Brata. l^M Povest. — Spisal Janlco Polak. '^^^^ IV Ztff^Vm^A ° st"P' kneževič jMarko v sobo svoje stare matere, zapazi ^šfeTl^R v "*'tudi sv°ieLa brata. kneževiča Urha. #T^^^i Bil je v veliki zadregi. VHrS^SfeS Toda le za liip. (ph^j^^M »Babica, vse ie izgubljeno!« začne kneževič Marko, VjH^^^sP kn se umiri in opogumi. -•¦K-JSiSS?' »Kaj bi nai bilo izgubljeno?- se začudi stara mati. ¦Na željo očetovo sem se odpnvedal knežjemu klobuku v prid kne-ževiču Danilu!« Kakor strela iz iasnega neba zadeneio te besede kneževičevo staro mater. — Omahnila je na naslonjač. Kneževiča io prestrežeta. Ko sc nekoliko zave, začne s tresočim glasom: »Marko, kaj se je zgodilo?« Kneževič Marko ii pojasni položaj. Ko konča, se dvigne stara mati raz stol, na katerega sta jo bila kne» ževiCa posadila. In začne z možnim glasom: »Ne, ni še izgnblieno vse! . . . Kneginja Katarina in tudi knez Lazar ne smeta kar meninič tebinič poteptati pravico prvorojenstva! . . . Ta ima svojo veljavo od patntiveka! . . . ln zaradi tega knezu Lazarju ni freba držati obljtibe in prisege! . . . Sicer pa mislim, da tu ne spletkari nihče drugi, nego liudobna teta kneginja Katarina! . . . Verujta mi, da ]^ ona vmes! . . . Odkar je došla ona med nas, ni več miru v gradu!« H KneževiSa pritrdita molče. fl »Ce imam še količkaj vpliva na svojega sina. kneza Lazarja, mora odstopiti od svoje neopravičene želje!« nadaljiije stara mati. »Takoj grem k njeniu, in on mora preklicati vse! . . . Taka sramota! . . . Moč Kata-rinine tete pa se moia streti!« . . . »Stojte, babica!« d6 kneževič Marko, ko vidi resno voljo stare matere. »Stoite, babica! . . . Če bi bili tudi oče pri volii, ne bil bi nikdar jaz! . . . Tudi iaz sem že dal svojo možko besedo!« . . . »Stoi, Marko!« zavpije kneževič Urh. »Stoi, Marko! . . . Ne prenagli se! . . . Lepo je, da hočeš pomagati očetu iz zadrcge i« se umakniti! . . . Pa Bog mi je priča. dokler živijjM jaz, se to ne bo zgudilo!« . . . H »Ne priscgaj, lirh!« mu seže kneževič Marko v bescdo. »Pa četudi bi mogel namočtti svoj meč v krvi Katarinini in Dani-lovi!« nadaljuje kneževič Urh. »Tebi, Marko, se vidi, da ravnaš možki. 'Sa 138 g» A jaz ti pravim, da ie to otroško! . . . Čemu pa nosimo meče? . . . Cemu pa imartio na tisoče junakov? . . . Za kratek čas? . . . Reci sanio besedo in mesto ianfar bodo zadoneli boini rogovi po širni kneževini!« . . . _ »Stoj, Urh! . . . Ne divjai tako!« ga miri kneževič Marko. H »Ne tajim, da je pravica prvorojenstva prestara. Toda trdim pa, (H^ še noben knez naše rodbine ni prelomil dane prisege in obljube. Tudi nsjin oče je ne sme! Rajši umrem, nego bi se kdai v zgodovini naše lepe kne-ževine pisalo. da je kneževič Marko zavladal v trenotku, ko je niegov oče, kncz Lazar, prelomil prisego in obCubo. Govoril sem!... In tudi sain ne odstopim od dane obljube! . . . Niseni prišel k vama, da bi vaiu prosil pomoči. Prišel sem k vama samo po slovo. Zakaj. preden zaide danes solnce, odidem!« Ko čujeta stara mati in kneževič Urh te odločne besede. obmolkneta Predobro sta poznala kneževiča Marka, da bi še dalje silila vanj. Vedeto sta, da se r,e uklone nikdar. »Ce odideš ti, cdidem tudi iaz!