GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški obcan ŠT. 11 LETO XXIX. KAMNIK, 19. JUNIJA 1989 • S seje predsedstva OK SZDL Utok se naj ne bi selil Kljub mnogim poskusom in yelikim naporom vodiJnih delav- <*v Vtoka ter občinskega, pa tu- * republiškega vodstva, da bi to, , ekološko sporno industrijo pre- i: selili iz občine v drug del republi- i fa oziroma kar v drugo republi- fa> (samo takoimenovani mokri 1 strokovnjaki, gospodarska ^ornica in druge zainteresirane "stanove. Odkrito je torej treba sprego- ^oriti o teh problemih, da ne bo kakršnihkoli namigov o takoirrfe- "ovanih »čudnih poslih.« Kot Krajan bi tuđi sam imel rad čisto °kolje, kot delavec Utoka pa raz- mišljam drugače, z drugega zor- "ega kota, je razmišljal Horst "afner in ob tem poudaril, da Utok le ni samo kamniški, am- Pak tuđi republiški problem, Pfedvsem kar zadeva projekt 0 čisti Savi, ki zahteva ob nekate- r'h drugih organizacijah tuđi čim- Prejšnjo ekološko sanacijo Uto- j^a' Čeprav so v Utoku naredili že mnogo za ekologoji (priključi- ev na centralno čistilno napra- J'0). pa bodo morali vložiti kar epo količino denarja (2 milijona ^olarjev) v še eno, interno čistil- 1)0 napravo, saj bo ,v nasprotnem Prirneru, če se Utok ne sanira do le'a 1990, treba to podjetje za- Pfeti. Tako so namreč odločili * fepubliškem izvršnem svetu. ^ tem pa bo morala družba " strokovna in ostala javnost, do- re& še mnogo stvari. Vemo, je še tekel Horst Hafner, da je zaradi nePremišljenih odločitev Utok že moral plaćati svojo »ceho«, od- krito pa je tuđi dejal, da za seli- tev »mokrih obratov« v južni del ob obvoznico (tuđi če ne bi bilo zemljiških in ustavnih sporov o lokaciji) Utok še zdaleč nima denarja (to bi namreč poleg dveh zahtevalo še dodatnih šest milijo- nov dolarjev), občina pa verjetno še manj. Člani predsedstva so opozorili še na spremembo dolgoročnega prostorskega plana, kjer je pred- viđena Utokova selitev. Treba je namreč ugotoviti glavne vzroke za spremenjena dejstva in zaradi teh predlagati spremembo pro- storskega plana. Seveda pa je treba vse našteto temeljito pre- tehtati in prav zato naj bi bila tuđi javnost strpna. • Na zadnji seji predsed- stva SZDL so se strinjali s predlogom koordinacijske- ga odbora za kadrovska vpra- šanja in ponovno imenovali Franca Svetelja za družbene- ga pravobranilca samouprav- ljanja v naši občini. O razvoju Velike planine, gradnji PIT omrežja in ureditvi prometa v občini Predsedstvo je v zvezi z Veliko planino predlagalo zborom skupščine, ki so na zadnji seji obravnavali to problematiko, da moramo zahtevati enoten pristop k prostoru na planini, da ne bo možno posegati vanj brez pred- hodno opredeljenih prostorsko ureditvenih pogojev. Predvsem pa je treba vse uporabnike obve- zati k sofinanciranju PUP-ov. Nekontrolirani posegi namreč lahko povzročijo katastrofo eko- loškega ali naravnovarstvenega značaja. Koncept izrabe Velike planine pa naj bi bil tuđi podlaga za uskladitev vseh različnih inte- resov (pašništvo, gozdarstvo, žič- ničarji,...) Podprli so predlog gospodar- ske zbornice o ustanovitvi po- djetja za upravljanje objektov na Veliki planini in pri tem zahteva- li, naj se čimprej sprejme nov koncept razvojne podpore Veliki planini in pri tem uvede vse tište oblike, ki znane v svetu (od davč- ne politike do podpore preko ko- munalne skupnosti). O gradnji poštnega omrežja so člani predsedstva menili, da je treba ob poročilu izgradnje na območju Smarce-Volčjega poto- ka in Nožić, kjer bodo krajevno kabelsko omrežje najprej gradili, nujno povedati, kolikšna bo cena priključka in kolikšni bodo dele- ži, ki jih imajo vsi sofinancerji v celotni investiciji. Predvsem pa bi morala nosilca izgradnje (PTT Ljubljana in SKG kot pooblašče- na organizacija v občini) upošte- vati priporočilo predsedstva in delegatov skupščine, da se bodo- čim naročnikom omogoči obroč- no odplačevanje. Predsedstvo občinske konfe- rence SZDL se je seznanilo tuđi s peticijo občanov z območja KS Center, ki je zaprto za promet, in poslovalnic s Kidričeve ulice. Ob sprejemanju odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Kam- nik je po mnenju predsedstva tre- ba upoštevati poseben režim v mestnem jedru, predvsem pa jasno predstaviti, kakšna bo v bodoče ureditev prometa v mestnem jedru, javnosti pa predstaviti vse nadaljnje odloči- tve o prometnem režimu, da se prepreci nastajanje novih neza- dovoljstev med ljudmi. R. G. Med udeleženci vaje je bil tuđi naš občan Roman Zibert z Veli- kega Rakitovca, ki seje življenja r planinski enoti hitro privadil, saj je doma iz hribovitih krajev. F. S. Mlade plesalke so s svojimi plesi požele največ navdušenja Vojaki-planinci na Stadionu prijateljstva Ob zaključku vaje planinske enote JLA na območju katnniške in mozirske občine je bila na Stadionu prijateljstva prireditev za udeležence večdnevne vaje. Zbrane vojake in starešine je skupaj s predstavniki občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij pozdravil Maks Lavrinc predsednik občinske skupščine, za lep sprejem pa se je zahvalil komandant podpolkovnik Živko Juroš. Kamniška godba, harmonikar Bozo Matičič in mlade plesalke so vojakom