IJUBIJANA, 1999 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 1 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH Ljubljana, 1999 Slovenske knjižnice v številkah ISSN 1580-0032 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana telefon: (061) 2001 139,2001 153 http://www.nuk.uni-li.si/ Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Urednica zbirke: Eva Kodrič-Dačič Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk naslovnice: Grafko, Ljubljana Zbirki »Slovenske knjižnice v številkah« na pot Zbirka Slovenske knjižnice v številkah prinaša statistične podatke o delu vseh tipov knjižnic, kijih na podlagi rednih letnih oziroma triletnih vprašalnikov zbirata Državna matična služba za knjižničarstvo pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani in Statistični urad Republike Slovenije. Državna matična služba za knjižničarstvo zbira podatke o nacionalni knjižnici, visokošolskih, specialnih in splošnoizobraževalnih knjižnicah, statistični urad pa vsaka tri leta zbira podatke o šolskih knjižnicah. Pravno podlago zbiranju podatkov dajejo ustanovama Zakon o knjižničarstvu (UL SRS, št.27/82), Zakon o državni statistiki (UL RS, št. 45/95) in Nacionalni program statističnih raziskovanj (UL RS, št.70/97). Knjižnice, katerih delovanje je predstavljeno v publikacijah te zbirke, so vključene v razvid knjižnic in po mnenju Državne matične službe za knjižničarstvo izpolnjujejo minimalne strokovne pogoje za delo. Zal številne med njimi še vedno ne dosegajo zahtev Pravilnika o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnic (UL SRS, št.28-1260/85). Publikacije bodo v okviru te zbirke izhajale v štirih podzbirkah, ki bodo prinašale letna poročila o delu posameznih tipov knjižnic. Občasno se jim bodo pridružila poročila o tematsko omejenih raziskavah ter obsežnejši pregledi dela knjižnic v daljših časovnih obdobjih. Predvidoma bodo v zbirki Slovenske knjižnice v številkah letno izšli štirje zvezki. Eva Kodrič-Dačič '^feTOVAe j. Narodna in univerzitetna knjižnica Državna matična služba za knjižničarstvo * Ž-S JL S20Z“3> SPECIALNE KNJIŽNICE * POROČILO ZA LETO 1997 Ljubljana, 1999 LJUB L J AN A lij 3200-^Un Naslov podzbirke: Specialne knjižnice ISSN 1580-0040 Podatke zbrala in uredila: mag. Nada Češnovar Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-127/99 z dne 7.4.1999 šteje publikacija DEJAVNOST SPECIALNIH KNJIŽNIC V LETU 1997 med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. VSEBINA 1. UVOD 9 2. PREGLED PODROČIJ DELA 11 3. KRATICE 49 4. LEGENDA OZNAK V TABELAH 50 PRILOGI 1. POROČILO O DELU SPECIALNE KNJIŽNICE (VPRAŠALNIK ZA LETO 1997) 2. SEZNAM SPECIALNIH KNJIŽNIC (STANJE 1997) 1. UVOD V publikaciji je prikazano delovanje 148 specialnih knjižnic v Sloveniji v letu 1997. Specialna knjižnica opravlja knjižnično, informacijsko in dokumentacijsko dejavnost. Ponekod se seveda bolj izraža knjižnična dejavnost, drugje pa predvsem informacijska in dokumentacijska dejavnost. Vse tri dejavnosti so zelo pomembne za uspešno delovanje specialne knjižnice. V Državni matični službi za knjižničarstvo smo definirali specialno knjižnico, glede na njeno nahajališče in vsebino takole: Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v kateri deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Poročevalske enote oziroma posamezne specialne knjižnice jamčijo za resničnost poslanih podatkov. Državna matična služba za knjižničarstvo preverja odstopanja od povprečnih vrednosti le tam, kjer oceni, da