Gospodarski Lisi
za kmetijstvo, sviicrejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
*haja 10. in 25. vsakega meseca.

.'O
O

Velja za pol leta 1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba griška.
TEČAJ II. V Gorici dne IO. »riptcinhra ISTO. UST 17.
%sipo|»a<lek: 1. (inoj — 2. 0 slepariji pri kupčiji se semenom, (dalje) — 3. 0 stroških pri mlekarstvu. — i, Zakaj in kako sc zemljo izpije in izmolze?
O Snoji
(dalic)
Guano, ki se nahaja na otokih in primorji zlasti peroanskih krajev, je pticjek, kterega popusajo trume morskih ptic. On ima v sebi prav mnogo gniljčnih in tudi rudskih snov. Bile so na ondotnih o-tokih cele gore guano-ta, tako, da so cenili njegovo množino na 300 milijonov centov.
Navadni peruanski guano ima v sebi 'IO0/o (odstotkov) vode (HO); J A °/0 gnjilca (N); 24u/n fosfornokislega apna (CaOPOJ; 3% pepelika (KO) in to drugo so razne organske tvarine.
En stot guano-ta ima enako moč gnojivno kakor 30 stotov navadnega hlevskega gnoja. Vspeh guano-ta je v vlažnej zemlji vedno veči, kakor v suhej.
Aku Guano-tu primešamo nekoliko mavecu dosežemo s tem, da laki gnoj vsakterej rastlini zadostuje.
Kaj dobro hasne guano tudi na Iravnicih, če se ga potrosi koj zgodej v spomladi. Dobro je ga z vodo stanjšati ali se zemljo pomešati in še le v takem stanu ga potrositi.
Izmeti domačih živali so v njih vrednosti jako različni in imajo v sebi več vode in manj gnjilca in redivnih soli, kakor izmeti ptičev.
Po vsili teh naštetih različnih gnojivnih tvarinah ostane nam govoriti o navadnem hlevskem gnoji, ki je zmes živalskih izmetov in
129
pripravnega naštela. Taki gnoj ima ne le redivnost v sebi, on iz bolj-šuje zemljo tudi po fizikalnej poti, in je v njcgovcj dobroti enak izvrst-nej sparstenini (humus/ Navadni hlevski gnoj ima v sebi skor vse potrebne rcdivne snove, razun fosfornokislih soli. Ako ravno le poslednje pomanjkujejo v hlevskem gnoji, vender je njegova vrednost velika za-rad njegovih ne le kemičnih, ampak tudi dzikaličnih lastnosti.
Lastnosti hlevskega gnoja se ravnajo po izmetih in nastclu. Izmeti združeni z nastelom dobijo nove posebnosti; torej po nastelu, po izmetih trdih in tekočih se ravna izvrstnost hlevskega gnoja.
Navadni — govejek ima sicer le malo gnjilca, vender dostojno množino fosfornekisline, je bolj mrzel, sc le počasi razkroji, v njivi tedaj dolgo časa zda. V 100 delih govejeka najdemo 80 delov vode.
Ovcjek ima v sebi malo vode, mnogo gnjilca in drugih posebno apnenih tvarin, je vroč gnoj, posebno za bolj mrzle zemljo kaj iz vrsten. Zarad njegovih lastnosti je posebno služiven konopljam, tobaku — repi. Enak mu je kozjek. V 100 delih ovčjeka je le 67 delov vode.
Konj sej ek stoji v njegovej vrednosti med govejekom in ovčje-koin. Ako konji zernje dobivajo, ima njihovo blato v sebi posebno z-datno množino gnjilca in fosfornokislih soli. Ti izmeti so suhi, se z slamo le slabo pomešajo ; in ravno od tod prihaja, da je taki gnoj presuh; sicer je gorak in je naj bolj porabljiv za bolj mrzle zemlje in za tiste rastline ki potrebujejo mnogo gorkote; za rabijo, gorko zemljo gotovo ni koristin Ker se posebno hitro razkroji treba je ga kmalu porabiti.
Svinjski gnoj je mrzel, se le počasi razkroji in se v njem le malo gorkote razveže, je zelo voden.