« reče stara mati žalostna. »Kamor greš ti, grein tudi jaz!« izpregovori kneževič Urh. »Čujta me!« d(- kneievič Marko proseče. »Veseli me, da hočeta oba z menoj. A eden mora ostati pri očett da ga tolaži. Vevn, da se Urh ne vda moii prošnii. Predobro ga poz-nara In bolic je za vso našo rodbino, da odicle. Ne zaupam mu. Prenagel je! . . Lahko bi sc v moii odsotnosti prigodilo kaj takega. česar nas varu Bog! . . . A vi, babica dobra moja, bodete ostali iz liubezni do mene il do svojega Ijubljenega sina, kneza Lazarja. Kaj ne, da bodete, babica moi( dobra?. Molk. tTcžko mi bode!« . . . vzdahne stara mati ihte. »Toda ker vem, di je to tvoja srtna žeiia, dragi tnoj Marko, in se mi smili vaiin oče, rnoi sin knez Lazar, ki je gotovo samo žrtev Imdobiiega splcikarstva. lioJem ostati!. . . Dovoli, dragi moi Marko. da te blagoslovim. Kiunorkoli odideš, bodi srečen! . . . Spremlja naj te Bogl . . . In \'semogočni, ki te je liubil dosedaj iii te saino preizkuša, ti bo poplačal to trpljenje stoterno! . • -Blagoslovi te po meni On! . . . Bodi srečen in vrni se kmalu zopet med nas!« . . . Nehote sta pokleknila oba kneževiča. Babica pa ie položila vsakemu eno roko na glavo. ln veli ustnici sta šepetali blagoslov. Kneževiča pa sta ilitela. V. »Marko!« ... »Olita!« ... , . Prestrašila sta se drug drugega. »Marko. kai H ie? »Prihajam brez knežjega klobuka.« »Kako to?« cea 130 »3 Kneževič Marko je povedal svoji soprogi, da je njegov oče. knez Lazar, lepega dne obljubil svoji soprogi. kneginji Katarini, da sme željo želeti kakoršnokoli in da io bode on izpolnil, če bo le moč. Danes pa je kneginja Katarina zaželela željo. In še preden io je izrekla, ji je knez prise-gel pri Bogu in pri Ijubavi svojega prsrorojenca, da jo ji izpolni. In kne-ginja Katarina je zaželela knežji klobuk v prid svojemu sinu Danilu. Molk. »Ker nočem,- ie nadaljeval kneževič Marko. »da bi prelomili oče prisego in obljubo, zaraditega sem se vdal.« »In kai sedaj?« mu seže kneginja Olga v besedo. »Odpotujemo nemudoma na moja posestva. Babico sem pregovoril, da ostane pri očetu. Tolažila ga bo. Urh pa se nikakor ni dal pregovoriti, da bi cstal. In veruj mi, da mi ie liubše, da gre z nami. Nagel ie in lahko bi se pripetilo kai takega, česar nas varuj Bog! . . . Uredi torej vse naj-potrebneje Drugo dobimo že za seboj. Naveličal sem se gradu, v katersm se samo spletkari. odkar je došla sem teta kneginia Katarina.« »Tudi jaz mislim tako!« mu seže kneginja Olga v besedo. »In babica misli ravnotako!« ji pritrdi kneževič Marko. »In ne inoti se nobeden!« dostavi kneginia Olga. Kneževič Marko ji pritrdi molče. »Marko!« začne spet kneginja Olga. »Marko. veruj mi. da nisem zaraditega žalostna! Še vesela sem. Na naših posestvih bomo živeli kakor v raju. Izprehajali se bomo po peščenih stezicali med svežim zelenjem in dehtečim cvetjem. Peli nam bodo gozdni pevci, katerim bode prilagal srebrnočisti potoček svoie prijazno šumljanje. In kadar te bode mučila težka misel, pregnala ti jo bom jaz in zlati otroci tvoij. Ne žalosti se torej, Ijubi moi Marko! . . . Vdajmo se volii božji in srečni bomo! . . . Saj s knežjim klobukom bi si nakopal na glavo le novih^ skrbi in novih odgovornosti! . . . Ali ne misliš tako tudi ti, dragi mon Marko!