavesti ter ga odpravili domov. Proti jutru pa se je njegovo stanje poslabšalo in so ga prepeljali v bolnišnico. Ni prišel več k zavesti in jc ob 8 zjjutraj umrl. Zaradi pretresa mu je kri udarila v možgane. Belurad, 13. marca. m. Na današnjem izrednem občnem zboru Touring kluba, ki ga je vodil podpredsednik bančni ravnatelj in kabinetni šef g. Anton Končan, so bila spremenjena |)raviln radi tesnejšega sodelovanja med centralo in jio-družiucami Touring kluba. Iz Ljubljane so sc občnega zbora udeležili ing. Bartl, dr. Fink, Jerman in Pinter. V Franciji zopet Blum Novi zunanji minister Paul Boncour Pariz, 13. marca. c. Zvečer ob 20 je I.con Blum predstavil predsedniku republike Lebrunu novo francosko vlado, ki je 104. v tretji republiki. Vlada je slična prvi Blumovi vladi po volitvah v maju leta 1936. Iz vlade je izpadel dosedanji zunanji minister Delbos. Nova vlada ju sestavljena po glavnih ministrstvih takole: Fredsednk vlade m finančni minister Leon Blum; podpredsednik vlade in vojni minister Edouard Dala-dier; ministri brez portfelja Paul Faure, Sarraut, Vio-lette, Steeg; minister za proračun Spinasse; minister za propagando Frossard (popolnoma novo ministrstvo); zunanji minister Paul Boncour; notranji minister Dor-mov; pravosodje Rucart; minister za koordinacijo pri predsedstvu vlade Vlncent Auriol; minister za vojno in mornarico Campinchi; minister za letalstvo Guy La Chambre; minister za prosveto Jean Zay; poljedelstvo Monnet; jevna dela Moch; trgovina Cot; pošta Lebas; zdravje Riviere; kolonije Moutet. Državni podtajniki pa so Tessan, Fevrierc, Aoubaud, Blanchard, Tassot, Lyautey, Serrc, Ramadier in Perrin. Najvažnejša sprememba je vsekakor v financah in zunanjem ministrstvu. Blum je sam prevzel financc, Paul Boncour pa zunanje ministrstvo. Vsega skupaj ie v novi vladi 5 bivših predsednikov vlad, 4 senatorji in 30 poslancev. Ministrov jc 23, drž podlajnikov pa 13. V novi vladi so šlirje socialisti, 16 radikalnih socialistov, ostali pa pripadajo drugim levičarskim skupinam. Evropa mimo gleda Franco prodira naprej proti morju Saragosa. 13. marca. TG. Froncova armada se je v mogočnem zaletu prebila skozi gorske soteske pri Alcanizu — Caspe — Hiar, kjer so se republikanske četo postavile v bran k zadnjemu odporu. Republikanci so vrgli na to bojišče sveže rezerve, toda vsak odpor je bil zaman. General Yague je v silnem zagonu prešel prelaz Alzaita na cesti iz Saragose v Alcaniz ter vrgel nasprotnika v dolino Ebro. zasedel Escatron, kjer se reka Martin steka v Ebro. Konjenica njegove armade pa je zasedla Hiar, očistila gorovje Domens in zasedla vse vasi in trge dol do doline reke Martin. Glavni hoji so bili v Montalhanskcm gorovju, kjer je general Aranda s svojimi galicijanskimi četami, s katerimi sodelujejo tudi italijanski prostovoljci pod poveljstvom generala Bergonzollija, republikansko fronto prodrl in nepričakovano zasedel mesto Olion, Njegove čete so nadaljevala ofenzivo ter so v hitrem napredovanju zasedle Valdecolejos ter drlo naprej med Montalbanskiin gorovjem in Alcanizom ter podile pred seboj preplašenega nasprotnika. Iz Malorce so prihiteli napredujoči armadi na pomoč bombniki, ki so nasprotnika še bolj zmedli. Nasprotnik jc prepustil zmagovalcem veliko količino čisto novega vojnega matorljala. Salamnca, 13. marca. AA. (Havas.) Vrhovno poveljstvo nacionalističnih čet je izdalo tole sporočilo: Naše čete napredujejo in so prekoračile most pri Oliete. Zavzele so v6e ozemlje na levi obali roke Martin in med drugim tudi va6 Male de los Keljadas in okolico Montalbana. Ob