Leto VI. - St. 35 KOČEVJE 26. avgusta 1961 Cena 15 din Pred novim gospodarskim letom loiiosli v kooperaciji Bliža se jesen, ko se začne za kmetijske zadruge novo gospodarsko leto in se sklepajo pogodbe za sodelovanje med zadrugo in kmetovalci. Zato je v teh dneh v naših zadrugah zelo živahno: planirajo, koliko zemljišč bo zajetih v kooperaciji, razmišljajo o načinu pogodbenega sodelovanja itd. Ker je po obsegu največja, smo najprej obiskali Kmetijsko zadrugo Kočevje. Kaže, da so se tu dobro pripravili na pogodbeno sodelovanje. Letos so pri tem uvedli nekatere novosti, ki so sprejemljive za vse kmetovalce. Pa si najprej oglejmo, koliko nameravajo zajeti kmetijskih Površin v pogodbenem sodelovanju. Načrt za gospodarsko leto 1961—15(62 predvideva 700 ha, ki naj bi bili zajeti v kooperaciji oglejmo najprej prvi način pogodbenega sodelovanja. Po tej pogodbi bo zadruga kreditirala kooperantu reprodukcijski material (gnojila, seme itd.) in usluge. Vse to bo zadruga obračunala s kooperantom pri prodaji kmetijskih pridelkov ob koncu gospodarskega leta. KZ garantira odkupne cene že pri podpisu pogodbe! Druga vrsta pogodbe se razlikuje od prve po tem, da koope- Kombajn na kočevskih poljih je letina je bila za letos opravil kar dobra delo. Letošnja in sicer: pšenica 48 ha, koruza 20, krompir 140, krmne okopa-vine 52, detelja 145 ha in 295 ha travniških površin. Rekli smo že, da bodo v tej zadrugi pri sklepanju pogodb uvedli novosti. Sklepali bodo tri vrste pogodb s kmetovalci. Pa si rant plača reprodukcijski material in usluge takoj. Lahko pa se obveže, da bo prodal nekatere kmetijske pridelke zadrugi, vendar mu le-ta za razliko od prvega načina pogodbe ne garantira odkupnih cen. Tretja vrsta pogodbe je podobna drugi s Priprave na festival V ponedeljek, 21. avgusta, je bila v Ribnici seja festivalskega odbora. Na seji so določili podroben program prireditev. Določili so tudi mesta, kjer bodo gospodarska, slikarsko-kiparska, spominkarska in suhorobarska, lovska razstava ter prostor, kjer bodo razstavljene fotografije pokojnega partizanskega fotografa Petka. Festivalski odbor ima v teh dneh polne roke dela. Po temeljitih pripravah na festival pričakujemo, da bo I. Ribniški festival nekaj posebnega v Ribnici in Ribniški dolini na sploh in da si ga bo vredno ogledati. Kakor smo že poročali bo festival v dneh od 10. do 17. septembra. Podroben program prireditev bomo objavili v eni izmed pfihod-njih številk našega lista. Ker je med prebivalstvom veliko zanimanje za Ribniški festival, prosi festivalski odbor v •tibnici možične organizacije, podjetja, sindikalne organizacije m ostale, da sporočijo število udeležencev, ki se bodo udeležili festivalskih prireditev. Sporočijo uaj tudi, koliko bodo potrebovali prenočišč in ali bodo udeleženci prišli z vlaki, avtobusi ali svojimi vozili. Prijave sprejema festivalski odbor v Ribnici. Lahko sporočite tudi po telefonu številka 36, Ribnica.__ Pocenitev dvokoles Jugoslovanska proizvod, dvokoles se je v zadnjih štirih letih dvignila od 66.000 na 191.000. Letos se je proizvodnja dvignila na skoraj 20.000 koles mesečno, s čimer je zadoščeno potrebam notranjega trga. Z dvigom proizvodnje se je dvignila na dostojno raven tudi kvaliteta. Tovarne dvokoles so že v aprilu in maju znižale cene, ZIS pa je pred kratkim ukinil sedanji 8% prometni davek, s čimer je omogočena še nadaljnja pocenitev teh artiklov. Tovarna ROG je že s 1. majem znižala cene za 8 do 13 odstotkov; skupna pocenitev dvokoles v zadnjih treh mesecih znaša 5.000 do 6.000 din. Cena rogovega Turing kolesa bo sedaj 26.000 dinarjev. to razliko, da kooperant nima nikakih obvez do zadruge. Pismena in ustmena strokovna navodila, ki jih bo nudila zadruga kmetijskim proizvajalcem, ki bodo sodelovali v prvi ali drugi obliki sodelovanja, bodo za le-te brezplačna, kooperanti v tretji skupini pogodbenega sodelovanja pa bodo morali za strokovno