pripravile krajši kulturni program. Utrujenim vojakom pa se je prilegel tuđi kozarček piva. Udeleženci vaje so dejali, da iz naše občine odhajajo s prijetnimi vtisi. S seje zbora združenega dela Planinke tuđi uradno ni več ISa zadnjem zasedanju skupščine so delegati sprejeli poročilo likvidacijskega upra- vitelja DO Planika. Silvo Učakarje povedal, da te de- lovne organizacije tuđi urad- no ni več, poudaril pa je, da so največ naporov usmerili predvsem v iskanje lastnikov oziroma novih najemnikov za vse bivše Planinkine objekte. Največji problem je seveda Malograjski dvor, za katere- ga pa se že kažejo neke re- šitve. Delovne organizacije, ki so združevale denar za njegovo sanacijo, naj bi se združile v mešano družbo z omejeno odgovornostjo. S tem bi po- stali neke vrste delničarji, v obnovo hotela pa bi vlagale samo še do dokončanja grad- benih del. Potem bi iskali na- jemnika, ki bi opremil hotel in ga vzel v upravljanje. Do občinskega praznika bo nare- jena fasada, obnovljena bodo okna, narejeno pa bo še ne- kaj manjših popravil na sa- mem objektu, je še povedal Silvo Učakar. Spregovoril je tuđi o stanju hotela Planinka, ki je lepo vzdrževan kljub svoji starosti. Delegati Svila- nita so zahtevali, da tega »ho- tela« le ne bi zaprli, dokler ne bo usposobljen Malograjski dvor, saj je teh nekaj postelj edino prenočišče v Kamniku. Poleg zasebnih seveda. Delegati so na zadnji seji sprejeli sklep, da skupščina občine Kamnik prevzame vso aktivo in pasivo Gostinskega podjetja Planinka. Na zadnji seji so sprejeli še poročilo skupne komisije za uskladitev sprememb odloka o komunalnih taksah v občini in pa poročilo o ureditvi paš- ništva na Veliki planini, kjer je predstavnik kmetijsko zemljiške skupnosti dejal, da bi le veljalo na planini bolj sodelovati med seboj in ne poudarjati zgolj lastnih pro- blemov. Velika planina je bi- la predmet razprave tuđi pri naslednji točki: poročilu o opravljenih vzdrževalnih in obnovitvenih delih na žični- ških napravah, objektih in smušiščih na Veliki planini. Predstavnik upravljalca je po- vedal, da so žičnice, pred- vsem sedežnica, kjer bi bilo treba zamenjati reduktor, in gondola povsem dotrajane in da v Kofnunalnem podjetju ne najdejo sredstev za vzdrže- vanje in nabavo rezervnih de- lov. Uporabno dovoljenje ima sedežnica le še do konca junija. Delegati so sprejeli sklep o kompleksni prostor- ski ureditvi Velike planine, kjer je treba dati prednost predvsem ekološki sanaciji planine. Določiti pa je treba tuđi enotnega skrbnika za ce- lotno območje Velike planine oziroma za dokončno rešitev »velikoplaninske agonije«, poiskati obliko organiziranja in poenotiti pristop ter delo- vanja vseh uporabnikov na Veliki planini. Rečeno pa je bilo še, da bo tuđi naprej ta- ko, če bo Velika planina sa- mo »komunalni problem«. K sofinanciranju je treba pri- tegniti tuđi druge občine, ki grativirajo na to območje. Pri poročilu o poštni inve- sticiji so delegati zvedeli za predlog (ki bo obravnavan na junijski skupščini), da bi pri- spevno stopnjo iz dohodka (le del, predvidoma 0,8), ki se je sedaj stekala za komu- nalno asanacijo zemljišča za zdravstveni dom, poslej na- menili za ureditev krajevnega kabelskega omrežja. K odloku o zazidalnem na- crtu za območje B-25 Fructal je izvršni svet predlagal do- polnila, ki se nanašajo pred- vsem na ekologijo, poleg tega pa so delegati sprejeli še od- lok o zazidalnem nacrtu za območje K-4. Mali grad, od- lok o ureditvenem nacrtu K-9 sole in poročilo sklada stavb- nih zemljišč za lansko leto, njegov program in finančni nacrt sklada stavbnih zemljišč za letošnjo leto. Nekoliko več pozornosti so delegati namenili še obravna- vanju osnutka sprememb od- loka o ureditvi cestnega pro- meta v mestu in naseljih na območju občine. Odlok se si- cer ne nanaša le na promet v mestnem jedru (tega ureja začasna odredba, o tej pa bo- do predvidoma spregovorili jeseni), ampak na uskladitev z novim zakonom o cestnem prometu. Delegati so sprejeli sklep, da mora predlagatelj pri pripravi predloga odloka upoštevati pripombe v javni obravnavi oziroma odgovori- ti, zakaj predlaganega ni možno upoštevati. ROMANA GRČAR Program prireditev ob občinskem prazniku 1. julij ob 10. uri 8. julij ob 17. uri 9. julij ob 15. uri ob 15 uri 15. julji ob 14. uri 16. julij ob 11. uri ob 15. uri 20. julij ob 11. uri 21. julij ob 19. uri triatlon Kamnik 89 proslava60-letnice Gasilskega društva Kamniška Bistrica prevzem orodnega avtomobila Gasilske- ga društva Šmartno konjeniška prireditev v Komendi - tek- movanje jahačev v preskakovanju pre- prek srečanje z izseljenci in zdomci v Kamni- ški Bistrici tabor planinskih društev ljubljanske re- gije - Dan kamniških planin na Kamni- škem sedlu prevzem novega gasilskega doma Nevlje pričetek gradnje I. faze prenove Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik večer narodnih pesmi, plesov in melodij na Trgu prijateljstva v Kamniku 23. julij ob 15. uri 24. - 31. julija 26. julij ob20.30 uri 27. julij ob 11. uri po seji 28. julij ob 16. uri 29. julij ob 9. uri 27. - 30. julija ob 17. uri konjeniška prireditev v Komendi - kasa- ške dirke s finalnim tekom krožne