tej priliki je bil pojiolnoma uničen en nasprotni bataljon. Naše čete so zavzele tudi samostan Sen Ju-an, Pic-Eriga, Muela de Abadila in Val de Conc-os. Na desni obali reke Martin pred Alcainom smo zavzeli hrib Gvardia in vas Alhalate del Ar-zobisco, Azaila in Escatron. V trenutku tega našega poročanja naše čete nadaljujejo svoje napredovanje. Koroški hitlerjevci Ta članek je bil napisan tik pred nemško zasedbo Koroške. Da 60 koroški hitlerjevci posebne vrste, ni ei lahko predstavljamo. Takoj po govoru notranjega ministra Seyss-lnquart-a se je podala de-pulacija narodnih socialistov pod vodstvom znanega predsednika Heimatbunda in narodno-poli-tičnega referenta Perkonig-a k dež. glavarju ter z vso odločnostjo tirjala za svoje somišljenike zastopstvo v vseh javnih korporacijab. Istočasno so ee pojavila hitlerjevska zastopstva pri delavski, kmetijski in trgovinski zbornici ter zahtevala takojšnjo preosnovo v vodstvih. Po deželi j« so ee razširili glasovi, da bo že v kratkem imenovan za novega dežebiega glavarja znani poslovodja Heimatbunda stotnik Maier-Kaibitsch, ki si je z doslednim raznarodovanjem koroških Slovencev med nemškimi nacionalnimi krogi pridobil ugled in simpatije. ... . Nadvse zanimivi prizori so se pogajali v zadnjih dneh v slovenskem delu dežele. Domala v vsaki gostilni so se shajali zastopniki »nacional-no-nemških« Slovencev in stikali glave k važnim pogovorom. Nekje v Rožu se je celo dogodilo, dji jo eden radikalnejših odpadnikov nagovoril družbo avstrijskih častnikov, zbranih slučajno v neki vasi in jim v strahotni nemščini dokazovul s j>o-sebnim govorom simpatije svojih pristašev za Hitlerja in Nemčijo. Častniki so se izprva nerodnemu govorniku muzali, nato pa nevoljni menjali gostilno Čudni hitlerjevci pa so ostali poparjeni, ker niso našli razumevanje za svoje navdušenje. Sredi Podjune je imela domovinska fronta svoje zborovanje, ki ga je otvoril znan »prijatelje Slovencev s krilatico zadnjih dni: Poznamo samo še eno fronto in to je nacionalna! — Za 27. marca pa so snovali nekaj posebnega. Sklicali so nameravali vse koroško ljudstvo po vzorcu svoječaa-nega velikega zborovanja pred glasovanjem leta 1920 na Gosposvetsko polje, kjer bi mu raztolma-čili, du jo nemški socializem istoveten z nacionalno fronto v deželi in kol luk edini garant nede-ljene, enotne Koroške. Za to manifestacijo so pridobili celo notranjega ministra samega. Nedvomno je, da bi spretno aranžirano zborovanje ustvarilo v deželi vtis, da jo vsa v rokah Adolfa Hitlerja. Z agitacijo so zvezali ludi rafiniran teror, češ da je to zadnja prilika, ki omogoča pristop k narodnem socializmu. Po zborovanju bi se tehtnica ljudskega mnenja brez dvoma nagnila globoko v prid koroškim hitlerjcvcem in bi glasovanje v smislu Schiischniggove parole vsaj na Koroškem postalo brezizglodno. V zvezi z razkritji v dunajski »Tcinfaltstras- 6e <90 se po deželi razširile govorice, da so našli med načrti narodno-socialističnega puča tudi zemljevid nove Avstrije, ki na začudenje koroških hitlerjevcev ni vseboval več Koroške. Iz toga so sklepalo, da mora obstojati nek tajen sporazum ! med Nemčijo in Jugoslavijo, po katerem bi sc Ko-i roška odcepila od Avstrije. Najduhovitejši so celo ' prišli do zaključka, da namerava Hitler z odsto^ | poni Koroške ojačiti bitlerizeni v Sloveniji in si 1 s tem omogočiti eventualno poznejšo intervencijo i v prilog nemške manjšine v Sloveniji, podobno j kot se to dogaja v primeru Češkoslovaške. Vse to i kombinacije pa jo jiorušil nedvoumni demanti no- | tranjega ministra, ki je vso