pomoč zadrugi plačati od 1000 do 5000 dinarjev od hektarja. Naj še pripomnimo, da bodo letos strokovne usluge zadruge mnogo boljše kot so bile doslej. Novi strokovni kmetijski kadri, ki jih ima zadruga, so si od tedaj, ko so prišli iz šol, pridobili že precej praktičnega znanja. Za kooperante bodo cene umetnih gnojil enotne. Pa še na nekaj moramo opozoriti tiste kmetovalce, ki doslej niso sodelovali z zadrugo. Cene strojnih uslug za kooperante bodo namreč znatno nižje kot pa za tiste, ki ne bodo vključeni v pogodbeno sodelovanje. V KZ Kočevje se pripravljajo na uvedbo posebnega načina in oblik pogodbenega sodelovanja v gozdarstvu. Ta način sodelovanja med zadrugo in gozdnimi posestniki je nov, zato tudi o tem nekaj besed. S posebno pogodbo med zadrugo in lastnikom gozdov se bodo dogovorili o poseku, sortiranju in odvozu lesa do kamionske ceste. Zadruga bo s svojimi gozdarskimi ekipami opravljala sečnjo lesa tistim kmetovalcem, ki nimajo lastne delovne sile, pa tudi ostalim interesentom. Tako bo omogočen pravočasen posek in spravilo lesa do cest. Ekipe, ki bodo sekale les, bodo strokovno usposobljene in bodo sortirale les po kriterijih in asortimanu, kakršnega potrebuje tržišče in bodo zato lastniki prejeli za les tudi boljše plačilo. Strokovna gozdarska služba bo nadzorovala posek in obdelavo lesa. Sklepanje tovrstnih pogodb bo začela zadruga že prihodnji mesec. Naj povemo, da bo zadruga istočasno s sklenitvijo pogodbe o poseku sklenila tudi pogodbo o odkupni ceni za les. Tak način sodelovanja v gozdarstvu bo koristen tako za lastnike gozdov kot za zadrugo. Zadruga bo lahko imela boljši pregled nad gozdnimi asortima-ni oz. količinami posekanega lesa, s katerim bo razpolagala in ga prodajala najboljšim kupcem. Vsekakor bodo novosti, ki jih je uvedla oz. jih bo uvedla zadruga za sodelovanje s kmetijskimi proizvajalci, našle lep odziv med našimi kmetovalci. Zadrugi pa je treba priznati, da se je iznajdljivo lotila nalog, ki jih narekujejo potrebe za dvig kmetijstva in izboljšanje eksploatacije lesa v privatnih gozdovih. O. K. f i •hi 1 x & y*v\ v *V* | 'J\ ffieagtad ~ vest človeštva Kongo in Laos, Angola in Ku- jeni zanimanju ne le v neblo-ba, Alžir, Bizerta, oborožitev in kovskih deželah, ampak tudi razorožitev, v zadnjem času pa med državniki obeh blokov, od še poostrena berlinska kriza, to koder često prihajajo najrazlič-so problemi, ki zadnje leto pre- nejša podtikanja. Na zahodu tresajo svetovno javnost. Komi- večkrat trdijo, da ne bo beo-sija za Laos je v Ženevi dovolj grajska konferenca nič drugega, dolgo zasedala, francosko-alžir- kakor ustanovitev tretjega bloška pogajanja so se razbila, tri- ka. Seveda je to mnenje popol-partitna pogajanja o prenehanju noma napačno, saj so državni-atomskih poskusov v Ženevi se ki, ki bodo na konferenci sodc-vlečejo v nedogled — brez uspe- lovali, sklenili, da ne bodo v tej ha, medtem pa dela Francija v smeri storili nobenega koraka! Sahari atomske poskuse... Po »Tretji blok« je pač skrita želja lanskem neuspelem pariškem obeh blokov, vzhodnega in za-»vrhu« se je hladna vojna po- hodnega, oboji pa upajo, da bo-ostrila do skrajne meje in je še- do sčasoma pritegnili »nevtralno le letošnje junijsko dunajsko tretjino človeštva« v svoj »svo-srečanje Kennedy-Hruščev pri- bodni« ali »socialistični« svet. neslo nekaj svežine. Oba držav- Taka in podobna podtikanja nika sta se smehljala, trepljala seveda nimajo nobene zveze z po ramenih — to pa je bilo tudi resničnim položajem in hotenji vse: :"‘atlanrVS Pa gr0zi vo?