dirke za prvenstvo Slovenije razstava izdelkov učencev Osnovne sole 27. julij Kamnik v trgovini Oblačila na Titovem trgu Večer pod Malim gradom - kulturna prireditev na ploščadi Veronika slavnostna seja občinske skupščine i otvoritev novega zdravstvenega doma - II. zadnje faze odkritje spominske plošče Josipu Niko- laju Sadnikarju, v Kamniku, Kidričeva ulica 33 turnir trojk v odbojki na odbojkarskem igrišču v Kamniku tradicionalno srečanje na Trgu prijatelj- stva v Kamniku (30.7. ob 15. uri) Naslednja številka Kamni- škega občana bo izšla 10. ju- lija. 2_ KAMNIŠKI OBĆAN / 19. JUNIJA 1989 Enotnost in popolna podpora slovenski usmeritvi Konec maja, je bila prilika za pregled rezultatov dela v prete- čeuem obdobju, raspravljali so o organizacijskih, materialnih in drugih vprašanjih, rečji del kon- ference pa je bil posvećen aktual- nim vprašanjem sedanjega časa, prerivanjem in nedemokratiinim postopkom v medsebojnih odno- sih v Jugoslaviji. Občinska organizacija ZZB NOV Kamnik sedaj povezuje še 1184 članov. Število se manjša. Lani je umrlo 88 članov, med njimi tuđi narodni heroj Mirko Jerman, letos je umrlo ie 22 članov. V uvodnem delu je predsednik občinske organizacije ZB Janez Prezelj seznanil delegate z aktu- alnimi dogodki in najbolj pereči- mi problemi sedanjega časa. Konference so se udeležili števil- ni gostje. V imenu republiškega odbora ZB je priSel na konferen- co Jože Božič, v imenu domžal- skih borcev je bil prisoten narod- ni heroj Franc Avbelj Lojko, pri- sotni so bili predstavniki vojnih enot in drug. Na konferenci so bili tuđi vsi predstavniki skupšči- ne in DPO kamniške občine. Janez Prezelj je govoril tuđi o poskusih razkrivanja samo senčnih strani časa NOB, pa tuđi o krizi v katero smo zabredli. Živimo pod grožnjo, da nam bo- sta ugasnili težko priborjena svo- boda in samostojnost slovenske- ga naroda. Borci ne moremo sprejemati napadov, ki žalijo naš prispevek v NOB. Prihajamo v čas, ko izgublja humanizem in dostojanstvo svoj smisel. Odloč- no smo za prenehanje nenačelnih obtoževanj in spopadov. V nekaterih delih Jugoslavije se kot na tekočem traku vrstijo neargumentirane trditve, ki »jih počenjajo Slovenci« in pozivi, naj »pošteni« slovenski narod že en- krat obračuna s svojim vod- stvom, ki ga predstavljajo: Janez Stanovnik, Milan Kučan in Jože Smole, pojavljajo se zahteve naj bi slovenski problem razrešile »zdrave sile« ali pa kar državne jugoslovanske oblasti. Ultimativni pritiski, ki prihaja- jo iz nekaterih okolij, zlasti iz Srbije in od njenega vodje Milo- ševića, po mnenju borcev ne mo- rejo roditi dobrih rezultatov, ara- pak ti naše medsebojne odnose še bolj kalijo in krhajo. Do sedaj so nas obtožili kontrarevolucije, vohunstva in specialne vojne, se- daj nas obtožujejo še fašistoidno- sti, grozijo z mitingi in nas podijo iz naših domov na Dunaj ali v Philadelphio. Slovenci želimo živeti v slogi, v miru in z zavestjo, da naj si vsak narod jemlje le toliko pra- vic, kot jih priznava tuđi drugim. Zborovanje v Cankarjevem do- mu obravnavajo kot napad na Sr- bijo, teptanje najelementarnejših pravic ljudi na Kosovu pa srna- trajo za svojo pravico, itd. Ne sprejemamo metod pona- rejanja dejstev, ki se vsak dan pojavljajo v nakaterih javnih ob- čilih in ki žalijo slovenski narod. Udeleženci so v razpravi prote- stirali proti ustanavljanju tabo- rišč (osamitev), prav tako pa tuđi odklafijajo poskuse razbijanja slovenske enotnosti z intrigami in izsiljevanjem (Bavčar) posamez- nikov v Sloveniji. Udeleženci konference soglas- no podpirajo slovensko usmeri- tev in v celoti soglašajo z akcija- mi naših predstavnikov. Mogoče bi veljalo posamezne zahteve Slovenije še bolj odločno postav- ljati, sicer bo vsak dan bolj ogro- žena avnojska Jugoslavija. Številni razpravljalci so izrazili podporo v poročilu in uvodnem delu opredeljeni usmeritvi. Or- ganizacija ZB je najbolj zaintere- sirana, da se pridobitve NOB ohranjajo in krepijo in tradicija prenaša na mlajšo generacijo. Delegate konference je z go- spodarskim položajem v občini seznanil predsednik IS Janko Gedrih. Analiziral je materialno osnovo kamniškega gospodar- stva, ki je solidno in perspektiv- no usmerjeno. Jože Božič je obširneje govoril o dogajanjih v Jugoslaviji, o tem, da borci podpirajo slovensko vodstvo, da živijo z družbenim dogajanjem in da jih dogodki zadnjega časa še bolj prizadene- jo, saj so se borili za drugačne odnose in drugačno Jugoslavijo, ki mora ostati skupnost enako- pravnih narodov in narodnosti in ne sprejemajo pavšalnih obdolži- tev o napadih na JLA in zasnovo SLO. V tem smislu se je razvijala tuđi razprava Lađa Podbevška, Franca Hribarja, Branka Poljan- ška, Alfonza Boltarja, Albina Vengusta in še nekaterih. Konferenca je pokazala, da so borci in člani ZB v Kamniku enotnih pogledov in usmeritev. Konferenca je sprejela še za- ljučni račun za preteklo leto, pro- gramsko usmeritev za delo v letu 1989, poročilo nadzornega odbo- ra in zaključila delo s prepriča- njem, da je potrebno z enako vztrajnostjo reševati tuđi ostala organizacijska in matcrialna vprašanja članstva - kljub skrom- nim sredstvom, s katerimi bo raz- polagal občinski