gre za napako pri izpolnjevanju vprašalnika. Zaradi različnih vlog, ki jih imajo specialne knjižnice v okviru matične organizacije, so istovrstni podatki med seboj pogosto težko primerljivi. V komentarju ob tabelah so prikazani le količinski podatki, ki kažejo obseg dela knjižnic, česar pa ne smemo razumeti kot oceno kakovosti dela posamezne specialne knjižnice. Pred nami je prvi tovrstni pregled specialnih knjižnic po letu 1987, ko so bile specialne knjižnice nazadnje prikazane v Obvestilih Republiške matične službe pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Vsak ponovni začetek je težak, zato se za določene pomanjkljivosti opravičujem. 9 10 2. PREGLED PODROČIJ DELA n Tabela 1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (1997) 13 Tabela 1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (1997) 14 Tabela 1: KNJIŽNIČNA ZBIRKA (1997) Zbirka V celotni zbirki v 148 specialnih knjižnicah je bilo v letu 1997 shranjenih 2.705.361 enot gradiva, od tega je bilo 2.494.830 enot knjižnega gradiva. V svojih zbirkah so imele največ knjižnega gradiva Biblioteka SAZU 421.813 enot, Narodni muzej Slovenije 142.500 enot in Slovanska knjižnica 120.000 enot. Neknjižno gradivo je slabše zastopano, saj ga je bilo v vseh specialnih knjižnicah le 126.159 enot. Največ enot neknjižnega gradiva pa so imele Semeniška knjižnica 19.500 enot, Gorenjski muzej Kranj 15.688 enot in Biblioteka SAZU 13.924 enot. Standardov je bilo 59.279 enot, patentov pa 25.094 enot. Standarde ima le 29 knjižnic, patente pa 14 specialnih knjižnic. Serijske publikacije Vseh časopisov in časnikov je 9.716 enot, od tega je 8.014 časopisov in 649 časnikov. Vseh ostalih serijskih publikacij je 1.169 enot. Največ časopisov evidentira knjižnica ministrstva za notranje zadeve 315 enot, največ časnikov prejema Državni zbor RS 74 enot in največ drugih publikacij Prirodoslovni muzej Slovenije 238 enot. Kot je razvidno iz razpredelnice, knjižno gradivo in časopisi še vedno predstavljajo glavni vir informacij za uporabnike specialnih knjižnic. 15 Tabela 2: PRIRAST IN ODPIS KNJIŽNEGA GRADIVA (1997) 16 Tabela 2: PRIRAST IN ODPiS KNJIŽNEGA GRADIVA (1997) Tabela 2: PRIRAST IN ODPIS KNJIŽNEGA GRADIVA (1997) Prirast Celoten prirast vsega gradiva za vse knjižnice je 109.937 enot, od tega znaša prirast knjižnega gradiva 95.032 enot, prirast neknjižnega gradiva 10.434 enot, prirast standardov 2.797 enot in prirast patentov 1674 enot. Največ knjižnega gradiva 13.077 enot so pridobili v knjižnici Leka in največ neknjižnega gradiva 2.809 enot v knjižnici Narodne galerije. Prirast standardov 873 enot je največji v knjižnici podjetja Acroni Jesenice, in prirast patentov 9.737 enot pa v Iskri indok. Za specialne knjižnice pa ni pomemben samo prirast, ampak je zelo pomemben tudi odpis. V Acroni Jesenice so odpisali največ 6.507 enot. Od 148 knjižnic so gradivo odpisali samo v 29 knjižnicah, kar 119 knjižnic ni odpisalo svojega gradiva. 18 Tabela 3: UPORABNIKI KNJIŽNICE IN OBISK (1997) 19 Tabela 3: UPORABNIKI KNJIŽNICE IN OBISK (1997) 20 Tabela 3: UPORABNIKI KNJIŽNICE IN OBISK (1997) Uporabniki knjižnice in obisk V specialne knjižnice zahaja 22.364 aktivnih uporabnikov. Največ jih je vpisanih v Biblioteki SAZU 3.426 uporabnikov, sledijo Medicinska knjižnica Maribor 1.993 uporabnikov in Sava Kranj 1.100 uporabnikov. Uporabniki so obiskali specialne knjižnice 117.969 krat, tako je posamezni uporabnik obiskal knjižnico povprečno 5 krat letno. Največ obiskov 11.076 je bilo v Muzeju novejše zgodovine, 7.069 obiskov v Biblioteki SAZU in 6.302 obiska v Nemški čitalnici. Uporabnike uvajajo le v 30 knjižnicah od 148 knjižnic, kar predstavlja le 44% vseh knjižnic. 