“e,£e.v neblokovskih dežel, Posebna značUa ob beograjskem vsak trenutek prerasti v pravo, potrjujejo pa tudi, da je bliza-krvavo, atomsko vojno!! ' joča se konferenca izredno po- sredi mrzličnega blokovskega membna za ves svet. Pravzaprav trušča okrog Berlina pa umir- napadajo beograjsko konferenco jcno teko priprave za neblokov- le nekateri politiki obeh blokov, ski Beograd. Vsi težki problemi, kakšno mnenje imajo o njej ki so ogrožali ne le svetovni mir, preproste množice, ki svojega radi političnega in gospodarske- ampak tudi varnost človeštva, mišljenja niti ne morejo javno ga tekmovanja med blokoma, so pripeljali voditelje neangaži- izpovedati, si lahko mislimo. Dobrodošel je vsak ustrezen koranih držav na misel o sestanku Podpirajo splošen napredek člo- rak k ublažitvi napetosti. Upam, vseh neblokovskih dežela. Misel, veštva in takšno politiko, ki da bodo na beograjski konferen- ci obširno govorili o teh perečih vprašanjih miru in jim želim pri tem uspeha.« Podobne izjave dajejo tudi delavski voditelji, politiki in književniki po vsem svetu, so pa izraz dejanskega razpoloženja množic, ne glede na politično orientacijo njihovih držav. Vse to potrjuje upravičenost sestanka najvišjih voditeljev ne-angažiranih držav, ki predstavljajo dobro tretjino človeštva. Pogledi vsega sveta, ki so te dni uprti v Beograd, pa tudi potrjujejo, da svet pričakuje od te konference veliko, morda več kot od vseh dosedanjih sestankov »najvišjih«. Gre predvsem za to, da politika miroljubne koeksistence prerašča okvire nekaterih držav in postaja temelj vseh demokratičnih prizadevanj za mir in napredek. In to Beo- sestanku. V sredini je beograjski grb, na belem polju pa je napis z zlatimi črkami — BEOGRAD-SKA KONFERENCI J A Beograd — Terazije ki se je porodila pred nekaj me- omogoča uresničitev teh načel, seči, postaja stvarnost. V Bco- Da tega s hladno vojno ni moč gradu potekajo zadnje priprave doseči, nam je vsem jasno. Edi- Sra NI mogel povedati svoje misli do konca, ker ga je pretrgal Jožetov liriki »Italijani!« Italijani so jih nekaj časa opazovali iz vasi na podnožju lazit in se jim neopaženo približali. Pričeli so streljati. Jože se je ozrl in zagledal zelene čelade. Planil je na noge in skočil proti bližnjemu grmu. S skrajnim naporom se je prevalil čez greben, se zaletel še nekaj korakov in omahnil za košato smreko. Brž se je pobral in zbežal dalje, čeprav ga krogle niso več dosegle. Tudi Ivan je pobegnil. Italijani so jih obkolili s treh strani, le pot proti vrhu je bila odprta. To luknjo sta našla z Jožetom in ušla. Andrej je planil na noge in se pognal po lazu navzdol. Se med skokom je v nogi začutil ostro bolečino, da se je svet, ko je omahnil na tla, divje zavrtel okoli njega. Bil je ranjen pod kolenom, vendar ni imel čas premišljati o bolečini, ki se mu je ostro zarezala v nogo in telo. Zavlekel se je do majhnega grma. Vedel je, da ga pred kroglami ne bo branil, imel pa je zaklon proti lahkim italijanskim bombam. Pripravil je puško. Zagledal je Italijane, ki so se plazili proti njemu. Vedel je, da se to pot ne bo izmazal. Bil je pripravljen čim dražje prodati svoje življenje. Pomeril je na čokatega Laha. Začutil je top udarec v ramo. Puška se je razletela, ko je vanjo udarila dum-dumka. Iveri so ga ranile po obrazu, kri ga je zalila, da ni več videl. Hotel je seči za pas, kjer je imel bombo in si z njo končati življenje, vendar se roka ni več premaknila. Nemočno je obležala na okrvavljeni travi. »Sedaj prihaja konec,« si je mislil. Kot skozi rdečo zaveso je videl, da se Lahi pripravljajo na juriš. Nasmehnil se je. »Sam jih držim ta čas, dokler ne bosta Jože in Ivan ušla.« Italijani so prodirali proti njemu, izkoriščajoč vsako kritje, ki ga je nudilo strmo pobočje laza. Kričali so od veselja, ker so pobili enega od »banditov«. Tenente, ki je vodil gonjo za partizani, je gonil svoje vojake na juriš proti osamljenemu partizanu. Po lazu navzdol si je iskal pot majhen potoček krvi in se mešal z razrito zemljo. Divje so planili nanj in ga že mrtvega prebadali z bajoneti. Tenenta si ni mogel kaj, da bi ne sprožil tudi on strela iz elegantne »berete« v partizanovo glavo. Nato so se zmagoslavno vrnili v postojanko. Andrej je obležal na žgočem poletnem soncu. Tam za žično oviro, v veliki stavbi, natrpani s preseljenimi družinami, pa je vprašal otrok mater: »Mama, kdaj pride ata?