odbor ZZB NOV Kamnik. STANE SIMŠIČ • Nevzdržen položaj osnovnih šol Štrajka ni bilo, pa vendar... Kamniški učitelji osnovnih šol so izgubili praktično že vso voljo in potrpežljivost pri pojasnjeva- nju Uredno slabega stanja kam- niskih osnovnih šol. Obljub, da bo po tem srednjeročnem obdob- ju bolje, so se na veličali, zato so se v času, ko so njihovi kolegi v ostalih delih republike, pa tuđi v kamniški srednji soli stavkali zaradi prenizkih plač, sestali s predstavniki občinske izobraže- valne interesne skupnosti, druž- benopolitičnih organizacij in iz- vršnim svetom. Upali so namreč, da bodo s konkretnim/ zahtevami in s »pametnim« pogovorom le prišli do ustreznih rešitev. Na žalost pa, kot je dejal pred- sednik izvršnega sveta, tuđi v ob- činski hiši, kjer so se zbrali, ni skritega žaklja, iz katerega bi je- mali v nedogled. Za šolstvo je bilo po njegovih besedah kljub zanikanju nekaterih narejenega v preteklih letih kar nekaj: šola v Nevljah, na Duplici, obnova sole na Selih. Torej ne pristaja na očitke šolnikov, da občina nima posluha za šolstvo. Ob vsem pa je biti odgovoren brez denarja pravi absurd! Po njegovem očit- no do sedaj med ljudini le ni bilo dovolj posluha za šolstvo, sicer bi, namesto v komunalo, mrliške vezice in pošto, vlagali v šolske | zidove. Dokler torej ne bodo uredili za njih nujnejših stvari, bo le težko dobiti dolgoročen vir de- narja za obnovo osnovnih šol. Zato pa je treba že sedaj v akcijo za naslednji samoprispevek v no- vem srednjeročnem obdobju. Vendar pa je situacija v osnov- nih šolah že danes tako zaoštre- na, da zaradi tega prihaja do konfliktov med posameznimi de- lavci, je omenil eden izmed rav- natelje v. Zato ne smemo več od- lašati in si metati peska v oči z raznimi samoprispevki, je pri- stavila njegova kolegica. Prisbtne je tuđi vprašala, kaj bo, če bi samoprispevek ne bil izglasovan. Izobraževanje naj bi stopilo ko- rak naprej, vendar pa je to očitno še daleč, predvsem v naši občini, kjer jim je več za mrtve (če kari- kiramo veliko zanimanje za mrli-, ške vezice in širitve pokopališč) i kot za naše najmlajše, od katerih je odvisno tuđi naše gospodar- stvo. In če nam že govorite, da je gospodarstvo že preveč obreme- njeno, da bi ga obremenjevali z novimi prispevnimi stopnjami za izobraževanje in da bo v bodo- če vlagalo samo še v dejavnosti, kjer se mu bo to izplačalo, kako se bo potem v prihodnosti razvi- jalo, če ne bo dobilo dobrih ka- drov? In če se mu v šolstvo (go- spodarstvu, namreč) ne splača vlagati, potem naj kar zapre »šta- cuno!« Učitelji so se uprli tuđi trditvi predstavnikov izvršnega sveta, ■ češ, da so naredili vse, da so nji- hove plače uskladili z gospodar- stvom in da bo predvidoma tuđi v bodoče šel ves denar za osebne dohodke. Po mnenju ravnateljev je namreč to slaba taktika - zvi- šati plače, zato, da pozabiš na druge probleme, da si tiho. Stvari v šolstvu so torej drama- tične, kakorkoli jih že gledamo. Brezpredmetno bi torej bilo tuđi kazanje s prstom na krivce. Očit- no je največji krivec inflacija, ki• prilive iz prispcvnih stopenj kajj hitro izniči in če že ne gre vse i v osebne dohodke, ostane kaj! malo za materialne stroške šol, j kaj sele za obnovo učilnic, dozi-1 đavo telovadnic, posebnih učilnic in še česa. Vendar pa za filozofi- ranje ni časa. Počitnice so tu in še pred poletjem je treba misliti na kurjavo, zamenjavo obrabljenih stolov, beljenje obledelih sten... Vse te in podobne probleme pa bo treba reševati z veliko me- ro strpnosti, tuđi delovnim orga- nizacijam bo namreč enkrat' zmanjkalo sape, poleg tega pa se; moramo zavedati, da bodo na i tem (enako kot šolniki) kmalU; tuđi ostale družbene dejavnosti, verjetno bodo imeli velike pro- bleme predvsem v zdravstvu. V izobraževalni skupnosti bo- do sedaj naredili program najnuj- < nejših investicij v šolstvu, v na- slednjem srednjeročnem obdobju pa naj bi jih v kamniški občini i kar največ resili (po možnosti s pomočjo samoprispevka). Za minimalno investicijsko vzdrže- vanje in najnujnejše materialne J stroške po posameznih osnovnih i šolah pa bodo iskali kratkoročne j rešitve tako s prelivanjem sred-' stev znotraj sisov kot tuđi s po- močjo pokroviteljev - delovnih organizacij, ki že sedaj dobro so- delujejo z nekaterimi šolami, je bilo rečeno na seji. ROMANA GRČAB Popravek V prejšnji, 10. številki Kamni- škega občana je pri štavljenju be- sedil v tikarni pomotoma izpadla vrstica v prispevku Z OGLARJI V SAM VRH. Predzadnji odsta- vek se torej glasi: S tem projek- tom so se 12. maja predstavili na Ptuju in sicer v dveh delih: na razstavi in prireditvi v živo, kjer so še posebej izstopali. Vso slo- vensko turistično javnost so nav- dušili Barbara Bizjak, Jani Mu- , šič, Božidar Šetinc in Nataša Škorjanc. Posebno zahvalo zasluži men- torica, prof. Hermina Šinkovec. Pri uresničitvi projekta pa je (bo) pomagala Turistična agencija Veronika. Za napako se opravičujemo. Uredništvo OBVESTILO Glasbena šola Kamnik bo v šolskem letu 1989/90 pričela s poučevanjem diatonične harmonike (navadne) Vse interesente prosimo, da se javijo k predvpisu do 27. junija 1989 in sicer od 8. do 12. ure, v ponedeljek do 18. ure