tako govorice progla- j ! sil kot jiopolnomn neosnovaie in neresnične. Nenadna napoved včerajšnjega glasovanja je ' vplivala na koroške hitlerjevce kot mrzel curek ' vode. Na to nikakor niso bili pripravljeni in so i tudi dolgo ugibali, kako naj glasujejo. Podrobnosti koroškega glasovanja pa bodo snov zase. AKO. Koroški drobiž Na Brnci se je koncem predpusta poročil g. France Mertelj, Prangarjev v Zmotičah, s Čemer-njakovo Mojcijo a Pečnice. Poročal je župnik Vrh-njak, sloviti brnški pevski zbor pa je svojemu to-varišu-pevcu jxm! vodstvom g. Janka Kropivnika pel mod poročno mašo. Znani Kosmov dom v Mačah |>ri Svečah je izgubil 6vojo mlado gospodinjo Pepco Partl. Nenadno jc zbolela na težki notranji bolezni, so le-\ čila na Dunaju, a operaciji podlegla. Zapušča 6-lelno hčerko in žalostnega moža. Kosmov doni je ' pred letom izgubil tudi svojega korenitega očeta. V št. Jakobu se je poročil mladi |>osestaik France Mečina i Arihovo Mojcijo iz Podkraja. V Bačah je umrla na jetiki agilna društve-nica »Jepe< in zavedna Slovenka Regina Sgiaro-vello. . Zvezna vlada je i »odrazil« potne liste, ki bodo z novim letom stali 40 S. Ta odredba je za koroške Slovence silen gosfiodarski udarec in bodo [>o njej trpeli še ti skromni kulturni stiki manjšine z maternim narodom. V Hnjtuuh je tamošnji nadučitelj pobral šolskim otrokom vse slovensko abecednike, čei da odslej slovenščina ni več potrebna, ker bo dežela v najkrajšem času ilak vsa ponemčena. V soboto, 12. t. m. je nenadoma težko obolel g. Joško Suppanz, upravnik Mohorjevo družbo v Celovcu. Želimo mu kinalošnjega okrevanja. Danes ob 16 in 21-15 uri JEANETTE MAC DONALD Kino Matica Tel. 21-24 TARANTELA italijanščini. V cerkvi povsodi prevladuje slovenščina v šenipetrskem narečju. Fara Ja več. Tudi obrodili jezik je do nedavnega bil slovenski Šele zadnja leta jo cerkvena oblast vpeljala latinščino. Isto je bilo s petjem pri božji službi. šempetrwki Slovenci bodo še dolgo ostali zvesti materiuščini. Po značaju so dobri, mili, mirni, gostoljubni, le tožurijo se radi. Zelo jiobožni in v nravnem oziru zd ravi. 4. Idrijski Slovenci, ali Starogorski Slovenci se prištevajo Šempetrskim, ker so v vsake moziru sorodni šemptetrčanoin, le da stanujejo v svoji, nekoliko divji dolini reke Idrije, ki jim je dala tudi ime. Benoški Slovenci so torej v gospodarskem oziru še dobro obskrbljeni in odporni. Samo kulturne razmere so dokaj slabo, kor se italijanskih knjig niso mogli posluževati, slovenskih pa nimajo, ali jih ne razumejo pojioliionia, če bi jih tudi imeli. Ker visijo na svoji materinščini, bodo še dolgo vzdržali v tihem narodnostnem lioju, ki ga tako-rekoč brez narodne zavednosti a f>o gonu naravnih sil bijejo v svoji gorati slovenski deželi. KINO SLOGA Tel. 27-30 Vesel karnevalski film Trlfe neumni dnevi Koliko je avtomobilov v Julij ski krajini Po zadnjih statističnih podatkih javnega avtomobilskega registra, objavljenih v lebruurskeni statističnem mesečniku, je bilo dne 30. septembra 1937 registri ranih v vsej Italiji (537.033 motornih vozil, od tega največ v Lombardiji: 134.488. V Julijski krajini je h:'o registri ranili 14.547 vozil, k se razdele sledečo: Trst 7.331, Reka (kvarner-ska provnea) 2.134. hdra 2.132, Goriška 2.571 in Zador 379. Po skupinah eo razdele vozila takole: Kje prebivajo beneški Slovenci Strokovnjaki, ki so se bavili s proučevanjem Beneških Slovencev, so tako-lo potegnili meje ozemlja, koder (jx>d Italijo) prebivajo li najdalje v ospredje potisnjeni odlomki slovenskega naroda. Rihard Wagner na primer pravi, da gre sedanja