226 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Popoldanski del prvega dne je bil posve~en polo‘aju narodnih manj{in, pri ~emer je Valerij Stojanov
z zgodovinskega in{tituta bolgarske akademije znanosti govoril o narodnih manj{inah v Bolgariji v lu~i
zgodovine in se ozrl na dana{nje stanje. Irena Ilieva s pravnega in{tituta bolgarske akademije znanosti je
poro~ala o aktualnem polo‘aju pravne za{~ite tistih bolgarskih dr‘avljanov, katerih materin{~ina ni bolgar-
ski jezik, Peter Krasztev s centralne evropske univerze v Budimpe{ti je svoj referat namenil razpravljanju,
~e je na Balkanu mo‘na splo{na re{itev vpra{anja narodnih manj{in. Omenim naj, da je Ilieva opozorila,
da ji rezultati zadnjega bolgarskega {tetja prebivalstva iz leta 2001 {e niso bili docela dostopni, pa~ pa bodo
upo{tevani v tiskani razli~ici referata. Za nas je zanimiv podatek, da je bilo po {tetju prebivalstva 1991 v
Bolgariji 66 Slovencev.
Dopoldanski del drugega dne simpozija je bil namenjen polo‘aju {olstva in znanosti. Le moj referat se
ni dotikal tega vpra{anja. Karin Liebhart (OSI-Ost-und Südost Institut Dunaj) je pripravila referat o
‘enskih {tudijah po letu 1989, Peter Bachmaier (OSI) je razpravljal o {olski politiki in {olskem sistemu po
letu 1989 in opozoril na te‘ave velikih in{titutov (bolgarska akademija znanosti je imela do leta 1989 n.pr.
kar 14.000 sodelavcev), manj{a se tudi {tevilo univerz in visokih {ol, ki jih je bilo do 1989 kar neverjetnih
42. Gert Dressel z dunajskega Institut für interdisziplinäre Forschung und Fortbildung je imel referat o
sodelovanju med avstrijskimi in bolgarskimi znanstveniki v zadnjih desetih letih.
Zadnji del simpozija je bil namenjen temam o gospodarskih, voja{kih in politi~nih vidikih prizadevanj
Bolgarije, da se vklju~i v NATO in EU. Tako je Emil Cenkov (Center for the Study of Democracy iz Sofije)
govoril o varnostnih prioritetah Bolgarije po letu 1989, Todor Balabanov (Institut für Höhere Studien,
Dunaj) je opozoril na te‘ave pri gospodarskem prestrukturiranju, Michael Geistlinger (Institut für Völker-
recht und internationale Organisationen, ki spada pod univerzo v Salzburgu) pa je ocenjeval poro~ilo o
izpolnjevanju politi~nih kriterijev za vstop v EU, ki je bilo narejeno leta 2000.
Simpozij je dal kar soliden pregled razvoja Bolgarije od leta 1989, organizatorji so obljubili, da naj bi
zbornik referatov iz{el jeseni 2002 in ~e bo res tako, bo to prav zanimiv in aktualen pregled dobr{nega dela
najnovej{e bolgarske zgodovine.
Franc Rozman
Mednarodna znanstvena konferenca »Vojska in voja{ki
faktor v dr‘avah in dru‘bi jugovzhodne Evrope
od 18. do 20. stoletja«
Zadar, 13. – 15. september 2001
Sredi septembra 2001 je bila v Zadru mednarodna konferenca, ki po {tevilu sodelujo~ih sicer ni bila
velika, vendar je dala zanimive znanstvene rezultate in obeta, da ji bodo sledile {e prihodnje. Projekt je namre~
na~rtovan {ir{e in izhaja iz ugotovitve, da se je zgodovinopisje jugovzhodne Evrope po letu 1989 bolj malo
ukvarjalo z vlogo vojske v socialnem, politi~nem in kulturnem razvoju tega podro~ja. To zanemarjanje toliko
bolj vzbuja za~udenje, ker je bilo delovanje voja{kega faktorja od 18. stol. pa vse do danes zelo odlo~ilen
dejavnik pri razli~nih procesih zgodovinskega razvoja tega podro~ja. Voja{ka vpra{anja pa tudi danes niso
izgubila veljave. Izoblikoval se je poseben projekt, ki sta ga vodila Catherine Horel z zgodovinskega in{tituta
Pierra Renouvina univerze v Parizu ter Drago Roksandi, profesor za novej{o zgodovino na filozofski
fakulteti v Zagrebu. Pri organizaciji konference so sodelovali tudi francoska ambasada v Zagrebu, hrva{ka
ambasada v Parizu, raziskovalna skupina Integracija in kooperacija v Evropi s pari{ke univerze, dunajski
In{titut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, francoski nacionalni center za znanstveno raziskovanje, franco-
sko zunanje ministrstvo, francosko zastopstvo pri NATO in hrva{ko ministrstvo za znanost in kulturo. Re~i
je treba, da kljub sodelovanju tako eminentnih institucij organizacija konference ni bila lahka in nazadnje tudi
vseh prijavljenih referentov v Zadru ni bilo. Tudi sam potek konference ni minil brez spodrsljajev, med
katerimi je bil ve~ji ta, da skoraj ni bilo ~asa za diskusijo, kar pa sicer ni ni~ novega, in da ni bilo obljubljenega
227ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
prevajanja v enega od obeh jezikov konference, ki sta bila nem{~ina in franco{~ina. Konferenca sama se je
odvijala v prostorih filozofske fakultete v Zadru, kjer nas je ljubeznivo sprejel tudi dekan fakultete, sicer pa
razen referentov ni bilo nobene publike. Po drugi strani pa je tudi res, da smo se udele‘enci, nekateri ‘e znanci,
izjemno ujeli in ker ni bilo udele‘enca, ki ne bi bil ve~jezi~en, je bila komunikacija v prostem ~asu zelo
intenzivna in smo bili vsi udele‘enci z njenim potekom in rezultati zelo zadovoljni. Septembra 2002 bo
zbornik konference tudi iz{el in v njem bodo objavljeni tudi nekateri referati, katerih avtorjev na konferenci
ni bilo. Obstaja tudi realno upanje, da bo do drugega sre~anja tudi pri{lo.