v tajništvu Glasbene sole. Čemu smo stavkali prosvetni in drugi delavci kamniških srednjih šol? Na zboru profesorjev in učite- ljev v Cankarjevem domu v sre- do, 31. maja 1989, so bile postav- ljene zahteve, med katerimi je najtehtnejša ureditev materialne- ga položaja delavcev v vzgoji in izobraževanju od vrtcev do uni- verze. Hkrati je bilo domenjeno, naj bi svoje zahteve podprli z enodnevno prekinitvijo dela v ponedeljek, 5. junija. Stavka je bila organizirana predvsem za ljubljanske sole, priključile pa bi se ji, po lastnem preudarku, tuđi sole v drugih kraj ih. To smo sto- rili tuđi profesorji in drugi delav- ci kamniških srednjih šol. V ponedeljek, smo se zbrali na protestnem zboru; prisoten je bil predsednik občinskega sindikal- nega sveta Tone Istanič. Podprli smo vse zahteve, izražene v Can- karjevem domu in dodali svoje, kot sledi: a) Kratkoročne zahteve do 10. junija 1989 1. Zahtevamo poračun OD za nazajodl. 1.1989, glede na 68% povećanje aprilske osnove, ven- dar v valorizirani visini po urad- no ugotovljeni inflaciji med 1.1. 1989 in 31. 5. 1989 -do 10. 6. 1989. b) Srednjeročne zahteve, ki morajo biti izpolnjene najkasneje do septembra 1989 2. Zahtevamo povišano vred- nost OD po ukinitvi intervencij- skega zakona v dinarski proti- vrednosti 800 DEM. 3. Zahtevamo, da se poveča delež družbenega proizvoda za vzgojo in izobraževanje na 5,5% takoj po ukinitvi intervencijskega zakona. 4. Zahtevamo analizo prihod- kov Izobraževalne skupnosti Slo- venije in neodvisno kontrolo nad delitvijo sredstev iz vrst predstav- nikov učiteljev. 5. Podaljša naj se javna raz- prava o Zakonu o usmerjenem izobraževanju in odkloni predlog zakona o pedagoški službi. 6. Kolikor 1. zahteva ne bo realizirana, ne borno imeli po- pravnih izpitov in ne borno izdali spričeval ob koncu pouka v šol- skem letu 1988/89. Pozivamo vse srednje sole, da se nam v teh zahtevah pridružijo. Menimo pa, da naš protest, ki je zrastel iz več desetletnega po- trpljenja, upanja v boljše čaše, vdanega dela, ubogljivega spreje- manja vseh mogočih uspešnih in neuspešnih reform, pa bolj ali manj lastnih iniciativ pri nadalj- njem izobraževanju, ni samo stvar prosvetnih delavcev, am- pak tuđi vseh delovnih ljudi, ki so hkrati starši in plačniki izobra- ževalnih storitev. Prepričani smo, da materialni položaj šolstva, v kakršnem živo- tarimo že desetletja in ki se iz leta v leto slabša, slabo vpliva na izobrazbeno raven šolajoče se mladine kot družbeno in socialno degradira učitelja. Zavedamo se svoje odgovor- nosti za prihodnost naroda, zato zahtevamo za pošteno delo po- šteno plačilo. Učiteljski etos in idealizem je sicer lepa stvar, vendar danes družba, ki si je oblikovala po- vsem drugačne vrednostne nor- me, z njim nima več kaj početi. Vemo, da je v današnji soli veliko stvari napak, a da so vzro- ki žanje v večji meri zunaj nas; učenci so preobremenjeni, a tako je tuđi z učitelji, saj so bremena, ki nam jih nalagajo poklicani in nepoklicani, za vse nas pretežka. Ugotavljamo pa tuđi, da se o našem položaju in o naših pro- testih ne piše s posluhom in ob- jektivno, da napakc nekaterih ra- di posplošujejo na vse, zato pozi- vamo uredništva javnega obveš- čanja, naj bodo njihova poroča- nja objektivna in ne pristranska, kot smo zadnje čaše opazili ob interpretacijah naših protestov. Zahtevamo pa tuđi odgovor- nost in opraviČilo tovarišev Ži- breta in Horvata za neodgovorne izjave. Delavci Srednje ekonomske in naravoslovne sole Rudolfa Maistra Kamnik Dan mladosti Tradicija ostaja, tako smo tuđi letos praznovali 25. maj, dan mladosti. Kritike praznovanja so prav letos dobile realno osnovo, saj je festivalski koncept prazno- vanja dobil podporo po vsej Ju- goslaviji. Kaj je ponudila OK ZSMS Kamnik svojim novim čla- nom in seveda tuđi starim? Po vseh osnovnih šolah so ime- li slovesen sprejem v mladinsko organizacijo, dovolj je bilo še drugih aktivnosti. V osnovni soli Komenda-Moste so se skozi ves dan odvijale razne aktivnosti, ta- ko so pripravili več razstav, tur- nir v odbojki itd. V mestu so novo pečeni mladinci imeli ples na osnovni soli Frana Albrehta, po ulicah so nastopali ulični mu- zikanti, mladi kamniški fotografi pa so pripravili razstavo v razsta- višču Veronika. Na svoj račun so prišli tuđi športniki, saj je OK ZSMS orga- nizirala ćelo vrsto turnirjev, ki se jih je udeležilo veliko mladih vseh starosti. Finale vseh prireditev je bil prav gotovo že tradicionalni VE- ČER PLESA. Kakšno je še ved- no zanimanje Kamničanov za ples, je najbolje pokazala nabito polna avla SENŠ Rudolf Mai- ster. V eno in pol urnem progra- mu je bilo kaj videti. Nastopile so tri jazz balet skupine ter solistki Nataša in Manca, skupina osem- desetih otrok, ki so obiskovali plesni tečaj, baletke iz Glasbene Sole Kamnik, rock'n'roll par iz plesne sole URŠKA, najbolj pa so navdušili kotalkarji iz Kotal- karskega kluba Domžale in Uroš Andič ter Mateja Juvan s plesom Mamba iz popularnega filma Dirty dancing. Ta točka je poleg odličnega kotalkarskega para Iz- toka in Violete požela bučen aplavz. Najbolj so bili navdušeni otroci, ki sta jih Uroš in Matja učila plesnih spretnosti na ples- nem