21 Tabela 4: IZPOSOJA GRADIVA (1997) 22 Tabela 4: IZPOSOJA GRADIVA (1997) 23 Tabela 4: IZPOSOJA GRADIVA (1997) Izposoja Kot izposojo smo upoštevali samo tisto izposojo, pri kateri je sodeloval knjižničar. V vseh knjižnicah je bilo na dom izposojenih 272.380 enot, največ sojih izposodili v Iskri indok 26.033 enot. V čitalnico pa je bilo izposojenih 172.877 enot, največ sojih izposodili v Narodnem muzeju Slovenije 19.624 enot. Medknjižnična izposoja Po medknjižnični izposoji so si specialne knjižnice izposodile 23.298 enot, drugim pa so posodile 7.886 enot, tako je bilo skupaj izposojenih in posojenih 31.184 enot. Največ 4.893 enot si je izposodila Medicinska knjižnica Maribor, sledi Kemijski inštitut Ljubljana 3.549 enot, Krka Novo mesto 3.480 enot in Lek Ljubljana 3.050 enot. Največ 1.800 enot je drugim knjižnicam posodila specialna knjižnica Inštituta Jožef Stefan Ljubljana, sledita ji Medicinska knjižnica Maribor 1.460 enot in Krka Novo mesto 700 enot. 24 Tabela 5: DOSTOPNOST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA IN PROSTORI KNJIŽNIC (1997) 25 Tabela 5: DOSTOPNOST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA IN PROSTORI KNJIŽNIC (1997) 26 Tabela 5: DOSTOPNOST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA IN PROSTORI KNJIŽNIC (1997) Dostopnost gradiva Podatke o dostopnosti gradiva smo v posameznih specialnih knjižnicah ocenili na osnovi odprtosti knjižnice, čitalniških mest, površine prostorov in dolžine knjižnih polic. Vseh 148 specialnih knjižnic je tedensko odprtih 4.489 ur, kar povprečno predstavlja 30 ur na teden. 66 knjižnic oziroma 45% vseh knjižnic je odprtih od 40 do 42 ur na teden. Čitalnico imajo 104 knjižnice, to je 70% vseh specialnih knjižnic. Skupaj imajo knjižnice 1.095 čitalniških mest, pri 104 knjižnicah imajo povprečno 11 čitalniških mest v posamezni knjižnici. V 69 knjižnicah imajo uporabniki dostop brez omejitev, z omejitvami pa je mogoč v 79 knjižnicah. Skupaj zasedejo specialne knjižnice 15.562 m 2 površinskega prostora, največ 597 m 2 ga imajo v Slovanski knjižnici, sledijo Iskra indok s 590 m 2 prostora in Ministrstvo za obrambo s 535 m 2 prostora. Specialne knjižnice imajo v svojih prostorih 50.263 m knjižnih polic. Največ jih imajo v Inštitutu Jožef Stefan 2.050 m polic, sledijo Knjižnica IGGG (Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko) 1.817 m polic in Državni zbor RS 1.532 m polic. 27 Tabela 6: ZAPOSLENI (1997) 28 Tabela 6: ZAPOSLENI (1997) 29 Tabela 6: ZAPOSLENI (1997) Zaposleni V 148 specialnih knjižnicah je skupno zaposlenih 282 delavcev, na eno knjižnico prideta 2 zaposlena delavca. Pri tem upoštevamo redno in delno zaposlene delavce. Redno zaposlenih je 221 delavcev, delno zaposlenih paje 33 delavcev. Od 282 zaposlenih delavcev v specialnih knjižnicah je 225 (80%) strokovnih delavcev, od teh jih ima 118 (52%) strokovni izpit. 30 Tabela 7: AVTOMATIZACIJA DELOVNIH PROCESOV (1997) 31 Tabela 7: AVTOMATIZACIJA DELOVNIH PROCESOV (1997) 32 Tabela 7: AVTOMATIZACIJA DELOVNIH PROCESOV (1997) Avtomatizacija delovnih procesov Računalniška izposoja poteka v 57 (39%) knjižnicah, računalniška nabava v 47 (32%) knjižnicah, računalniška obdelava pa v 101 (68%) knjižnici. Javne kataloge računalniško pripravljajo v 47 (32%) knjižnicah, računalniško bibliografijo pa pripravljajo v 68 (46%) knjižnicah. Dostop do različnih baz podatkov je možen v 74 (50%) knjižnicah, druge storitve na računalniku (pisanje tekstov, priprava www itd.) izvajajo, v 26 (18%) knjižnicah. Največ specialnih knjižnic izvaja računalniško obdelavo, najmanj knjižnic pa ponuja svoje računalnike za dodatne storitve. Ker imajo knjižničarji premalo časa, si ne zapisujejo podatkov o drugih dejavnostih, ki jih še opravljajo. 