« Jože in Ivan sta se našla pod vznožjem Travne gore. Bila sta izmučena. Sedla sta za skalo in se molče spogledala. Za las sta zopet ušla smrti. Skrb za tovariša jima je vrtala po glavi. »Si ranjen?« je vprašal Jože Ivana. »Ne. Le utrujen na smrt.« »Nazaj bova morala, mogoče je ranjen in kje leži. Ve, da se bova vrnila ponj.« Ivan se je molče dvignil, brez besede porinil nahrbtnik pod skalo in ga skrbno pokril z vejevjem in listjem. »Pojdiva!« je bolj pokimal kot rekel. Napotila sta se nazaj, čeprav sta utrujene noge komaj premikala, Italijanov ni bilo več. Skrbno sta preiskala okolico in našla Andreja razmesarjenega nedaleč od mesta, kjer so počivali. Bližina smrti ju je pretresla. Pod košato bukvijo sta s palicami izkopala plitev grob in vanj položila mrtvega Andreja. Na gomilo sta nanosila vej in listja, da bi sovražnik ne oskrunil še groba, nato sta hitro odšla proti Travni gori. Po ofenzivi, ki sta jo srečno prebila, sta se zopet priključila četi in nadaljevala boj. Ivan Javornik je kasneje padel, Jože Rus pa je še danes živ. Zgodnja pomlad leta 1948. Jože, v spremstvu osivele žene, oblečene v črnino, odhaja iz vasi proti lazu. Oba težko sopeta v strmino. Z njim je Andrejeva žena. Ponj gresta, da ga preselita v domačo zemljo. Gomile ni več, le nekaj trhlega lesa in preperelo listje je še ostalo. Molče prime Jože lopato in jo nežno, kot bi se bal, da bo ranil mrtvega tovariša, porine v zemljo. Centimeter za centimetrom odkriva zemljo, dokler se iz plitve jame ne pokažejo kosti. Žena, ki je do tedaj s praznim pogledom gledala njegovo delo, se skloni in ljubeče pobira kosti svojega moža. V silni bolečini samo hlipa, pravega joka in solz ne zmore več. Ko ji hoče Jože pomagati, samo nemo odkima. Sama bo. Poslednjič. Ko se vračata proti trgu, sama nosi škatlo. Pod lazom ju krsta. Andrej je nastopil poslednjo pot, pot počitka v svobodni slovenski zemlji. 'Iheduikaoa pasta Še ena z avtobusa TOVARIŠ UREDNIK! Zadnjič sem se peljal z avtobusom iz Mozlja domov, pa sem doživel nekaj res neverjetnega. Ko sem hotel sprevodniku plačati do postaje Zagozdec, kjer sem hotel izstopiti, 100 dinarjev, jih ni maral sprejeti, češ da so mastni! Dejal sem mu, da bom na prihodnji postaji, v Rajndolu, plačal z drugim stotakom, ker bom skočil v gostilno in menjal tisočak. Tako sem tudi storil. Ko pa sem prišel iz gostilne do avtobusa in sem hotel vstopiti, je sprevodnik zaloputnil vrata avtobusa. Avtobus je odpeljal, jaz pa sem ostal v Rajndolu. To se je zgodilo pred več potniki, ki se s takim ravnanjem sprevodnika na tem avtobusu niso strinjali. Tudi sam menim, da je tak odnos do potnikov vse graje vreden. Alojz Cigula, Gornja Podgora 9, Stari trg ob Kolpi Športni objekti in »Gaj« Razni poizkusi za vzdrževanje športnih objektov in »Gaja-« so privedli do tega, da so postali precej zanemarjeni in kamen spotike vsem, posebno turistom, ki so poznali »Gaj« iz prejšnjih let, ko je za njega skrbel še TVD Partizan. Sedaj je končno rešeno tudi to. Skrb in odgovornost za vzdrževanje in pravilno izkoriščanje stadiona in "-Gaja« je prevzel odbor Občinske zveze za telesno vzgojo. Z razpoložljivimi sredstvi bo uredil vse potrebno, da bo stadion služil zopet v polni meri svojemu namenu in da bo dal mestu tako podobo, kot jo je imel nekdaj. - Pričeli so že pokrivati in popravljati tekališča in igrišča. Zgrajen bo tudi nov most preko Rinže, ker je sedanji že slab in nevaren. Namestili bodo še več klopi in naredili nova sprehajališča. Po programu bo to urejeno že do letošnjega občinskega praznika. Na stadionu bodo vsadili tudi veliko novega okrasnega drevja in grmičevja. Nujno pa je, da bi starši opozorili otroke, naj ne uničujejo nasade in naprave. Sedaj je nastavljen čuvaj, ki bo take otroke popisal in prijavil sodniku za prekrške, ker vsi apeli in