tečaju, ki ga je organizirala OK ZSMS Kamnik. Vsi nastopajoči na Večeru ple- sa, ki bi želeli videti ali naročiti slike, lahko to storijo na sedežu OK ZSMS Kamnik, Gregorčiče- va 2. Po navdušenju sodeč, Kamni- čani potrebujemo še več takšnih prireditev. DAMJAN GLADEK Sprejem v mladince na Osnovni soli Frana Albrehta Odbojkarski turnir v Mostah Domžalske kotalkarice Intenzivne priprave na popravne izpite iz mate- matike, fizike in kemije. Ne odlašajte, poklićite 831-597 še danes._______ Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektro- tehnike. Tel. 737-278. Prodam H-a tlakovce in motor APN 6 tomos. Slavko Zabavnik, Ljub- ljanska 24, Duplica. KAMNIŠKI OBČAN / 19. JUNIJA 1989 _3 • Ob ustavnih spremembah Organiziranje interesnih skupnosti naj bo prostovoljno Občinska konferenca SZDLje konec maja pripravila tematsko razpravo o organizacijskih spre- membah samoupravnih interes- nih skupnosti, ki spada v pro- gram javnih razprav o osnutku sprememb slovenske ustave, tlvodna pojasnila je dal Milan Gaspari, član ustavne komisije SRS, kot delovno gradivo za raz- pravo pa so služila še Zagorčeva »Razmišljanja o možnostih za ra- cionalizacijo opravljanja nekate- rih del in nalog v družbenih de- javnostih«, ki jih je kot vodja skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti napisat na podlagi nekajletnih izkušenj. Milan Oaspari je poudaril, da je treba uhraniti idejo soodloča- nja ljudi in svobodne menjave dela, kljub vsemu pa le velja pro- učiti, katere dejavnosti Se finan- cirati na podlagi vzajemnosti in solidarnosti, kje pa bi morali naj- ti drug način. Zvezna ustava je nedorečena, predvideva le pred- pisane oblike ustanavljanja sisov; namreč, če Ijudje obvezne oblike ustanavljanja ne marajo, naj se družbenopolitična skupnost od- loči za druge oblike organizi- ranja. V razpravi je bila večkrat po- novljena misel, da je treba spo- štovati načelo fleksibilnosti in sprejeti čimbolj načelne opredeli- tve, ki naj ne bi bile v nasprotju i zvezno ustavo. Omenjen je bil tuđi nacionalni program, pred- vsem pa vloga in pomen občine; kaj bo še naprej v njeni pristojno- sti in kaj bo izgubila. Razprav- Ijalci so polemizirali z načelno opredelitvijo o obveznem usta- navljanju le petih sisov in se spra- ševali, po katerih kriterijih so predlagatelji dobili osnove za iz- ključitev otroškega varstva in te- lesne kulture iz »prednostnili sez- namov«. Po mnenju nekaterih so jih na ta način namreč statusno ponižali. Odprto je še vprašanje načina soodločanja o teh proble- mih v občinskih skupščinah. Jožc Zagore je vztrajal, da mo- ra biti naš razvoj policentričen, predvsem pa naj bi šel od spodaj navzgor. Cimveč stvari naj bi za- to po njegovem mnenju prepuš- tali samoupravi, v nacionalne Programe pa velja vključiti le res- nično skupne stvari. Ob tem se je tuđi vprašal, kaj je pravzaprav splošni družbeni interes? Tega narnreć še vedno nismo uspeli natančno opredeliti. Ker nosilca splošnega družbenega interesa ni (>n ga ne more biti), se vsako Področjc razvija po svoje. Zagore jc tuđi v razpravi, kot na mnogih mestih v omenjenem gradivu, ponovil, da je treba skupščine in celotno delo sisov racionalizirati. Zakaj bi še vnaprej za vsako ma- lenkost morali sklicevati skupšči- no (zlasti ko vemo, da se delegati sej skoraj ne udclcžujejo), pri tem pa smo z ustavo prepovedali, da se kot delegat sej udeležuje tuđi vodstveni kader, ki bi kot strokovnjak lahko najkvalitetne- je prispeval k razpravi. Svoja razmišljanja o možnostih za racionalnejšc organiziranje si- sov so na seji predstavili tuđi po- samezni predstavniki interesnih skupnosti. V imenu kulturne skupnosti se je v razpravo vklju- čil Janez Maleš in dejal, da je po njegovem mnenju večina zadev še vedno v pristojnosti države in da delegati lahko le malo vpliva- jo, na primer na financiranje po- sameznih dejavnosti. Če pa go- vorimo o racionalizaciji nekate- rih postopkov, je še dejal Maleš, se vprašajmo, »zakaj je kultura še vedno obremenjena prav tako kot kilogram železa v trgovini?!« Miro Slebir je v imenu telesno- kulturne skupnosti dejal, da nišo zadovoljni z odnosom naše druž- be do telesne kulture, enako je v imenu otroškega varstva dejala Marinka Boroša. Družini, za katero naša družba tako še ni veliko storila, očitno hoče vzeti še tisto malo; utroške varstvo. Član predsedstva in predstavnik gospodarstva, Borij Krapež, pa je dejal, da se mora- mo ob vseh naših željah in potre- bah le vprašati, kakšen dohodek ustvarijo naši delavci, in kaj si glede na to še lahko privoščijo V naši družbi gre očitno vst obratno pot: najprej smo si vzel pravice, sedaj pa merimo »špa go«. Najbolj absurdno pa je, d; se vsak vsaj enkrat znajde v obeh vlogah - kot porabnik in kot de- lavec, vsakič pa razmišlja kot bi vedno imel le eno. Sicer pa, je še dejal, o čem pa delegat sploh še odloča na skupščinah. Razprav- ljajo tako v većini le pripravljala gradiv, politiki, morda ima kdo od delegatov kdaj s seboj mnenja strokovne službe svoje firme .. . Delegati enostavno nimajo proti- argumentov za predlagana, stro- kovno so neusposobljeni in ne- mogoče je, da bi sploh lahko kaj bistvenega spremenili. V