jezikovna meja od Ibano v naravni črti proti gori Subit, od tam pu do Nudiže pri mestu Čedad (Ci-vidale). Od nadiškega mostu gre meja dalje čez Volovnjak na Medla Sjena do vasi Porčinj, dalje v dolino do jiotoka Karnahti in čez vrhove do reke Ter, od koder reže vas Podbrdo, se dvigne čez Muščevo sedlo do Kadina in pade v dolino Itezije, kjer sledi reki Beli. Na vzhodni strani pa se Beneški Slovenci dotikajo Julijskih Slovencev v nekdanji Goriški ali današnji Julijski krajini, številčno so še vedno močni. Saj je italijansko ljudsko štetje 1. 1921 samo navedlo 10.000 Slovencev v Beneški Sloveniji. Beneški Slovenci se delijo jk> mnenju strokovnjakov in na osnovi jezikovnih narečij v štiri dele: v Rezijane, Tarčentsko Slovence, Nadižke Slovence in Idrijske Slovence. 1. Rez i jan i živijo v rezijanski dolini pod goro Kanin. Dolina je prirodno lopa. Reko Belo imenujejo domači Rozojanska voda. Toda samo lepa je in nič rodovitna. Rezijani prideljujejo krompir, fižol, koruzo, nekaj žita in rej>o. Mlekarstvo je v Reziji dobro razvito, ker imajo lepe pašnike jx> planinah, kjer goje pastirstvo. Rezijani so tudi domači obrtniki-rokodelci in spretni trgovci. Možki radi zapuščajo domove ter hodijo v bližnjo in daljno soseščino, kjer za tnal denar popravljajo piskre in drugo domačo posodo. Tudi žene jim jx>gosto [»omagajo. Rezijani izdelujejo posebne vrste glinasto |>osodo in jo j>olem ženske razpečavajo. Celo do Dunaja, do Gradca so nekdaj prišli. I)ane3 gredo globoko v notranjost Italije. Po zimi se vračajo s prihranjenim denarjem domov, da preživijo svoje družine. Rezijanski rod je trd, odporen, zdrav, skromen in molčeč. Takšne so tudi ženske. Največja rezijanska naselja so: Ravanca (župnija in šola). Lipovec, Stolbica, Njiva. Osejani, Bila (Bela). Rezija je v cerkvenem oziru spravljena vaa* v okvir ene same velike rezijanske župnije Občinski urad pa imajo Rezijani v Moggio. torej izven svojega lastnega kraja. Župnija šteje 4.500 duš. V cerkvi se rabi še rezi-jansko narečje. Vse drugo pa je italijansko, ob- čina. šola in vsi javni ter zasebni uradi. Na svojo rezijaaščino so Rezijani |ioiiosni. Toda svoje povezanosti s slovenskim narodom se lc malo zavedajo. Književne slovenščine pa ne razumejo. A njihovo staro slovensko narečje je liogat zaklad lepih pristuo slovanskih izrazov. 2. T ar č e n t s k i Slovenci mejijo na Furlanijo iu se v njo tudi narodnostno čednljo-bolj ppotapljajo. Njihovo ozemlje je razdrto in razsekauo, tako da nc tvori naravne celote. Za to tudi ni med Tarčentskimi Slovenci nikakšne narodnostne jiovezanosti. Le stari Slovenci govore doma še staro slovensko narečje, medtem ko go-vori_ mladina doma že izključno furlanščino in književno italijanščino. Danes šteje tarčentsko prebivalstvo še okroglo 12.000 duš, ki jia sc hitro izgubljajo v narodnostnem oziru. Niso bogati, čeprav je njihova zemlja bolj rodovitna, kakor rezijanska. Njihova deželica rodi izvrstno sadje vseh vrst. Tudi izvrstno vino rodi po tarčentskih brdih. Ljudje mnogo drvarijo In si s tem služijo kruh. Tarčentski Slovenec je trdega značaja, vase zaprtega. Sicer je vročekrven in rad hitro vzkipi. Pobožen je in bistrega uma. Tarčentski Slovenci so brez lastne župnije. Po njihovi deželici pa je vse polno podružnic, ki spadajo pod sosedne fur-laaske župnije Ahtino (Ahtimis), Njeme (Nimis), Fojda (Faedis), Centa (Tarcento). 