prošnje na starše do sedaj niso nič zalegli. Starši so odgovorni za otroke in bodo denarne kazni mogoče le spametovale ene in druge. Tudi večerni obiskovalci uničujejo v »Gaju« marsikaj, pri tem pa ne pomislijo, da končno podirajo sami sebi »prijetne kotičke«. Nobeno junaštvo ni, če polomiš klop in podobno, ampak je to samo znak zelo nizke kulture in odnosa do družbene imovine, ki je namenjena za oddih delovnemu človeku, ne pa za objestno izživljanje nekaterih domišljav-cev, ki bi bolje storili, da bi šli pravočasno spat, sebi in družbi v korist. Urejevanje »Gaja« pred Rinžo je trenutno nemogoče, dokler ne bodo opravljena gradbena dela pri domu za telesno vzgojo in pri kegljišču. Za prihodnjo pomlad pa je predvidena preureditev tega dela parka vskladno z načrti z ozirom na omenjena objekta. Vse kabine in celotno ko- pališče bo odstranjeno, zato bi bili sedaj vsi zasilni stroški odveč. Tako smo sedaj poučeni o dejanskem stanju tudi s te strani, katere Pepi Obad verjetno ni poznal, ker bi sicer njegovo pismo na uredništvo »Novic«, čeprav dobrohotno, izzvenelo drugače. A. A. Turistične zanimivosti Loškega potoka O Loškem potoku in njegovih ljudeh ter zanimivostih se kaj malo sliši, čeprav vemo, da je še posebej v zadnji vojni dal lep delež, predvsem Travnik, ki je bil skoro do tal požgan. Prijatelj Tonček ter njegova mama sta povabila in smo kar dve družinici preživeli v letošnjih počitnicah deset dni v prijaznem domu na Matevljeku. Vasi Loškega potoka so močno poseljene in po svojem izgledu ter ljudeh privabijo marsikaterega turista. Zelo so ti ljudje dobri in ustrežljivi in tudi imajo v Travniku ter na Hribu dobro založene trgovine, gostilno z dobrim in okusnim vinom, mesnico ,torej ima turist na razpolago vse, kar rabi za obisk in bivanje v teh krajih. Ima precej turističnih zanimivosti. Na daljših sprehodih se dobro odpočiješ in prav nič ne čutiš, da si se med tem dvignil za nekaj sto metrov. Domačin Tonček nam je pokazal več takih tur. Tako smo se povzpeli na vrh 1212 metrov visoke Jazbine, kamor smo prišli iz Ma-tevljeka v poldrugi uri. Žal, da so ravno na vrhu posekali drevesa in tako onemogočili lažji dostop. Vendar pa se je izlet splačal, saj leži pred teboj ves Loški potok in lep del Hrvatske z Gorskim Kotarjem, vidi se vse do Blok in Cerknice. Verjetno bo ob primerni propagandi ta vrh bolj obiskan. Res pa je, da na te skale zaide celo Potočan bolj redko! Zanimiv je bil tudi izlet preko košenlče do Zg. in Spodnjih Poljan, vendar nas je lovska markacija zapeljala do lične lovske koče blizu Zg. Poljan, ki je lepo oskrbovana ter je last Lovske družine Iga vas. Kar prijetno smo se v njej odpočili, nato pa krenili na cesto proti Sp. Poljanam. Konec vasi smo posedli v senco drevesa in občudovali prelep pogled po Loški dolini, ki je ležala pod nami z Ložem, Starim trgom, Igo vasjo, Obrhom! Vmes so bila lepa polja, cesta, zadaj pa se je belilo Cerkniško jezero ter obkrožajoče Loško pogorje. Levo nas je pozdravljal visoki primorsko-notranjski Snežnik z Mašunom, znanim iz zadnje vojne. Zanimiv je tudi obisk vasi Spodnje Poljane, ki so bile v celoti požgane in je sedaj obnovljenih le nekaj hiš. Vsaka teh hiš je dala po dve do tri žrtve. Neki možakar se nam je pohvalil, da dobro -pozna Dakija, Matevža Haceta in Šercerja. Sedaj mladina hodi v šolo v Igo vas, odrasla mladina pa je zaposlena v Loški dolini; doma so ostali sami stari ljudje. Vas ima tudi elektriko. Lep sprehod je tudi iz Ma-tevljeka preko košenic do Prezida, prijazno mestece, ki se obnavlja, urejuje. Slovenska govorica te spominja na bližino narodne meje. So pa ljudje zelo ustrežljivi, tako v trgovini, gostilni ali na cesti, da ti svetujejo, kaj in kam se obrni. Kraj ima avtobusno zvezo z Reko preko Gabra in s Cerknico preko Loške doline. Še v eno stran smo jo mahnili — tokrat s poštnim avtobusom do Trave, nato pa nazaj do Drage in spet z avtobusom