Naštel je zarad njegovih fizikaličnih lastnosti v gnoji dostojne važnosti. On more biti sposeben, da ima živina dobro podlago, da v mrzlem času tudi nekoliko gorkote ohrani in da vse izmete in gnojnico v se posrka. Za težke zemlje je tisti gnoj naj pripravnejši, ki i-ma za podlago naštel, ki je bobat, ki zarad njegove hobate množine zemljo rablja; za rablje, suhe zemlje je pa tisti naštel naj boljši, ki je sposoben mnogo vlage iz zraka dobivati. Gotovo je slama za naštel naj sposobnejša, ker ima veliko množino in sposobnost, vlago sprejematn in z gnojnico namočena dobi tudi večo moč nalegljivosti.
- 130 —
Navadno se računi, da se potrebuje slame za naštel za enega konja vsaki dan 5 funtov; za eno goved \ funte.
Bičje, ravno tako tudi praprot, ki ima mnogo kali-ja, je tudi dober naštel. Kemične preiskave celo kažejo, da ima praport več kalija v sebi, kakor slama. V 1000 delili pepela od praproti je 25 delov kalija.
Sicer se porabi, kakor znano, za naštel, mah, vresje, listje ; tudi veje od smrek se v nekterih krajih porabijo in se taki naštel priporoča za težko ilovčnato zemljo. Suhi krompirjevec je porabljiv, ven-der se težko razkroji, in ima je malo redivnih snov ; boljša je slama topinamburjeva.
Listje je slab naštel, in boljši bi bilo, da bi sc pustilo v gojz-du gojzdnim drevesom v prid, če je le mogoče, kje drugod potreben naštel dobiti.
Tudi zemlja se rabi za naštel. Suha ilovca je naj boljša podlaga za živinski gnoj, ko se z njo hlev nadela in se z slamo povrh nastilja. Vse to se zgnoji in zemlja povžije skor vso gnojnico.
(dalje prih)
0 slepariji pri kupčiji se semenom.
(dalje in konec)
Navadno jo in prav z vso pravico smemo reči, da dve tretinji izvirno imenovanega semena sle pridelani v domačej deželi. Ubogi kme-Lovavec plača tedaj za seme, klero bi lehko pri sosedu dobil, tri, celo pet krat toliko sleparji; dokazano je celo, da se je že pripetilo, da je kmelovavec svoje prodano seme zopet kot izvirno kinezko ali Bog zna, kakšno seme kupil! Tu opomnimo le na Rigajsko seme! Seme iz naših krajev se prodaja za Rigajsko.
K tem se pa pridruži vredno na stran prve sleparije še to, da je seme že staro, ki je že zdavnej zgubilo moč kalenja, ktero se slavi v prodaj.
Te velike pomankljivosti so splošno in občno znane, in jaz sam sim že prepričan, kako da se [slepari občinstvo pri prodaji semenov.
- 151 —
Mislim da je skrajni čas, oskrbeli posredstva, s-klerimi bi lebko odpravili tako sleparijo,
Po mojem mnenji bila bi za to sledeča posredstva: ustanovljen-je doličnih družeb, osnova kmetijskih poddružnic, združenje kmetovav-cev, ki skupno po enem za to izvoljenim nakupijo iz virno seme, ki med saboj menjajo seme i. t. d. Stvar bi se dala izpeljati, če bi se v središči kmetijske družbe ustanovil poseben odsek, ki bi oskrbel naročbo gemenov, ki bi naj prvo javno pozival kmetovavce ki želijo dobiti izvirno seme, in ki bi potem iz zanesljivega vira priskrbel potrebno množine semena. Ob enem naj bi bilo vpeljano, da dotični odsek sprejema tudi naznanila, ki imajo prodati, in ki želijo kupiti seme
Po tej poti bi bilo lebko pozvediti, kje da se dobi v resnic1 dobro zdravo seme. Po nizki ceni bi dobivali izvrstno stane iz zanesljivega izvira, ker v veliki množini naročeno seme stanc veliko manj, in tako bi bilo mogoče, da bi našo deželo oskrbeli z potrebnim semenom kolikor bi ga bilo potreba za pospeševanje naših setev. Tudi deželna kmetijska šola bi lebko sčasom oskrbovala to opravilo, od ktere sc nadjamo še marsikterib posredstev za vsestransko pospeševanje kmetijskega napredka.