3. Nadižki ali Šenipetrski Slovenci so nekakšni gospodje v Beneški Sloveniji. številnejši so kakor ostale skupine, bolj osredotočeni in zbrani v skupnost, v svojih cerkvah poslušajo lepo, čisto ohranjeno slovensko narečje in rabijo slovensko molitvenike. Nadižkih Slovencev 1k> okrog 18.000, ki ee vsi uporno drže svojega lastnega narečja. Njihova dežela je rodovitna. Po prirodni krasoli jc znana Nadižka dolina, ki jo skrbno obdelujejo in jim pridno rodi. Ob reki pelje lepa državna cesta iz Beneške Slovenije v Primorje. Šempelrski Slovenci prebivajo tudi jk> Šentleiiartski in Sovodnjiški dolini. Politično upravno in sodnijsko imajo 6voje središče v Čedadu, kjer so do nedavnega biti nastavljeni posebni tolmači za le Slovenec. Okraj je razdeljen v več občin, kjer uradujejo italijanski, a »o rabili do nedavnega uradne tolmače. Še nedavno tega so imeli seje občinskega sveta kar v slovenščini, samo tajnik je moral spisati zapisnik v osebni 1.104 968 802 2.733 avtobusi 49 67 38 91 tov. vozovi 489 419 402 1.280 prikolice 43 124 43 230 motocikli 136 959 795 1.929 Drobne ves*i iz Julijske kra'ine Pri Oorici se jo zrušilo vojaško letalo, ki gtt je vodil slovenski rojak Silvester Fušak (Fuesa-cchia). Pilot je mrtev. V bližini Solkana jc prišlo do avtomobilske nesreče. Na ovinku ccste se je na železniškem prelazu prevrnil avtobus, ki ga jc vodil Andrej Ceshik iz Dola pri Ajdovščini. Voznik se ju nevarno ponesrečil. S stavbe, ki so jo gradili v Kanalu, jo jiadel Franc Roja in se pri tem nevarno jsibil. Nahaja se v bolnišnici v Gorici. Onzilni požar je izbruhnil blizu Ajdovščine. Priti je morale pomoč požarna bramba, da jo |ki-magula domačinom ogenj jiogusiti in škodo 01110-jiti. Anton Mauri je orožništvu oklevetal nekega nekega Janezu Veliščeka, da je protidrživen. Preiskava je dognala, da je Mauri lagal. VeliSčck je bil izpuščen na svobodo. Mauri 1*1 zaprt za 10 mesecev. Mnnlredu Marija iz Idrije je dobila 5 let in 3 mesece zaporu zaradi delomora. Uveljavila jo omlljevalne okoliščino Gvido Kocjančič in Angel Planiiišek sta bila obsojena vsak no 11 mesecev zapora zaradi vloma in tavlne. Na Desklem je bil ustoličen zn iupnikn Filip Kavčič, ki jo pred svojo internacijo dušni pastir na Črnem vrhu. 50-lelnieo sta praznovala župnik Karel Reja iz Ročinja in Janko Pišot iz Planine pri Vipavi. Čestitamo! Fračiška Sok z Lokov jc bila jircpcljnna v goriško bolnišnico z znaki zastrupljenja. Klanjšck Josip, znani slovenski jiosostnik v Oslavju jo umrl v 74. letu starosti. Naj v miru počiva. Gozd je zgorel v bližini Itepentahra in napravil veliko škodo. Gositi je pomagala ludi vojaška četa. V tržaško bolnišnico so prepeljali delaven Hermana Stukerja iz Trebče j>ri 'trstu, ker sc je pri delu nevarno poškodoval. Ker je hotel ogoljufati zavarovalno družbo, j.' bil od LioriSkega sodišča obsoion iu 1 leto zapora in 3000 lir globe Ivan Okretlč. S prebito lobanjo so prepeljali v goriško bolnišnico Janeza Sedevčiča iz Grgarja. Nooroča so jo zgodila pri padcu. Za župnika v Breatovici je bil nameščen Bernard Šjincapan. V Trstu je sedaj v bolnišnici 47-lelna Ana Furlan, ker se jo pohila pri padcu po stopnicah Josip Urhin Iz Trstu se je skrčeni z oblastmi in žalili njihove predstavnike. Dobil je za lo 9 mescev stroegga zapora. Koncert »GRAFIKE« drevi ob 8. zvečer v Frančiškanski dvorani Maribor ob dogodkih v Avstriji slfK - l(/v .IU 4) v *kh, .«« • * t. T,. . - * »'io .V + 4 t*.. \ t I. A* k » un »- f ^ »_ " a «- J> *. ~ a- . «V j je '* % J ^ . «. -e' • . « . . . * ? ' t Jb " *or , , -v ' .. ~ la' »• ► r >, .. .i. < a 'V » t./«i v*> p * - * «. - " _,»..«• .