33 Tabela 8: JAVNO DOSTOPNI KATALOGI (1997) 34 Tabela 8: JAVNO DOSTOPNI KATALOGI (1997) 35 Tabela 8: JAVNO.DOSTOPNI KATALOGI (1997) Javno dostopni katalogi Računalniške kataloge ima 94 (64%) knjižnic. Prvi so imeli računalniške kataloge v Iskri indok že leta 1970. Do konca leta 1989 so imeli računalniške kataloge že v 17 knjižnicah. Od leta 1991 do konca leta 1995 so dobili računalniške kataloge še v 40 knjižnicah, v letih 1996 in 1997 pa še v 26 knjižnicah. Poleg računalniških katalogov imajo knjižnice tudi druge javno dostopne kataloge. Tako ima v računalniški obliki abecedno imenski katalog (AIK) 60 (41%) knjižnic, naslovni katalog ima 52 (35%) knjižnic, abecedni stvarni katalog ima 48 (32%) knjižnic, sistematski UDK katalog pa ima 29 (20%) knjižnic. Tako kar 63 (43%) knjižnic še vedno uporablja klasične listkovne kataloge. 36 Tabela 9: SODELOVANJE V VZAJEMNIH KATALOGIH (1997) 37 Tabela 9: SODELOVANJE V VZAJEMNIH KATALOGIH (1997) 38 Tabela 9: SODELOVANJE V VZAJEMNIH KATALOGIH (1997) Sodelovanje v vzajemnih katalogih Iz podatkov statističnega vprašalnika za leto 1997 je razvidno, daje v COBISS aktivno vključenih 62 specialnih knjižnic ali 42%, ki so tudi polnopravne članice COBISS-a. Pridruženih članic je v COBISS-u 14 (9%), druge računalniške kataloge uporablja 9 (6%) knjižnic. 39 Tabela 10: INFORMACIJSKA DEJAVNOST KNJIŽNIC (1997) 40 Tabela 10: INFORMACIJSKA DEJAVNOST KNJIŽNIC (1997) 41 Tabela 10: INFORMACIJSKA DEJAVNOST KNJIŽNIC (1997) Podatkovne zbirke Specialne knjižnice v Sloveniji vstopajo v 51 lastnih specializiranih zbirk, kupujejo pa 49 tujih zbirk. Informacijska dejavnost Informacijska dejavnost specialnih knjižnic pogosto ne dosega zadovoljive ravni. Največ, 20.068 je bilo reprospektivnih poizvedb (RP), 462 je bilo selektivne diseminacije informacij (SDI), iz drugih virov je bilo danih 9.390 informacij. Največ RP so ponudili svojim uporabnikom v Medicinski knjižnici Maribor 5.820 informacij, na Ministrstvu za notranje zadeve 5.522 informacij, v Leku 1.500 informacij, v Inštitutu za biomedicinsko informatiko 1.200, v Krki pa 800 informacij. 42 Tabela 11: KOPIRANJE GRADIV (1997) 43 Tabela 11: KOPIRANJE GRADIV (1997) 44 Tabela 11: KOPIRANJE GRADIV (1997) Kopiranje gradiv Vse knjižnice še ne vodijo razvida o kopiranju gradiv, samo v 65 (40%) knjižnicah pa to tudi beležijo. V teh specialnih knjižnicah so kopirali 501.746 enot. Druge oblike kopiranja so imele samo 3 knjižnice. 45 Tabela 12: PRIHODKI IN ODHODKI (1997) 46 Tabela 12: PRIHODKI IN ODHODKI (1997) 47 Tabela 12: PRIHODKI IN ODHODKI (1997) Prihodki in odhodki Na vprašanje o prihodkih za program delaje odgovorilo 32 (22%) specialnih knjižnic. Nekoliko več, 54 (36%), jih je odgovorilo na to, kolikšni so njihovi prihodki za nakup gradiva. Svoje odhodke je prikazalo 82 (55%) knjižnic, skupne investicije pa 16 (11%) knjižnic. Ker večina specialnih knjižnic ni prikazala svojega finančnega stanja, nismo delali primerjav. Specialne knjižnice so finančno odvisne od ustanov, katerih sestavni del so, zato pogosto nimajo pregleda nad svojim finančnim poslovanjem. 