razpravo se je ponovno vključil Jože Zagore in sprožil nekaj, kar že dolgo takorekoč sili na površje: kakšno je sploh me- sto sisov v družbi, kako to po- dročje cenimo. spoštujemo? Zelo malo, si je odgovoril sam. Ker je • Občinski komite ZKS O razvoju RTC Velika planina Ob obravnavi gradiva za majsko sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine so člani občinskega komiteja ZKS dali poudarka zlasti dvema področjema: problematika razvoja RTC Velika planina in izgradnji telefonije v občini. Na Veliki planini moramo čimprej priti do take zasnove raz- voja, v kateri bodo usklajeni interesi in cilji vseh uporabnikov tega rekreacijsko turističnega območja. To sicer ni neko novo stališče, zanj so se člani OK ZKS že večkrat zavzeli, vendar se stvari nišo dosti premaknile. To je ugotovil tuđi predsednik izvršnega sveta Janko Gerdin, ki je dejal, da na Veliki planini ni celovite politike in da ni jasen cilj razvoja, ki bi ga vsi uporabniki sprejeli kot svojega. Pogoj za prostorsko ureditev planine pa je sprejetje ustreznega akta (PUP), katerega izdelave pa nišo vsi pripravjeni financirani. Po mnenju izvršnega sveta je perspektiva v ustanovitvi podjetja RTC Velika planina, ki bi gospodarilo z žičničarskim sistemom, gostinskimi objekti. Petindvajset let stare žične naprave je nujno treba obnoviti, samo za najbolj nujna popravila potrebujejo okrog 400 milijonov din. Prispevek po stopnji 0,2% od bruto osebnih dohodkov ne zadostuje niti za pokritje plač delavcev na žičnici. Nadaljnjega razvoja tega našega turističnega območja ne smemo več prepuščati stihiji, pač pa se bomo morali o tem resno dogovoriti v okviru občinske skupščine, je bilo rečeno v razpravi. V zvezi z gradnjo telefonskega sistema v občini je bila ponovno poudarjena zahteva, da je treba to največjo naložbo v občini Čimbolj strokovno voditi, zlasti z vidika financiranja. Občane je treba sproti in jasno obveščati o poteku investicije in jim dati nedvoumne odgovore na vsa postavljena vprašanja. F. S. izobrazbena struktura delegatov nizka, je tuđi udziv predstavni- kov družbenopolitične skupnosti na teh sejah zelo slab. V današ- njih časih je jasno, da imaju Iju- dje čez glavo neskunčno dolgih sej, ki ne daju pravih rezultatov; vsi udeleženci (ki imajo sploh na- men razpravljati) hrepenijo le po tem, da bi stopili na odcr in odi- grali svojih pet zgodovinskih mi- nut (ne glede na to, ali je govor- nik pred njim povedal že to, kar hoče on povedati, naš delegat mora povedati išlo šc enkrat). Taki nastopi nisu namenjeni dia- logu, ki naj vodi proti skupnemu cilju, sklcpom ali stališčem. Ta so praviloma tako ali tako žc napi- sana, zatorej resnična razprava sploh nima smisla. Govorili so tuđi o »proračun- skem duhu«, ki ga po mnenju razpravljalccv krepi pretirun nor- mativizem v naši družbi. Predstavnik šolnikov je na seji jasnu povedal, da je odveč govo- riti u svubudni menjavi, podružb- ljanju, sudeluvanju sole z oko- ljem in podobnih zapisanih ge- slih, na katera, pravi, je že prav alergičen. To v resnici namreč danes izgleda tako, da gre ravna- telj v konkretno delovno organi- zacijo, prosi za denar, ker bodo belili solo in podobno. Če tega »sodelovnja sole z okoljem« ne bi bilo, bi se marsikatera šola že »sesula.« Malo manj fraz v naši družbi, pa bo za vse bolj prav. Z njim so se strinjali vsi nav- zuči. . . Razprava seveda ni šla mimo čedaljc večjega »odtekanja« de- narja v republiko, »s cimer je treba že enkrat nehati«, svobod- no se odločajmo (če je treba, tuđi z referendumom), katere sise bi še imeli. V okviru razvoja zdrav- stvene skupnosti in v ustavnih dopolnilih bi morali spregovoriti tuđi o možnosti zasebne zdravni- ške prakse, zanimiva pa je bila tuđi miscl predstavnika gospo- darstva Viktorja Gantarja, da bo v pogojih tržnega gospodarstva podjetje verjetno sodelovalo le s tistimi interesnimi dejavnostmi. kjer se jim bo to tuđi splačalo. Tu je nujno vključena tuđi šola, saj gre za razvoj kakovostnih ka- druv, ki jih naše gospodarstvo še kako potrebuje. Tuđi sisi se morajo začeti tržnu obnašati, je dejala ena od raz- pravljalk, ne bi pa bilo slabo, če bi spet uvedli stalne delegate v interesnih dejavnostih. R. G. Uzakoniti pravice in svoboščine državljanov Socialistična zveza in zveza so- cialistične mladine v Kanmiku sta v začetku junija pripravila javno tribuno o osnutku spre- memb slovenske ustave. Glavna tema je bil tokrat politični in vo- lilni sistem, ki je eno bistvenih vprašanj sprememh ustave. O tem je v uvodu govorit Moj mir Ocvirk, član predsedstva republi- ške konference ZSMS in član skupine za pripravo sprememb volilne zakonodaje v SRS. »Problem socializma je pred- vsem v političnih, ne toliko v ekonomskih reformah, čeprav je seveda veliko odvisno od kon- kretnih razmer. Če su zahteve po spremembah, reformah preveli- ke, je še večja nevarnost po re- presiji državnega aparata, kar se je najbolj očitno pokazalo v zad- njem obdobju na Kitajskem, še prej v Sovjetski zvezi, Poljski in še kje,« je dejal Mojmir Ocvirk in poudaril, da je prav zato treba čimprej uzakoniti vse svobošćine in pravice državljanov v ustavi. Zatem je omenil nekaj predlogov za