O strošlcili pr*i xnlolcar*stvix.
Veliko se toži v sedajnem času, da kmetovavci tako drago prodajajo mleko, in koliko dobičke dobivajo ravno z prodajo mleka.
Zdi se nam pravično, ako mi v našem listu tudi o tej zadevi spregovorimo.
Vzemimo n. pr. mleko, in računimo, koliko dobička daje mleko in za Koliko se izplača 1 stot fcent) sena, ktero pokladimo kravi, ki nam daje mleko. Krava naj je po našem računu srednje velikosti, tako da tehta 8 centov. Znano je, da potrebuje krava od 8 stotov teže za vsakih 100 funtov 3'/2 funte sena na dan, skupej 28 funtov, za celd leto 28 X 305 (dni = 102centov sena.
Računi se na dalje, da dobre krave dajo za vsak stot sena — 11 bokalov mleka; to bi bilo v letu 1125 bokalov po 10 kr. — 112 11. 50 kr.
K tem moremo prišteti vrednost enega teleta ktero ima krava redno v vsakem letu, kterega cenimo na 10 fr. Gotovo jo tudi gnoj
kaj vreden in ceni se, da se dobi od ene krave na leto 250 Jstotov gnoja ; stot po 9 kr.....................22 fl. 50 kr.
1’reračuniti pa moremo kolikšne stroške stane vzderževanje krave.
Naj prvo moremo prevdariti 5u/0 od kapitala, to je kolikor je krava vredna, potem o% nevarnosti (risiko), stroške za vzdrževanje hleva in drugih potrebnih orodij, stroške za krmo to je 102 stotov sena in 25 stotov slame za vstilanje, in če vse to na tanko preraču-nimo, videli bomo, kako slabo se izplača 1 stot sena ; v naših krajih, ko ima seno jako veliko ceno, bi se celo vstrašili če bi vse na tanko preračunih.
Izpeljavo tega prevdarka in računa pripuščamo našim častitim bralcem, ker v raznih krajih so tudi razne cene bodi si te ali une stvari. Sploh pa naj velja ta sostavek ne le kmetovavcem v resni prev-darek, ampak tudi tistim, ki menijo, da kmetovavec pri mleku previsoko ceno stavi, in naj bi tudi vsi tisti, ki imajo ceniti vžitnino in čiste dohodke v kmetijstvu, prav natanko vse take okolščine preudarjali, in naj bi na takej podlagi načrtali čisti dohodek gospodarstva.
Zakaj in kako se zemlja izpije in izmolze.
Skušnje v (joj z dih.
Skušnje, kako rodovitnost zemlje peša v gojzdih, so za naše premišljevanje še veliko važnejše, kakor skušnje poljodclcev v ti reči, ker na njivah obdelovanje zemlje, gnojenje, mnogoverstno verstenje sadežev in marsiktera druga okolščina ne da tega tako očitno viditi, kakor to vidimo v gojzdih, kjer ni obdelovanja, ne gnojenja ne kolobarcnja. Skušnje v gojzdih pa uče:
1.	Gojzdna zemlja peša in uboža popolnoma, če po čisto posekanem lesu neobdelovana leži, zato je perva potreba, kraje kjer se je les posekal, hitro spet s semenom obsojati ali z mladino zasaditi. Ge svilloba, gorkota in zrak dalje časa do gole zemlje moč imajo, začne manj ali več berž trava rasti, kar tako dolgo terpi, dokler je kaj moči v zemlji. Je ta izpita in izmolzena, jenja trava rasti zlasti na bolj suhem svetu; namesto trave se prikaže resje in enako rastlinje manjši vrednosti,— zemlja je opešala in le počasi jo je moč spet v rodovitni stan pripraviti.
2,	Na tacih priprostih gojzdih, kjer posamne golinc postanejo, uboža zemlja zato, ker sončni žarki prepekajo svet na tistih goličavah,
133
ga osasti in izpijejo, in ker tudi listja ni, ki bi jih gnojilo, postanejo tudi taki posamni prostori nerodovitni, ako se kmalo z novim lesom ne obrasejo, ki senco dela goličavam.