« I »Da, OlgaN ji pritrdi kneževič Marko. »[zpoznavam vsaki dan bol/J da sva samo ena duša v dveh telesih. In tako mora biti med zakons'kimi,H ako hočejo biti zadovoljni v sreči in nesreči. Pa dovolj tarnania! . . M Samo nečesa te še prosim, Olga!« ¦ »No, — in?« ¦ »Pojdiva k očetu po slovo! — Res je, da me je žalil, toda veruj nii»l da ne prostovoljn:>. Sama se bodeš uverila o resnici mojih besedi.« m »Marko, veruiem že sedaj! . . . (diva!« . . . ^^U In otlišh sta. , t * ,^^H Ko stopita v sobo kneza Lazarja. dobita poleg njega njegovo materH ki ga ie tolažila. Pa zaman so bile tolažilne besede materine. Prevelikal je bila žalost očetova. Knez Lazar je zrl žalostno skozi okno, skozi katerflS se ie videlo v okrašeno mesto, v katerem je vrelo, kakor v veljkanskem« mravljiščii sredi temnega gozda. t M ^^^»Dce^e žalosti se!« dč kneževič Marko in pristopi k očetu. ¦ »¦Marko!« ¦ »Oče, ne žalosti se!« ga tolaži kneževič Marko. I In knez Lazar zaioče bridko. I »Božja volja jc taka! . . . Tej se ne smemo in tudi ne moremo upifl rati! . . Samo On ve, zakaj nas tepe! . . . Zaslužili smo! . . . Samfl morda ne vemo, s čim! . . . Potrpimo! . . . Gotovo bi nas ne tepel, da" nas nima rad! . . . In kogar ima Bog rad, za tem ni treba jokati žalostnih solz!« . . . »Marko, hvala ti na tolažbi! . . . Ne morem se utolažiti! . . . Zalost me hoče zadušiti! . . . Edino veselje si mi bil še ti na svetu . . . In seda mi bodc odvzeto tudi to!... Moi Bog, moj Bog!... Hudo me kaznuješ Pa naj bode! . . . Zaslužil sem!« . . . In knez I.azar zajoče glasno. »Oče. uikar ne ioči!« ga tolaži kneginja Olga. •>Tudi jaz grem z Markom!... Pazila botn nanj. kakor na svoif oko! . . . Vedno ti bomo poročali, kako in kaj! . . . In tudi ti nas ne pozabi! . . . Kaj ne, da ne. oče! — Pisali si bodemo pogostokrat in gotovo boš tuintam tudi naS gost! . . . Kaj ne, da boš, oče?« »Ootovo! . . . Ootovo!« zaihti kneževif Marko. Knez Lazar pa molči in ihti. Zdaipazdai se mu utrne solza in mu spolzi po utruienem licu. Mučna tišina duši vse. »Marko!« začne knez Lazar po dolgem molku. »Marko, dam ti bogastva in spremstva na pot in na tvoj dom toliko da boš lahko pozabil na knežji klobuk! . . . Tvoj dom bo bogatejši in siiajnejši od vsakega kneza! . . . Dovoli, da te blagoslovim! . . . Poročai mi večkrat o sebi in o svojih dragih!... Imam vas najraie!... In zato mi ie tako težko ob slovesu! . . . Tudi jaz se vas bom spominjal velikokrat m vas obiskal o prvi priliki!« Olga in Marko sta pokleknila. Nad Markom ie plul blagoslov očetov. Nad Olgo je plul blagoslov babitin. Poliubivši jima roko, so se razstali. Vsi so bili solzni. Razstanek je bil silno žalosten. A tem lepše je liilo svidenje. VI. Solnce se je utaplialo za visokimi gorami. ^_ Po cesti se je pomikala lepa kočiia. V nji se je vozil kneževič Marfco in iijegova družina. Spremljevalo ga ie vse viteštvo. In nešteta množica je drla pred iiiimi in za niimi. Komai so se prerili skozi njo. Kočija