do Hriba. Na Travi smo si ogledali novo šolo, ki bo jeseni odprla vrata učencem. Od tam se cesta spusti do Gabra, ki je tudi vreden obiska in ogleda. Tokrat smo obiskali naše znance iz vojnih dni. Res prijetno je bilo to snidenje in spornimi na težke, a lepe dni borbe. Tudi pogovor z učiteljicama Nado Vrečko in Pej-novičevo, katerih imena sem v vojni velikokrat čul in o njih čital, je bil prijeten doživljaj. Nazaj grede nam je Tonček pokazal spomenik pod gozdom v Sodolu, kjer so Italijani ustrelili več Potočanov, med njimi tudi njegovega očeta. In še kratek obisk na Taboru, od koder je čudovit pogled na lepe vasi Loškega potoka. Marsikaj ti povedo domačini iz vojnih dni in zato tudi krajevni odbor ZB ne bi smel opustiti prilike za ureditev spomenikov. Škoda le, da v teh krajih ni razglednic, le z nekaj zimskimi ti postrežejo v zadružni trgovini. V bodoče bo treba posvetiti tudi temu več pozornosti. Tudi lovci imajo v teh krajih dovolj dela. Divjadi je dovolj, celo medve- da smo katerikrat prepodili, nekoč celo kar z glasbo iz tranzistorja, ki nas je spremljal na naših pohodih. Torej dovolj za- Kočevska zadruga razpolaga z večjim številom kmetijskih strojev. Imajo štiri kamione, tri traktorje s prikolicami in priključki za kmetijska dela, sedem motornih kosilnic ter več manjših kmetijskih strojev. Letos so kupili dve motorni žagi, kamion, traktorske priključke ter nekatere druge kmetijske stroje. Ker imajo precejšen strojni park, se je porodila misel, da bi ustanovili lastno mehanično delavnico za manjša popravila. Delavnico bodo odprli v Fari. Do ustanovitve lastne delavnice jih DROBNE IZ KZ KOČEVJE Kmetijska zadruga Kočevje je začela letos najemati privatna zemljišča v predelih, kjer ima kmetijske obrate: v Fari, Banja loki in Strugah. Doslej ima zadruga v najemu že 67 ha kmetijskih površin. Pogodbe sklepajo za dobo 10 let. Da bi Kmetijska zadruga ta zemljišča lahko intenzivno in racionalno izkoriščala, je bila potrebna arondacija. V Fari, kjer je arondacija že v teku, je zadruga opravila melioracijo zemljišč. Ta zemljišča bodo dala znatno več pridelkov kot doslej. Zadružni hlev v Fari je bil te dni dograjen. Sedaj so pričeli nakupovati mlado plemensko živino, s katero bodo napolnili hlev. KZ Kočevje ima za nakup živine na razpolago iz splošnega investicijskega sklada 7,200.000 dinarjev. Kmetijska zadruga Kočevje ima svojo gradbeno skupino. Leta opravlja razna gradbena dela na kmetijskih objektih v svoji pa tudi nekaterih sosednjih zadrugah. Vremenoslovci napovedujejo za naslednje dni lepo vreme, le okrog 3. septembra bodo padavine. nimivih stvari je v tej dolini in kup izletniških točk. Travna gora, Bela voda, Jelenov žleb, pa razne lovske koče v bližini teh vasi, vse to še in še vabi naše rojake, da se odločijo za obisk teh krajev. Ljudje vas bodo radi in z odprtimi rokami spr jjeli ter postregli. Marjan Tratar-Učo je pripeljal predvsem ekonomski račun. Usluge za popravila so zelo drage, pa tudi čakati je treba precej časa, da je pokvarjeni stroj popravljen. Obnova ribniške lekarne Pred kratkim so pričeli preurejati ribniško lekarno. Lekarniški prostori so bili temeljite obnove res že potrebni, prav tako nujna pa je tudi nabava novega inventarja, saj že dolgo ne odgovarja več sodobnim potrebam. Obnovo finansirata Občinski ljudski odbor in Svet za zdravstvo Ribnica, zidarska in mizarska dela pa bo opravilo Sploš. mizarsko podjetje »Hrast« iz Dolenje vasi. Zidarska dela lepo napredujejo. Mladinski ples v Sodražici V nedeljo je bil v Sodražici prvič mladinski ples, ki ga je organizirala mladina. Uprava kina jim je posodila gramofon s ploščami, ravnateljstvo šole pa jim je dovolilo, da so lahko izvedli ples v šoli. Čeprav je bil to prvi mladinski ples, se ga je udeležilo veliko mladink in mladincev. Tiste, ki ne znajo plesati, ob določenih večerih učijo plesati študentje in študentke. Sodraški mladini manjka