«''.». V . -k. \ X v 1) < ' A » ' k — b. r-V - ; _ 'l " .oisn - ,od formo v kateri smo videli Janežiča že večkrat igrati. V no- vrsta je bila precej dohra. najboljši v tej trojici pa je bil Boncelj, ki je bil sjiloh najboljši mož nn polju. No in tudi Slapar ter Pupo sta napravila pač vse, kar se je napraviti dalo. Hassl in Žitnik sta tvorila zanesljivo obrambo ter sta zlasti v kočljivih situacijah ter v gnečah pred golom spretno čistila. Tudi vratar Pogačnik je dobro interveniral, toda edini gol, ki je prinesel Hašku zmago, ima pa le on na vesli. Prerad namreč zapušča vrata, kar je dostikrat lahko usodepolno in kar se je zgodilo tudi pri današnji tekmi. Za SK Ljubljano bi bila morda edina rešilev, če se hoče uveljavili v državnem prvenstvu in če noče zleteti iz li-ginega prvenstva, da uredi napadalno vrsto. Napad šepa od tekme do tekme in ne bo toliko časa bolje, dokler se ne izvede v tem kvintetu temeljita rcinedura. Najmanj dve mlajši moči, kateri hi se gotovo dale dobili v juniorskih vrstah, je pritegniti vanj. Sodnik g. Berloglio iz Turina je sodil zelo objektivno in prav dobro. Držal se je do skrajnih Podzvezne nogometne tekme Ljubljana, 13 marca. Jadran : Mars 2 : 1 Marsovi niso igrali slabo Držali so se — kakor po navadi - ves čas moško, nepopustljivo in zagrizeno. Ali kaj, ko ni šlo. Ce se vso zaroti, je' konec Otepaj se kolikor lioces - dve lockt mora." končno vendarle prepustiti srečnejšemu na-sprolaiku. In tako so jih tudi Marsovi morali odložiti. Slovan : Kranj 1 : 0 Nad Slovanovci so si športno navdahnjene glave že mnogo bolj belile glave kakor si jih belijo zagrebške narodne dame ob reševanju »skrižaljke. Kadar računaš, da bo zmagal, s smrtno sigurnostjo r>°gor'š- Kadar si zu nado na uspeh jKižgal vse ladje, — pa napravijo tako stvar da se nasprotniku zaježe lasje. Naš finc-ieader bi bil danes ob majčkeno večji spretnosti Kranju lahko še bolje zažvižgal v brk. Slovunov-cev skoraj ni bilo sjioznati. Borili so se kakor prvaki — in hujše. Kaj pa mislite, Kranj potolči! Svoboda : Hermes 2 :1. Svobod ni ki so Hermežane neprijetno presenetili, ampak prav zasluženo. Jeseni so igrali lepo ik> bratovsko 1 : 1. To pot pa so bili Svobodniki mnogo sebičnejši, čeprav bi bili lahko šc bolj _ če ne bi streljali v roke! Moštvo je bilo tudi v splošnem precej raztrgano. Napad si 111 znal izdelati bogve koliko zrelih situacij — dasi jih je izdelal več kot svobodniški; toda svobodniški je znal izkoristiti, hermežanski pa tudi tega ni znal. (Ostale športne vesti na drugi strani.) „Pozilivna znanost" v Mar boru Mariborsko Ljudsko univerzo in z njo Maribor je obiskala Znanost v osebi prolesorja Bu-jasa. Prišla je iz Zagreba. Govorila je o postanku in razvoju življenja ter človeka in njegove inteligence, pa še o tem in onem. Življenje je nastalo samo po sebi nekje v morju ali vsaj v mlaki. Dejstva, ki se ninože z vsako novo konzervo, govore sicer proti, toda to pozitivnega znanstvenika ne sme motiti. To prvo, postanek življenja, je bilo jiruv za prav najtežje. Vladale so pac cisto posebne razmere, kakršnih v Zagrebu še danes ne znajo ponoviti. Kako, da se je življenje ohranilo, ko so se razmere, ki so gu rodile, tako bistveno predrugačile, to ni važno. Glavno je, da je nastalo, dalje gre kakor po maslu. Ko se je življenje naveličalo vode, je šlo tudi na suho. Stegovalo se je tako, da se mu je na enem koncu napravila bunka, ki nam sedaj služi za glavo, j O pravem času in na pravem mestu je nastala v 1 koži razjioka, ki sega do prebavil. Mi jo sedaj rabimo kot usta. Brke so imele že pragospodje 111 j so jim služili z.a tipanje. S čim so si pomagale I pradame, ni znano. Posebno važno je, da so se pojavili nevroni. Njihova funkcija