48 3. KRATICE 49 4. LEGENDE OZNAK V TABELAH - (črtica) 0 (ničla) * (1 zvezdica) ** (2 zvezdici) prazen prostor = knjižnica ne zbira podatka = knjižnica nima podatka = podatek po lastni oceni = podatek zahteva pojasnilo = knjižnica ni posredovala podatka 50 PRILOGI NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DRŽAVNA MATIČNA SLUŽBA ZA KNJIŽNIČARSTVO POROČILO O DELU SPECIALNE KNJIŽNICE Poročevalsko leto: 1997 1. Uradno ime knjižnice (ustanove) Ime matične ustanove (za nesamostojne knjižnice): Ime knjižnice: Skrajšano ime (akronim) ustanove:___ 2. Naslov knjižnice Naslov:_ (ulica, številka, poštni predal, poštna številka in kraj) 3. Telefon: _ Fax: _ Naslov elektronske pošte:__ Domača stran na Internetu (URL):___ 4. Številčna oznaka (sigla) knjižnice _ 5. Ali ima vaša ustanova lastno knjižnico? 1. Ima svojo lastno knjižnico □ 2. Nima lastne knjižnice, vendar prispeva finančna sredstva za skupno knjižnico naslednje ustanove n_____ 3. Ima svojo lastno knjižnico, vendar so podatki o njej zajeti v poročilu druge ustanove, katere □___ 6. Status knjižnice kot pravne osebe samostojna n nesamostojna n 7. Oseba, ki odgovarja za ustanovo Priimek, ime: Akademski naziv:_ Telefon:_ Strokovna izobrazba (stopnja in smer):_ 9. Dostopnost gradiva in storitev knjižnice a) Dostopnost gradiva in storitev za uporabnike: vsem brez omejitev □ omejenemu krogu uporab. □ katerim:_ b ) Dostopnost gradiva glede na postavitev: pultni sistem □ prosti pristop □ kombinirani pristop □ katero gradivo je v prostem pristopu: kolikšen % celotnega gradiva je-v prostem pristopu (ocena): 2 NUK, ERK (skupno število ur odprtosti) 10. Odprtost knjižnice za uporabnike (v tipičnem tednu) a) ponedeljek - petek:___ b) sobota: (od do) (od do) c) nedelja: (od do) 11. Prostori knjižnice Skupna uporabna površina (m 2 ):__ Od tega v ločenih enotah (m 2 ):__ Skupna dolžina polic za knjižnično gradivo (m): ______ 12. Čitalnica in čitalniška mesta Knjižnica ima čitalnico(e): DA □ NE n Skupno število čitalniških mest:___ Od tega v ločenih enotah:___ 13. Uporaba računalniške in komunikacijske opreme pri delu knjižnice izposoja □ nabava □ obdelava gradiva □ izdelava javnih katalogov □ izdelava bibliografij za delavce matične ustanove □ organizacija dostopa do informacijskih virov (vzajemni katalog, tuje zbirke itd.) □ drugo, kaj_______ □ 3 NUK, ERK 14. Strokovna področja, ki jih pokriva fond knjižnice (ocena deleža v %) 15. Knjižnična zbirka (stanje 31.12.1997) a) Število enot knjižnega gradiva: SKUPAJ enot knjižnega gradiva: b) Število enot neknjižnega gradiva: 4 NUK, ERK SKUPAJ enot neknjižnega gradiva: __ c) Število standardov:_ d) Število patentov: SKUPAJ vse knjižnično gradivo (a+b+c+d):_ 16. Število tekoče naročenih naslovov serijskih publikacij v letu 1997 SKUPAJ naročenih časopisov in časnikov: Od tega v elektronski obliki:_ 5 NUK, ERK 17. Prirast knjižničnega gradiva (1.1. do 31.12.1997) a) Prirast knjižnega gradiva: b) Prirast neknjižnega gradiva 6 NUK, ERK c) Prirast standardov:____ d) P nrast patentov. SKUPAJ prirast knjižničnega gradiva (a+b+c+d);--- 18. Odpisani knjižnični fond v letu 1997 19. Posebne zbirke knjižničnega gradiva: a) Ime zbirke:__—- b) Opis zbirke:_._.