predvsem soba, kjer bi se lahko večkrat sestali. Sklenili so, da bodo še večkrat organizirali podobne plese. -žar Jesenska setev v Makedoniji Kmetijske organizacije v Makedoniji se že pripravljajo na začetek jesenske setve. Posejali bodo okrog 260.000 ha. Več kot eno tretjino zemljišč bodo obdelali s pomočjo sodobne agrotehnike in pod nadzorstvom kmetijskih strokovnjakov. Pri jesenski setvi bo sodelovalo okrog 3.000 traktorjev, tako da bodo večino površin globoko preorali. Ribniška Komunala je pred kratkim zgradila v Podstenah pri Žlebiču svoje poslovne prostore. Izbrali so primeren prostor, saj leži nekako na sredi delovnega območja Komunale Razpisna komisija za razpis prostih službenih mest pri upravnem odboru Glasbene šole v Kočevju razpisuje MESTO UČITELJA ZA HARMONIKO Pogoj: daljša praksa v poučevanju na tem instrumentu. Prijave je treba poslati do 31. avgusta 1961 upravnemu odboru Glasbene šole v Kočevju. Mehanična delavnica v Fari Zanimalo vas bo VESOLJSKI POTNIK TITOV Mož na sliki je drugi sovjetski astronavt German Stepanovič Titov, ki je takoj po pristanku ob vrnitvi iz vesolja pograbil prvi telefon in sporočil veselo novico o uspelem poletu predsedniku Nikiti Hruščevu. Major Titov je 6. avgusta poletel s kozmodroma v Bajkanurju in pristal čez dobrih 25 ur v bližini Saratova, potem ko je z vesoljsko ladjo »Vzhod 2« preletel nad' 700 tisoč kilometrov in 17 krat obletel naš planet. — Doslej so-v Sovjetski zvezi vedno izstreljevali rakete in satelite v največji tajnosti in je ves svet lahko le ugibal, kje približno leži kraj, kjer delajo poskuse. Pred kratkim pa so Sovjeti sporočili, da bodo izstrelitvam vesoljskih ladij lahko prisostvovali tudi tuji novinarji. PES PREKO MORJA Turški kapitan Alta Hulaga si je že leta in leta prizadeval napraviti tako obutev — nekakšne pomorske čevlje — s pomočjo katerih bi lahko peš prišel čez vodo. Zdaj mu je to končno uspelo (na sliki). Pred kratkim je s svojimi novimi čevlji v eni uri prehodil morsko ožino Bospor med Carigradom in azijsko obalo!! Nova vrsta šivalnih strojev Tovarna šivalnih strojev v Mirni proizvaja nove vrste šivalnih strojev — namizni šivalni stroj. Namizni šivalni stroj ima iste lastnosti kot normalni stroj, le da je brez omarice ali nog. Stroj je mogoče spraviti v majhen polokrogel kovček in je uporaben za vsako šivanje kot vsak drug stroj, vendar bo znatno cenejši od najcenejšega navadnega šivalnega stroja. Ker pri vratih ni bilo odziva, je Bond stopil po zarasli stezi ob poslopju, zavil okoli vogala in pritisnil na kljuko. Tudi dvoriščna vrata so bila zaprta, zato je s pestjo udaril po njih. Znotraj se je nekaj premaknilo. Bond je čakal. Nekdo se je oglasil: »Kar pojdite, danes ni časa za obiske«. »Odprite, Martin! Chris je zunaj.« »Saj vidim, kdo je. Pojdite!« »Nekaj imam za vas. Odprite. Dežuje.« Potem so se vrata odprla. »Brž noter,« je slišal Bond. Pred seboj je zagledal Martina Me Creeryja, ki je rekel: »Z vami so vselej težave. Kaj je?« »Pogovoriti se morava. Tam znotraj. Razen tega pa bi lahko napravila kupčijo.« »Prav,« je rekel Martin, »samo nobenih norčij.« Obrnil se je in šel po hodniku, ki je bil na obeh straneh obložen s kladovnicami časopisov. Bond se je zvito smehljal, ko je stopal za njim. Molče sta šla po tistem hodniku, ki ga je bil Gray razisokval dva dni poprej. Po nekaj korakih se je hodnik cepil. Levi del je peljal k tisti pasti iz •♦♦♦♦♦♦ *♦♦♦♦♦ obešenih tramov. Martin Me Creery je stopil v prostor, kjer je imel na mizi dolge spiske. Bond je vrgel pogled nanj. »Posli gredo dobro, kaj?« se je zasmejal. Me Creery je zaprl mapo s seznami in iztegnil roko. »Pokažite, kaj ste prinesli.« Bond mu je položil na dlan zlati vžigalnik, potem pa je pihnil na star stol, vzel iz žepa robec, pobrisal prah in sedel. Naslonil se je na rezljano naslonjalo. »Kakih tisoč dolarjev boste dali zanj,« je rekel. Martin Me Creery se je zastrmel vanj. »Ali se vam je zmešalo?