je zdrdrala po beli cesti. CEK 141 =K> Pred kočijo in za kočiio pa so rezgetali iskri konji junaških vitezov. Ob visokem, grajskem oknu je zrl knez Lazar za odhajajočimi. Ihtel je. Ko so izginili zadnji vitezi in se je množica že vračala, je knez Lažar bridko zajokal in se zgrudil v naslonjač. Mati mu je priskočila na pomoč. Zaman je bila tolažba. Zakaj žalosten žalostnega ne zna in tudi ne more potolažiti. Samo nekdo je bil v tein trenutku vesel. In to ie bila liudobna teta kneginja Katarina. VII. »Vitezi se bližaio!« K Kakor grom so zadonele te besede iz prsi orjaškega viteza Volka. •^^ Vitezi so zgrabili za meče. In meči so zabrenketali in krvavo zableščali v žarkih zahajajočega solr.ca. »Poznaš perjanice?- je de/al Urh in se sklcmi! s konia k svojemu bratu, kneževiču Marku. »»Danilovi!« je dejal kneževič Marko. »Da!« je pritrdil kneževič Urh. Nled vrstami vitezov je zašumelo. »Mir!« ie zapovedal kneževič Marko odiočno. Šurn ie polegel. ln ieztlili so dalje. Zdajci so trčili skupaj. »Ali naj udarimo?« je vprašal kneževič Urh svoiega brata. _ »Miru/fef« /e deial kneževič Marfco odločno. '¦ Danilo, ki ie iezdil na Celu vitezov, ie prijezdil do kočije. j^jH »Marko, odpusti moji niateri!« ^^^H In skodl jc s konja in stopil li kočiii. ^^^| »Kaj naj bi ji odpustil?« S »Ali me ie hotela samo podražiti?« ™ »S čim?« se ie začudil kneževič Marko. »Poslala mi ie sle, da naj dojdem nemudoma v grad. Zakaj ti si se baje prostovoljno odpovedal knežjemu klobuku v moj prid. Vest me jeM osupnila! . . . In nemudoma sem se napotil, da jo preprečitn, če je^ resnična. Prišel bi bil itak že danes na slavlje, toda vrnil sem se ravno s potovania in bil sem trudeii..Priti sem hotel šele jutri!... Ko so mi pa sli, ki so me že čakali, oznanili tvojo in očetovo voljo, sem se napotil tie-raudoma. Zakai vest se mi ie videla neverieina! . . . Kaj ne, da je? — Marko, povedi mi sam!« J| Kneževič Marko ie pojasnil svoicmu bratu vse. I »Nikdar ne!« je dejal kneževič Danilo z moinim glasom. ¦ »Nikdar ne!« . . . Rajši umrem, nego bi se zgodilo kaj takega! . . M Tu vmes mora biti hudobija! . . . Vrnirtio se, da se pojasni vse! . , !m 05« 142 »L> M Bog pa, ki je tu gori nad nami. mi je priča, da kaj takega niti slutil nisemfl Ubogioče! Ubogi Marko! . . . Čuj me, Marko! . . . Obrni kočijo in hitim« nazaj! . . . Oče ne smejo trpeti dalje! . . . Materi in vsem onini pa, Jd" so na tem prizadeti, hcčera povedati svoje mnenje! . . . Bog, ki je tu gori nad nami, mi je priča!« _ Kneževič Marko izprva ni hotel obrniti. Ko pa so silili vanj vsi, seH je vdal. I In izprevod se je začel poinikati nazaj v mesto. I ¦ . . . Grmeč strel je oznanil. da se bližajo mestu vitezi. Vse je hitelo radovedno pod milo nebo. Kako pa sp se začudili, ko so videli. da se vrača kneževič Marko in da iezdita ob njegovi kočiji kneževiča Urh In — Danilo. Niso si mogli razložiti zagonetke. Ko pa so izvedeli zagonetko. so začeli kričati in vriskati, da se ie čulo v visoki grad. Katarinina teta ie stopila k visokemu grajskemu oknu. Ko ie ugledala kneževiča Dunila in poleg njega kneževiča Marka, je osupnila. ¦ Mučna misel ji je legla v dušo. fl »Vse je izgubljeno!