 Omenim naj le naslove referatov iz katerih bo ‘e razvidno, da je bil spekter problematike in geo-
grafske razse‘nosti kar velik. Prvi referat je imela Catherine Horel, ki je govorila o honvedih in ‘andarme-
riji v Hrva{ki in Slavoniji v letih od nagodbe do 1880. Avtorica pripravlja obse‘no monografijo o tej
tematiki in je predstavila v bistvu celoten koncept raziskave. Dilek Barlas iz carigrajske Koç univerze je
pripravila referat o nastanku in razvoju tur{ke republikanske mornarice od 1924 do 1939. Drago Roksan-
di je referiral o Vojni krajini v geostrate{ki strategiji Avstrije in Francije do tega podro~ja od francoske
revolucije do dunajskega kongresa. Zvijezdana Sikiri iz Zagreba je pripravila referat o pripravah na
ustanovitev narodne stra‘e v Zagrebu spomladi 1848. Zelo zanimivo in z arhivskim raziskovanjem bogato
podprto predavanje je imel Bernard Lory iz Pariza, ki je govoril o modernizaciji armade na primeru Bitole
v letih 1830 do 1894, ko je bila Bitola eden najpomembnej{ih tur{kih garnizonov v Makedoniji. O
razmerah v politiki in dru‘bi na Ogrskem med prvo svetovno vojno, kar je ozna~il kot ~as, ki je obdobje
od izklju~itve parlamentarizma do stanja boja vseh proti vsem, je referiral Péter Bihári iz Budimpe{te.
Arnold Suppan z Dunaja je pripravil referat o vladi Cvetkovi-Ma~ek. Slovenca sva bila Du{an Neak, ki je
govoril o izgonu Nemcev iz Slovenije in podpisani, ki sem pripravil referat o prvi svetovni vojni v
slovenski memoaristiki. Zanimiv je bil referat Erwina Schmidla z Dunaja o mednarodni mirovni operaciji
v Albaniji 1913–1914, kot zgodnjem primeru voja{kega anga‘maja na kriznem podro~ju v jugovzhodni
Evropi. Zadnja dva referata sta bila posve~ena zadnjemu desetletju preteklega stoletja, in sicer je Elisabeth
du Réau iz Pariza govorila o politiki Francije, Nem~ije in Velike Britanije ob vojni na Balkanu, kar je
dopolnil Pierre Mélandri tudi iz Pariza, ki je govoril o ZDA in vojni v Jugoslaviji 1991 do 1995.
 Lahko re~emo, da je bila konferenca zanimiva, referati zelo solidno pripravljeni in le {koda je, da ni bilo
napovedanih kolegov iz Srbije, Bolgarije in Albanije, saj bi njihova prisotnost {e bolj zajela skoraj celotno
podro~je jugovzhodne Evrope in problematiko, ki ji je bilo doslej nemara res posve~eno premalo raziskav.
Franc Rozman
33. letna konvencija Ameri{kega zdru‘enja za napredek
slavisti~nih {tudij,
Washington D.C., 15.–18. november 2001
Vsakoletna konvencija Ameri{kega zdru‘enja za napredek slavisti~nih {tudij (American Association
for the Advancement of Slavic Studies) je potekala od 15. do 18. novembra 2001 v Washingtonu D.C.
Tokrat je potekala v senci dogodkov 11. septembra, vojne v Afganistanu, ostrih varnostnih ukrepov na
ameri{kih letali{~ih (stra‘ili so jih do zob oboro‘eni vojaki ameri{ke vojske) ter zamud in odpovedanih
letov. Zaradi tega je bila udele‘ba nekoliko manj{a kot prej{nja leta. Tako se v strahu pred morebitnimi
novimi teroristi~nimi napadi tega letnega sre~anja niso udele‘ili mnogi stalni udele‘enci iz prej{njih let
(tudi iz Slovenije), odpovedanih pa je bilo tudi nekaj panelov.
@e prvi dan konference je Society for Slovene Studies pripravila panel o spregledanih in zapostav-
ljenih razumnikih v obdobju slovenskega komunizma, ki ga je vodila Leopoldina Plut-Pregelj (Univerza
Maryland). Mirjam M. Hladnik (ZRC-SAZU) je v referatu o ‘ivljenju in delu Angele Vode pripravila oris
njenih del in orisala njeno ‘ivljenjsko pot v obdobju med obema svetovnima vojnama. Ker se je Vodetova
‘e med vojno raz{la s komunisti in po drugi svetovni vojni prakti~no ni bila ve~ prisotna v slovenskem
literarnem in kulturnem ‘ivljenju, je Hladnikova predstavila tudi zgodbo o odkrivanju te nadarjene pisa-