« se je hreščeče oglasil. »Ta reč bi stala v trgovini največ petinsedemdeset dolarjev. Raje manj,« je dodal in s prstom podrgnil vrezani začetnici. »Takoj potrebujem denar«, je rekel Bond. »S takšno zahtevo le trativa čas,« je odgovoril Me Creery. »Izsiljevati pa ni treba, Chris.« Mc Creeryjev glas je bil nenadoma miren in ves leden. »Hočem le tisto, kar mi gre,« je rekel Bond. »Denar potrebujem in sicer takoj. Se pred večerom moram iz mesta. Dajmo, Martin, tisočak mi bo kar prav prišel, mar ne? zlasti še...« »Kaj?« se je zadrl Me Creery. »Kaj hočete?« »Oba dobro veva,« se je zasmejal Bond. »Mislili ste, da ne bom nikoli izvedel, da ste bili tisto noč v Beverlynem stanovanju. Dobro veste, da imam več pravice kot vi do tistega, kar ste vzeli. Svoj delež hočem, ali pa...« »Kaj gobezdate? Le skozi vrata sem pokukal, pa so me prijeli.« »Vse preveč ste zgovorni. Lešnikov prav gotovo niste iskali.« Me Creery sc je ozrl nekam v kot, Bond pa je rekel: »Kar naravnost. Beverly je imela nekaj lepih reči pripravljenih tisti večer, ko je umrla.« »Da, in?« je rekel Me Creery. »Mislite, da sem jih jaz pobral?« »Vem, da ste jih vzeli,« je odvrnil Bond in skušal dati svojemu glasu zaupljiv ton. Me Creery ga je vprašujoče pogledal. »Najbrž ste tisto kar sami vzeli, saj ste bili tam pred menoj.« S pogledi sta merila drug drugega. Bond je prvi popustil. »Ah, vraga! Najbrž so policaji pobrali vse skupaj.« »Ko bi le vedel,« je postal tudi Me Creery prijaznejši. »Kaj veste o vsem?« ga je vprašal Bond. »Povedal vam bom, mogoče bova skupaj ugotovila kaj več,« je rekel Me Creery občutno mirneje kot poprej. Segel je po stolu in sedel Bondu nasproti. Začel je: »Tisti dan, ko je zvečer umrla, je prišla k meni. Kakor po navadi je sedla na ta stol, kjer zdaj vi sedite.« Stresel je veliko glavo s sivimi lasmi, podobnimi levji grivi. »Bulwer je vedno pravil o njej, da je preveč neokusno napravljena, meni pa je bila kar všeč. Klepetala sva. Ponudil sem ji skodelico čaja, ona pa mi je prerokovala. Torbica ji je zdrsnila iz naročja. Sklonila se je in jo stisnila k sebi. Potem je pogledala vanjo. Pošalil sem se, češ da mi ne zaupa, ona pa je rekla, da torbice in sploh ničesar ne zaupa nikomur, kadar ima veliko denarja. Rekla je, da ima v torbici pravcato premoženje.« Me Creery je utihnil in vprašujoče pogledal Bonda, ki je brž hlastnih: ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* »Kaj je bilo? Diamanti? Mamila?« Me Creery je skomignil. »Vprašal sem jo, pa se je zasmejala, češ naj kar ugibam, povedala pa mi ne bo. Rekel sem ji, da bi bilo bolje, če bi tako dragocene reči spravila v banko. Potem se je zresnila. Morda imam prav, je rekla, vendar ona ne zaupa bankam. Vprašal sem jo, komu bi zaupala, pa mi je odgovorila, da nikomur, kogar jaz poznam. Potem sem ji dal denar za tisto, kar mi je prinesla, in je šla. To je vse.« »Tako torej, k vam je zahajala,« je rekel Bond. Me Creery je zardel. »Pazite na svoje besede, Chris! Navsezadnje je bila vaša žena. Malce več spoštovanja pa bi že lahko pokazali.« Bond si je šel s prsti čez oči. »Skrbi me tarejo, Martin, pa ne morem brez denarja.« Me Creery se ni zmenil za njegove zadnje besede. »Kaj ste iskali v njenem stanovanju?« »Tako blizu denarja sem bil,« je Bond iztegnil palec in kazalec. »Obljubila mi ga je. Vedela j*> da sem v godlji. Rekla je, da mi ga bo dala tisti večer ...« »Mogoče pa ni imela denarja,« je rekel M® Creery. »Tudi to je mogoče, ni pa izključeno, da jo j® tista Herrickova z nožem, potem pa je odnesla vse skupaj, kar je že bilo. No, kaj je imela Beverly?« Me Creery je z dlanmi in s prsti nakazal velikost Beverlyne torbice. »Kaj velikega ni mogl biti, tudi težko najbrž ni bilo. Nimam pojma. A» je imela Herrickova hči dovolj časa za brskanj po Beverlynem stanovanju? Ko bi vedel, kam 3 šla tisto noč, preden se je sama prijavila.. •<< (Se nadaljuje)