je mišljenje. I Citn več nevronov, tim več inteligence. Število nevronov narašča skokoma. Opica jih ima toliko, pračlovek toliko, primitivni človek toliko kakor mi, samo da se jih je spočetka manj spretno posluževal. Kdo ali kaj je tisti, ki se nevronov poslužuje, gospod predavatelj ni povedal. Iz predavanja pa je izzvenelo, du ga sploh ni. Marsičesa namreč ni. Življenje se razvija do vedno popolnejših stopenj in si sniotreno ustvarja organe, toda amotrenosti kljub temu ni. Okolica deluje na objektivno in prav dobro. Držal se jc do skrajnih živa' l)i(ja tu f)a reagirajo, gospod predavatelj jc možnosti pravil nogometno igre in njegovi izredno lo cclo Matematično ponazoril, toda vzrokov in ,,,..... >.uhv,„......r,-.......j r-- liogosti žvižgi so napravljuli na gledalce utis, da prehaja v pedantnost. Predtehma Svoboda : Hermes 2 : 1. V prvenstveni tekmi je Hermes nepričakovano jiodlcgel Svobodi. Cel'ski spori Atletiki : Hrastnik 4:4 (3:2) Celje, 13. marca. Hrastnik je igral mnogo bolj kakor Atletiki, ki so zmagali le z veliko srečo. Sodil objektivno g Veble. Predtekma : Atletiki, mladina : Celje, mladina 4:1. — Jugoslavija : Štore 3:3 (2:2). 1,1 IU IM 1)11, IU |'M * ""b "J ' P - t--I " r lo cclo matematično ponazoril, toda vzrokov m učinkov sploh ni. Inteligenca je odvisna od količine možganske substance, dasi tudi substanc ni. Nekateri so se zaskrbljeno spogledovali, češ kaj sc potem tako lepo razvija, če ničesar ni. Najbrž razvoj sam. Prav posebno pa šc ni duhov. Da človek vidi, česa vse ni, mora imeti primerno šlevilo nevronov. Ne preveč, ne premalo. Opica ne vidi ne smotrov, ne vzrokov in učinkov, no substanc, lie duhov. Ima premalo nevronov. Človek bodočnosti tudi ne bo videl ne smotrov, ne vzrokov, ne substanc, ne duhov. Imel bo preveč nevronov. Tudi gos|>od predavatelj vsega tega no vidi, pa ni povedal, ali ima zu to preveč ali premalo nevronov. — Znanstvena raven ukažcljnega Maribora se je po teh predavanjih občutno dvignila. Po mariborskih dvoranah Maribor 13. marca. Občili zbor Muzejskega društva je bil danes. Zarodi obolelega predsednika prof. dr. I'ranča Kovačiča je vodil občni zbor prof. dr. Poljanec. Glavno poročilo je podal duša v6ega društva, ravnatelj Franjo Baš. Iz njegovih obširnih izvajanj posnemamo na kratko samo sledeče glavne momente: Muzejsko delo v pretečenem letu jc bilo usmerjeno predvsem v izpopolnitev etnografskih zbirk glede lesne kulture. Muzej je pridobil 24o novih predmetov in sicer preiNsem etnografsko plastiko in jiohištvo. V ospredju je bilo zopet vprašanje novih muzejskih prostorov v mariborskem gradu. Letošnji občni zbor je zadnji, ki se še vrši v Študijski knjižnici. Prihodnji ee bo ze vršil v novih prostorih v gradu. Prof. Baš se je znova toplo zahvalil mestni občini in uvidevnemu njenemu županu dr. Juvanu. S tem, da se iz-pronieni grad v muzej, bo izvršeno z.a Maribor in severno Slovenijo veliko kulturno in narodno delo. Narodni živelj si bomo ustvarili samo mi sami iz naše lastne moči. Društvo ima 357 članov. V imenu lavantinskega knezoškofa dr. Ivana Toma-žiča je pozdravil občni zbor ravnatelj bogoslovja dr. Ostre ler je zagotavljal, da bo društvo tudi v bodoče uživalo vso jiodporo cerkvene oblasti. Daljša razprava se je potem razvnela o bodoči ureditvi muzeja. V 1. nastropje pridejo arheologija, umetnost in mariborski oddelek, v mezzani-nu pa etnogratija in prirodopis. Pevsko društvo »Jadran« je zborovalo pod vodstvom predsednika dr. Fornazariča snooi v Narodnem domu. Predsednik je podal uvodoma kratek pregled za nazaj, nato pa je