— 7 NUK, ER K 20. Računalniško podprle storitve, ki jih.za uporabnike zagotavlja knjižnica 21. Javno dostopni katalogi o gradivu knjižnice: a) Računalniški katalog: DA □ NE n Navedite leto od katerega dalje poteka tekoča obdelava s pomočjo računalniške podpore: Procent obdelanega gradiva (ne glede na vrsto uporabljene računalniške podpore): 8 NUK, ERK b) Drugi javno dostopni katalogi o gradivu knjižnice: 22. Izposoja v letu 1997 a) Izposoja na delovno mesto: b) Izposoja v knjižnico oz. čitalnico(e): SKUPAJ izposoja (a + b): 23. Medbibliotečna izposoja 9 NUK, ERK SKUPAJ realizirana medbibliotečna izmenjava (a + b): ___ 24. Sodelovanje v vzajemnih sistemih: a) Knjižnica sodeluje v sistemu COBISS: DA □ NE □ polnopravni član □ pridruženi član □ Kolikšen % knjižničnega fonda je računalniško obdelanega s pomočjo programske opreme COBISS (ocena):_% b) Knjižnica sodeluje v drugih vzajemnih sistemih: DA □ NE □ Če da, v katerih:___ 25. Gradnja lastnih specializiranih računalniških podatkovnih zbirk a) Ime zbirke:__ b) Področje:_ c) Tip zbirke: bibliografska □ faktografska □ polni tekst □ kombinirana □ drugo □ d) Število zapisov:_ kaj:___ e) Prirast zapisov v zadnjem letu: f) Dostopnost zbirke: lokalno □ v omrežju □ kako je zbirka dostopna v omrežju: g) Programska podpora, katera: 10 NUK, ERK 26. Tuje specializirane podatkovne zbirke, do katerih knjižnica zagotavlja dostop a) Specializirane zbirke, kijih knjižnica nabavlja in fizično poseduje Line zbirke: __ Znanstveno področje/vsebina: Tip zbirke:__ b) Zbirke, do katerih zagotavlja knjižnica za uporabnike on-line dostop (jih fizično ne poseduje, ampak zagotavlja pravico uporabe) Dostop do mednarodnih informacijskih servisov (host):_ Področja iskanja: 27. Informacijska dejavnost knjižnice a) Informacije posredovane iz računalniških podatkovnih zbirk: Število tematskih retrospektivnih poizvedb (RP): _____ Število SDI interesnih profilov:___ Število zbirk na katerih se izvajajo SDI:_ b) Število informacij posredovanih iz drugih informacijskih virov:_ 28. Ali knjižnica organizira usposabljanje posameznikov oz. skupin uporabnikov za uporabo knjižnic in informacijskih virov? DA □ NE □ a) Skupno število organiziranih oblik usposabljanja: __ b) Skupno število ur usposabljanja:_ c) Skupno število udeležencev usposabljanja: __ NUK, ERK d) Alije usposabljanje vključeno v izobraževalni program ustanove? DA □ NE □ 29. Kopije gradiv (foto in druge oblike), ki jih je knjižnica naredila za uporabnike oz. za potrebe medbibliotečne izposoje (kopije ki nadomeščajo originale): a) Kopije na papirju (število strani):_ b) Druge oblike (število fizičnih enot): __ 30. Uporabniki in obisk v letu 1997 a) Število aktivnih uporabnikov: b) Obisk: 31. Število potencialnih uporabnikov knjižnice: a) Število ostalih potencialnih uporabnikov, ki lahko uporabljajo storitve knjižnice (iz drugih ustanov - ocena):_ b) Za katere vrste uporabnikov oz. ustanov so storitve vaše knjižnice najbolj zanimive/potrebne: 12 NUK., ERK 32. Delavci knjižnice na dan 31.12.1997 (v FTE): A) Struktura: 13 NUK., ERK B) Število delavcev knjižnice s strokovno izobrazbo s področja bibliotekarstva oz. informacijskih ved (v FTE): c) Ali ima vodja (predstojnik) opravljen strokovni bibliotekarski izpit? DA □ NE □ 14 NUK., ERK. 33. Prihodki in odhodki knjižnice v SIT (1.1. - 31.12.1997) a) Prihodki knjižnice skupaj:_ b) Odhodki knjižnice skupaj: 34. Pomembnejši dogodki v letu 1997 Opis dogodka:_ 15 NUK,, ERK 35. Publikacije, ki jih je v letu 1997 izdala knjižnica oz. publikacije o knjižnici a) Avtor: _______ b) Naslov: ____ Vprašalnik izpolnil: Ime in priimek: Za pravilnost podatkov odgovarja: Ime in priimek: (podpis) (žig) (podpis) Datum: Vaša mnenja in predlogi: 16 NUK. ER K SEZNAM SPECIALNIH KNJIŽNIC (1997) \