Glej, netopir! 7(1)  
 
 
12 
RAZISKAVE VPLIVA SPREMENJENE OSVETLJENOSTI 
CERKVA NA NETOPIRJE V OKVIRU PROJEKTA 
»ŽIVLJENJE PONOČI« 
 
 
Maja Zagmajster (Oddelek za biologijo Biotehniška fakulteta 
Univerze v Ljubljani), vodja raziskav o vplivu svetlobnega 
onesnaževanja na netopirje 
 
 
Svetlobno onesnaževanje je bilo izpostavljeno kot eden od dejavnikov, 
za katere se v prihodnosti pričakuje velik negativni vpliv na ohranjanje 
biotske raznolikosti (Hölker in sod., 2010). Občutijo ga predvsem nočno 
aktivne živali, med katerimi so seveda netopirji. Zmanjšuje se raznolikost in 
številčnost njihovega plena (nočno aktivnih žuželk), z osvetljevanjem 
izletevalnih odprtin se zakasni čas izletavanja iz zatočišč, nova obcestna 
razsvetljava prekinja njihove letalne poti...(Rydell, 2006; Stone in sod., 2009; 
Boldogh in sod., 2007). Raziskav, ki dokumentirajo te vplive je še relativno 
malo, predvsem na zatočiščih. Zato je možnost, da v okviru projekta 
»Življenje ponoči« proučimo različno osvetljene cerkve velikega pomena ne 
le za spremljanje uspeha projektnih aktivnosti, ampak tudi za splošno 
razumevanje vpliva osvetljevanja zatočišč na netopirje. 
 
Kaj bomo počeli 
Netopirje bomo opazovali na devetih cerkvah v različnih delih Slovenije. 
Po tri cerkve bodo z istega geografskega območja, cerkve v vsakem takem 
»trojčku« bodo v posamičnem letu osvetljene različno. Ena bo osvetljena s 
prvotno osvetlitvijo (kot je bila ob začetku projekta), drugi dve pa s 
prirejenimi in posebej za to izdelanimi reflektorji. Razlikovali se bosta po 
barvi svetlobe, v primerjavi s prvotno bosta osvetljeni manj intenzivno kot 
tudi s primernejšo usmeritvijo svetlobe. Eden od pomembnih ciljev je namreč 
zmanjšati oz. odstraniti svetenje mimo cerkva in v izletevalne odprtine, kar 
se bo doseglo s posebej v ta namen izdelanimi reflektorji. Z vidika varstva 
živalskih vrst bi bilo nedvomno sicer najbolje, ko bi osvetljenost cerkva 
povsem odstranili. A kadar to ne gre, je vsekakor bolje cerkve osvetliti manj 
in drugače, kot je trenutno nameščena prekomerna in neprimerno 
nameščena razsvetljava. 
 
Ciljna vrsta, ki smo jo izbrali za opazovanje v projektu, so mali 
podkovnjaki (Rhinolophus hipposideros). Gre za eno najbolj ogroženih vrst 
netopirjev, ki ima porodniške kolonije zelo pogosto na podstrešjih stavb. 
Večina porodniških kolonij malih podkovnjakov v Sloveniji se nahaja na 
podstrešjih cerkva (Presetnik in sod., 2009a). V raziskavi bomo na vseh 
devetih cerkvah opazovali izletavanje netopirjev (čas, trajanje in obnašanje 
Glej, netopir! 7(1) 
 
 
13  
ob izletavanju). V cerkvah enega trojčka pa bomo spremljali tudi rast mladičev. 
 
Koordinacijo raziskovalnih aktivnosti bomo vodili na Oddelku za biologijo 
Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je aktivni partner v projektu. V 
raziskave na terenu bodo vključeni številni terenski sodelavci. Uspeh študije 
je zelo odvisen od zavzetega in resnega dela vseh sodelujočih, saj to vpliva 
na primerljivost rezultatov opazovanj. 
 
Kaj smo naredili doslej 
Konec septembra letos smo imeli sestanek za potencialne terenske 
sodelavce pri delu z netopirji. Večina teh se je pridružila tudi sestanku vseh 
partnerjev, kjer so se spoznali s celotno tematiko kot tudi obsegom projekta. 
 
Opravili smo prvi sklop terenskih ogledov. Najprej smo preverili 
predlagane lokacije za spremljanje netopirjev, med katerimi se jih je nekaj 
izkazalo za neprimerne. Ali niso bile osvetljene ali pa osvetljenost v 
primerjavi z drugimi cerkvami ni bila tako velika, da bi pričakovali velik vpliv 
na netopirje. Tako smo kar lepo število novembrskih večerov preverjali 
osvetljenost cerkva, znanih kot pomembna zatočišča malih podkovnjakov 
(Presetnik in sod., 2009a, 2009b). Skupno smo pregledali kar 81 cerkva, 
med katerimi nekatere niso imele nameščenih reflektorjev, kar nas je prijetno 
presenetilo. Uspeli smo najti devet močno osvetljenih cerkva, katerih 
dokončen izbor bo potrjen po komunikaciji z duhovniki, lokalnimi skupnostmi 
in občinami. Nekaj med njimi smo že pregledali tudi podnevi, da smo popisali 
potencialne izletevalne odprtine. V terenskih akcijah je sodelovalo kar osem 
prostovoljcev, tudi članov SDPVN, za kar se jim na tem mestu najlepše 
zahvaljujem. 
 
 
VIRI: 
Hölker, F., Wolter, C., Perkin, E.K. 2010. Light pollution as a biodiversity threat. Trends in 
Ecology and Evolution, 25(12): 681-682. 
Rydell, J. 2006. Bats and their insects prey at streetlights. V: Rich, C., Longcore, T. (ur.) 
Ecological consequences of artificial night lighting. Island press, str.: 43-60. 
Stone, E.L., Jones, G., Harris, S. 2009. Street lighting disturbs commuting bats. Current 
Biology, 19:1-5. 
Boldogh, S., Dobrosi, D., Samu, P. 2007. The effects of the illumination of buildings on 
house-dwelling bats and its conservation consequences. Acta Chiropterologica, 9(2): 
527-534. 
Presetnik, P., Koselj, K., Zagmajster, M. (ur.) 2009a. Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije, 
Atlas of bats (Chiroptera) of Slovenia. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na 
Dravskem polju. 152 str. 
Presetnik, P., Podgorelec, M., Grobelnik, V., Šalamun, A. 2009b. Monitoring populacij 
izbranih ciljnih vrst netopirjev 2008-2009 (Zaključno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za 
okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem 
polju. 121 str.