poročal tajnik dr. Cerkvenič, da šteje zbor aktivnih 107 članov, med temi 24 žensk, podpornih članov pa [e 311. »Jadranov« pevski zbor, ki je eden najmočnejših, je gotovo tudi najagilnejši, saj je 23-krat javno nastopil. Izvoljen, je bil odbor s predsednikom Marino Kraljen na čelu. Mariborski invalidi. V dvorani nn Aleksandrovi 6 je bil danes dojvoldnc občni zbor mariborske krajevne organizacije Združenja invalidov. Udeležili so se ga: zastopnik knezoškofa dr Toma-žiča stolni kanonik dr. Čakala, zastopnik poveljnika mestu polkovnik Cordašič, .šef mestne policije dr. Trstenjak. podžupan Žebot z obč. svet. Slugo, podpredsednik oblastnega odbora Marinko iz Ljubljane. Poleg teh pa so bili navzoči šo rnztii delegati iz drugih krajev. Občni zbor je vodil ogilni kateri smo videli Janežiča že večkrat igrali, v no- , predsednik Franjo Gcč, ki je podal obširen preti anjem trju se jc uveljavil samo Lah. Krilska I gled [loložaja, v katerem se nahajajo vojni in/ali- di in je naravnost obupen. Borba za novi invalidski zakon se že dolgo let vrši; vsi dosedanji zakoni so prinašali samo poslabšanje in liovc nedo-statke ter nove udarce za vojne žrtve. Predsednik je izrazil nado, da bo novi zakon te največje krivice popravil ler vrnil invalidom to, kar jim po vseh človeških pravicah pripada. Tajniško poročilo je podal tajnik Pravdič. V krajevnem odboru jo organiziranih 465 članov in sicer 291 vojnih invalidov in 174 vojnih vdov. Mesto blagajnika Tratnika je poročal o društvenem gospodarskem položaju predsednik Geč: dohodkov je bilo lani 38.570, izdatkov pa 38.178 din. Proračun predvideva 21.000 dinarjev dohodkov in istotoliko izdatkov. Obširno je potem obrazložil novi predlog invalidskega zakona podjiredsednik oblastnega odbora Marinko. Predsednik Geč je prečital pismo prevzvišenega knezoškofa dr. Ivana Tomažiča, v katerem želi lavantinski vladika, da bi se z novim invalidskim zakonom pravično uredilo vprašanje jugoslovanskih invalidov, ki so za obrambo domovine toliko doprinesli. Za mestno občino in župana dr. Juvana je podal podžupan Franjo Z e b o t zagotovilo, da bo mesto Maribor vedno sočustvovalo z žrtvami svetovne vojne ter jim bo pomagalo, kolikor bo to le mogoče. Za poveljnika mesta generala Sta-nojloviča je izpregovoril polkovnik Cordašič. Ob zaključku so zborovalci sprejeli primerno resolucijo, ki jo je predložilo vodstvo. Društvo primorskih emigrantov »Nanos« je imelo v Gambrinovi dvorani letni občni zbor. Vodil ga je predsednik prof. Bizjak, poleg njega so poročali še tajnik Hvala, blagajnik Colič, gospodar Gulič, knjižničar Logar ter načelniki posameznih sekcij. Društvo šteje 756 članov ter se je lani živahno razvijalo. Denarnega prometa je imelo lani 64.464 din. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor. Vojni oškodovanci. V Narodnem domu je imelo svoje zborovanje Društvo vojih oškodovancev iz Primorskega in Koroškega. Vodil ga je predsednik Franc Novak, glavno poročilo j>a je podal odvetnik dr. Fornazarič. Opozoril je, da tudi ljubljansko društvo agilno deluje ter jo upati, da bodo vojni oškodovanci končno prišli do svojih upravičenih zahtev. Delegat iz Ljubljane dr. Pretner je govoril o delu ljubljanskega odbora. Društvo imejiteljev hišic v Delnvski koloniji jc ludi imelo svoj občni zbor. Društro ima 126 članov ter je lani zelo agilno delovalo za njihove koristi. Izvoljena je bila nova uprava s predsednikom Očko Ivanom lia čelu. tedaia Iconsorci) »Fonedeljsketfa Slovenca«. Zaatoonik Miha Krek. Urejuje Ciril Hočevar. iŠEŠa Jagotiova&sfc* uakarna. laatopaik: IL Ca«.