« . . . ^^^H In izginila je v svoje stanovanje. *^^^H ITudi mati kneza Lazarja je stopila k oknu. ^^^H »Ah!« se ji je izvilo iz prsi. ^^^| »Kaj je?« je vprašal knez Lazar preplašen. ^^^B Slonci ie še vedno v naslonjaču. ^^^H »Marko se vrača in ž njim Danilo!« ... ^^^J »Oanilo?« se začudi knez Lazar. '^^^^ »Sam večni Bog ve, da ie res!« . . ^l^^ V tem pa se začuje piKl gradom žvenketanje oružja in rezgetanj^J iskrih konj. pod katerimi so sc tresla tla in trdni grad. ¦ • In v sobo plane kneževič Marko, Danilo in Urh. I »Oče!« zaihti kneževii Danilo. ko zagleda evoiega žaioslnega očetaj »Daniio!« zatrepeta knez Lazar. . ¦ »Kaj ste storiIi?-< J ¦Tvoja mati je tako želela!.» ^^^M »Kie je moja tnati?« ^^^H V tem pa se odpro vrata in v sobo plane kneginja Katarina. ^^« Med njo in kneževičem Paniloni se razvname hud prepir. I Sele knezu Lazarju in knc/.eviču Marku se posreči ju porairiti. 1 Kako rada se ie vdala kneginja ftatarina zahtevi kneževiča Danila! I »VeCni Bog! . . . Hvala ti tisočerna!« ... I Svečano so se razlile po sobi te besede kneza Lazaria. ko je CulB Katarinino in Panilovo izpoved. M »Danilo!« nadaljuje knez Lazar. »Drasi moj sin! . . . Vedel sem, da me imaš rad! . . . Vedel sem, da Ijubiš svojega brata Marka! . . . Da ga pa Ijubiš tako, tega nisem vedel!« . . . >Oče, vi ste dvomili o tem?« Kne?.. Lazar onemi. Po kratkem molku pa nadaliuje: »Da, dvomil sem! . . . Tembolj pa verujem sedaj!« . . . Svečana tišina zapluje po sobi. Knez Lazar pa di: »Večni Bog!. . . Hvala ti tisočerna na veliki dobroti. ki si mi io izkazal! . . . Težak bi bil račun! . . . Ti Večni sam si mi ga olaišal! . ¦ . Težko bi umrl, da se me nisi usmilil! . . . Sedaj umriem rad! . . . Moji sinovi se Ijubijo med seboj in to mi je priča, da ljubijo tudi Tebe in mene!... In očctu, ki ima sinove. ki liubijo Boga, se ni treba bati smrti! Zato ti hvala tisočerna, večni Bog!« . . . Zahvalna molitev je plula po sobi. Vsi navzoči so pokleknili nehote. Radosti ie bilo preveč. Knez Lazar ie omedlel. In na zemljo ie Iegla mehka, pomladanska noč . . . In sanjala je sen bratovske Ijubezni. VIII, Drugcga dne pa je vstalo solnce v vsi svoji lepoti izza temnega gozda. Njegovi zlati žarki so se poigravali tistega jutra z drevesnimi vrhovi tako poredno kakor še nikdar doslej. ln veseli so bili tistega iutra tudi meščani in vitezi in ljudstvo širne kneževine, ko so jim oznanile glasne fanfare. da kneževič Danilo ne mara knežjega klobuka. temveč da zahteva, naj ga prevzame tijegov brat, kneževii Markc, Ijubljenec meščanov, viteštva in Iiudstva širne kneževine. Skoda bi bilo opisovati krasni izprevod na slavlje. Škoda bi bilo opisovati veselice, ki so se prirejale v čast velikega slavlja po širni kneževini. Kaj Iskega se ne da popisati. Se tako lep opis niti iz daleka ne doseže resnice. Pa nai bi bil poln zlatih besedi. Vse je bilo praznično in veselo. In hudobna teta? Ponoči je izginila.iz gradu. Pregrenke so ii bile besede kneževiča Danila. In kaj je končalo našo povest tako ugodno? Previdnost božja in liubezen med brati! ; csa 144 ss> ®S 145 KS)