5.	Tudi v mladih gojsdib preveč dreves izsekati, da ostalo drevje preveč redko stoji, škodje iz ravno omenjenih vzrokov gojzdu. Zalega voljo je tudi zlasti mlado hojovje oklestiti škodljivo. Kakor hitro ima gojzd preveč svillobe, bo od leta do leta zemlja huji pešala, in v tacili okoljšinah je veliko boljši, komur je na močnem gojzdu ležeče, da se taki redki gojzd ves poseka in nov zarod napravi	,
4.	Gojzdnc drevesa, ki so košate in na gostem sloje, da pod njimi stoji zemlja popolnoma v sonci, zboljšajo od leta do leta zemljo, na priliko: smreka, jelka, bukev itd. Nasprot pa zemlja peša in zmiraj pustejši postaja pod drevjem, ki je manj košato in kjer redke drevesa raji rastejo, kakor breza, topol (jagnjed), hrast, mecesen (visoke rasti).
5.	Kjer je zemlja bolj revna in lahka, se izpije popolnoma, ako. se gojzdu ne privoši listje, in če se mu verh tega še mah in kar scer v njem zrase, do čistega za steljo pograbi. Kdor gojzdu vse to pobere, mu pobere moč, po kteri sam sebe gnoji: mu vzame živež za stare dni in za zarod njegov; pokrade odejo ki ga varje prehudega mraza kakor presilne vročine, preobilne moče kakor prevelike suše Gojzd terpi po tem takem škodo na dve strani; od ene strani se mu jemlje živež, od druge odeja.
Skušnje na njivah in senožetih.
Veliko težje je, kakor smo gori rekli, na njivah in senožetih dočitno pokazati, kako sc zemlja izpije in izmolze, ker tukaj je'tolika različnost, da je teško do dna odkrili resnico. Vendar se tudi tukaj ne
manjka veljavnih skušinj, kakor so sledeče:
1.	Vsaka zemlja, na kteri kmetova vec kaj prideluje, to je, kle-
ro sili, da več rodi kakor bi sama po sebi rodila, zgublja moč, ako se ji ne povrača, kar se ji je živeža, odvzelo. Ge se ne gnoji, slabi in jo izpije nazadnje popolnoma ali v 50, 100 ali 200 letd), kakor je svet sam po sebi bolji ali slabši bil.
2.	Lahka zemlja postane popred nerodovitna, kakor teška, suha pred kakor mokra, gorka pred kakor merzla.
3.	Ge se več pridulje, toliko prej ho zemlja opešala, ako se primerno ne gnoji.
I.	Gola zemlja poprej oslabi, kakor z rastlinami zarašena.
5.	Sadeži, ki nimajo perja, kakor, postavim, žila, ali sadeži ki bolj redko stoje, kakor krompir, luršica in vsi, ki se okopujejo, zemljo hitreje izpijejo. Uastline pa, ki zemlji veliko senco delajo, kakor, postavim, detelja, jo pa se rodovitniši store
6.	Tudi na koreninah sadežev je veliko ležede, ali so veči ali manjši; sadeži z močnimi in globokimi koreninami, ako (tc v zemlji ostanejo, zemljo- manj izpivajo, kakor sadeži z majhnimi koreninami.
v
7.	Ce tedaj večna polji ostane, manj se slabi zemlja; zato detelja njive manj slabi, kakor krompir in repa.
8.	Rastline, ki delj časa potrebujejo za rast, izpijejo zemljo bolji od taeih, ki hitreje dozore, zalo jo slabe ozimine bolj kot jarc žita, popolnoma dozorele bolj kot še le zelene.
9.	Na bogat pervi pridelk sledi večidel tudi bogat drug pridelk, na slab peni pridelk tudi slabeji drugi. Tako uče stare skušnje, po kte-rib bi se smelo misliti, da močin stan sadežev zemljo manj imoize, kakor če je sad slab. Al temu nasproti pravi slavni učenik, kmetijstva Thaer: „na prav bogat pridelk ozimine sledi vselej le srednja letina ja-rega ž ta in na bogato letino jarine sledi srednji pridelk ozimine. Tudi žita so po krompirji ali pesi toliko slabeji, kolikora več se je krompirja in pesevpridelalo.
10.	Žita, ogeršica, konoplje, lan, tobak, krompir in drugi osi-pavni sadeži zemljo bolj izmolzejo kakor grah, graborica, ajda, nasproti pa jo vsake sorta detelja ne slabi celo nič, marveč jo še rodovitniši stoii.
II.	Polje se hitreje izmolze, ako sc poredoma le ene sorte na njem prideluje.
Vzroki, po kterih rodovitnost zemlje uboža, so:
1. Preobilna moča; preobilna voda poplavi vse tiste rudninske obstojne dele zcmljiša, ki se v nji stopiti dajo; kar je pa rastlinskih in
v
živalskih za živež rastlinam potrebnih, jih skisa. Živa priča tega so nam vsaki dan močirne zemljiša.
Ll. Pomanjkanje mokrote. Ge zemljiši nasproti vode manjka, se tisti deli, ki so živež rastlinam, v nji raztopiti no morejo, in kar se ne raztopi, ne da rastlinam živeža ; tudi ostanjki rastlinskih koreninic, ktc-ro ostanejo po košnji ali žetvi v zemlji, se ne morejo zgnojiti, ampak
se spremene v nerodovitno oglji ennko resjo pcrst, ki polagoma iz zemlje zgine. Živa, velioanska priča tega so stepe in velike pešene planjave, kjer so nekdaj gojzdi bili, pa so ves les izsekali in niso skrbeli za nov zarod, ravno tako, žali Bog, naš Kras!!
3.	Ge se na navadnih njivah, senožetih in gojzdih zemlji z žetvijo, košnjo, sekanjem lesa in grabljenjem stelje več jemlje, kakor po gnoju in zraku povrača.
Poglavni vzrok, da oslabe in obožajo obdelovane zemljiša, je iskati v tem, da zginejo tisti raztopljivi drobci zemlje, ki imajo gnjilic in fosforne kislino v sebi. Od pogube teh drobcev posebno izvira nerodo-vitnost zemlj š, včasih pa tudi od pogube pepelika, apnice morebiti .tudi od pogube žveplene kisline.
Opešajo in nerodovitne postanejo:
a) revne, rahle in lahke zemljine veliko pred kakor teške ilovnate;
h) zemljiša visokoležeče in suhe pred kakor niške in boli vlažne;
c)	ki imajo plitvo zemljo in se plitvo orjejo, popred, kakor take, ki imajo globoko zemljo in se globoko orjejo;
d)	ki se slabo ali s slabim gnojem gnojijo, popred kakor take, ki se obilno gnoje z močnim, dobro podelanim, zlasti dobro gnjilč-nim in fosforokislim gnojem;
c) goličave popred kakor z rastlinami zarašene zemljiša;
f)	zemljiša, na kterih sadeži redko stoje in kteri nimajo veliko perja, veliko pred od tacih, ker bolj košate rastline gosto stoje;
g)	če se ravno tisti sadeži zmiraj na enem zernljiši pridelujejo, bo njiva veliko prej opešala, kakor taka, na kteri pridelki večkrat preminjajo;
h)	rastline, ki potrebujejo več za rast, izpijejo zemljo bolj od tacih, ki hitreje z njive pridejo, zato jo izmolzejo taki, ki na nji popolnoma dozore, hitreje od tacih, ki sc še zelene kosijo;
i)	rastline, od kterih malo korenin in perja na zemljišu ostane, ve-
liko pred od tacih, ki ji popušajo več tacih ostanjkov.
Iz naštetih teh vzrokov, po kterih se zemlja poprej zmolze in oslabi, bo vsak krnetovavec lahko presodil, kako ravnati, da se ho zemljišč njegovo, naj bo njiva, senožet ali gojzd, rodovitniši obderžalo.
Zal. c. k. k uet. druiba. — Odgovorni vrednik Kr. 1’ovše, — Tiskar ČSeitz v Gorici