spremembe, ki jih zastopa tuđi Zbor za Ustavo, v katerem su novoustanovljene zveze, ZSMS, Odbor za varstvo človekovih pra- vic, Društvu pisateljev in nekate- ra strokovna združenja - pred- vsem pravnikov. Predlogi ome- njenega zbora so za uki- nitev družbenopolitičnega zbora, zbor občin naj bi se preimenoval v splošni politični zbor. Tuđi na- čin oblikovanja zbora naj bi bil nov, s splušnimi in svubodnimi volitvami. Ocvirk je ob tem de- jal, da se zaveda, da bo pri tem predlogu največ prublemuv, saj bi z njegovo uvcljavitvijo najbolj omajali pozicije vladajoče elite. V svoji nadaljnji razpravi je ome- nil še prizadevanja Zbora za ustavo za poenostavitev Ustave, kar naj bi predvsem pripcljalo do racionalnejšega političnega siste- ma. Porajajo pa se tuđi ideje o ukinitvi zbora združenega dela, kar naj bi pomenilo le korak bli- že k depulitizaeiji podjetij. To je namreč tuđi popolnoma v skladu z željami naše družbe po uvclja- vitvi tržnega gospodarstva in ra- cionalizacijo političnega odloća- nja po drugi strani. Do te pa naj bi prišlo tuđi z uvedbo volilnih območij in predlogom, da se voli- tve ne izvedejo na vseh ravneh istočasno. Občinskim funkci- onarjem bi se tako za nekaj me- secev podaljšal mandat. Funkcijo republiškega predsedstva, ki naj bi ga v bodoče tuđi neposredno volili, naj bi po možnosti zreduci- rali Ic na predsednika. Mujmir Ocvirk seje najdalj ča- sa pomudil pri zahtevi Zbora za ustavu, da se temeljna načela, ki so takoj na začetku tega akta, zreducirajo (sedaj so napisana na 14 straneh, predlug pa je le na eni strani) in predvsem bistveno preuhlikujejo. Vscbina naj bi bila skoncentrirana zlasti na pravice in svobuščinc državljanov, ne pa da je to program vladajoče poli- tične organizacije (ZK). Pravico do političnega združevanja naj bi se v novi ustavi razumelo kot po- polno svobodo političnega plura- lizma, ki naj bi bila omejena le s tem, da bi bilo »kaznivu vsako nasilno rušenje ustavne uredi- tve«. S tem bi se seveda instituci- onaliziral drugačen politični si- stem v Sloveniji. Ocvirk je ob pripombi predstavnika soeialde- mokratske zveze v Kamhiku gle- de termina »socialistični«, ki da ga v programih ne omenja nobe- na od novoustanovljenih zvez, odgovoril, da naj bi nova ustava v bodoče ne vsebovala nikakrš- nih ideolnških terminuv. Sicer pa, kut je šc dodal, ni važno, ;kako se sistem imenuje, po- membno je, da bo dejansko spo- štoval v ustavi zapisane svobošči- ne in pravice državljanov. In še, da si racionalnega političnega si- stema nikakor ne predstavlja brez organiziranega političnega pluralizma. V svojih razmišlja- njih o novi ustavi se je Ocvirk dotaknil še sisov, krajevnih skup- nosti, ki naj bi v boduče delovale na osnovi samoorganizacije na osnovi vsakega posameznega, konkretnega interesa. Sicer pa bi v zvezi s tem morali razmisliti o spremembi celotnega komunal- nega sistema, je še dodal Moj- mir. Dotaknil se je tuđi takoime- novanih »kmečkih amandma- jev«, ki omenjajo spremembo zemljiškega maksimuma in daje- jo več pravic lastnikom gozdov. Na vprašanje enega od mladin- cev o sluvenski suverenosti pa je odgovoril, da je leta trenutno puvsem udvisna od dnevne poli- tike in (nc)pokončne drže slu- venskega predsedstva. Zbor za ustavo, ki se mu pri iskanju alternativnih rešitev iz dneva v dan priključujcjo novi strokovnjaki, je dosegel kar lep uspeh že s tem, da je iz ozadja uspel spraviti nekatere prej »sporne« zadeve. Dancs se o njih po mnenju Ocvirka namreč že popolnoma svobodno govori. Si- cer pa je njihov glas segel tuđi že do skupščine ustavne komisije. Seveda je vprašanje, koliko bodo tam tuđi dosegli, saj po besedah Mojmira Ocvirka v tej komisiji na žalost še vedno sedijo Ijudje, »ki so napisali že kar nekaj ustav«. ROMANA GRČAR Mlajšo upokojenko z vsa- kodnevno pomoć v gospo- dinjstvu isčem. Naslov v uredništvu. Plinski štedilnik Gorenje, 4 plošče, malo rabljen, ugodno prodam. Tel. 832-962. Varstvo na našem ali va- šem domu za tri in enoin- polletnega otroka iščem. Marjan Podbregar, Rav- ne 11, Laže v Tuhinju. Družbeno garsonjero 24 m2, s soglasjem, s telefo- nom, v pritličju, v Ljub- ljani zamenjam za večjo v Kamniku. Tel. 264-658. Kako ohraniti Veliko planino Ncdogovorjeni in samovoljni posegi v planinsko okoljc, ki je izredno občutljivo. lahko povzro- čijo hudc, tuđi katastrofalne po- slcdice. Taki hudi posegi, ki jih je težko ali nemogoče odstraniti, su marsikje vidni, med njimi ni izje- ma tuđi naša Velika planina. Po- Icg tega, da se uničuje izgled po- krajine, se uničuje tuđi paša, s tem trpi tuđi turizem. Pusledica neurejenusti je erozija tal, od- plak in smeti, morebitno razlitje mineralnih olj, lahko povzroći onesnaževanje pitne vode v za- jetju pod Veliko planino, ki na- paja mesto Kamnik in druga na- selja. Kmetijsko zemljiška skupnost je žc sprožila razpravo na zburih skupščine občine. Delegati so se v razpravi resno zavzeli za uredi- tev stanja in udpravo posledic. Kmetijska zemljiška skupnost, kut upravljalee pašnikuv na Veli- ki planini, pa bo na seji skupščine dne 29/6-1989 ponovno kritičnu presudila stanje in sprejela ustrezne sklepe in zadolžila ustrezne službe, uziroma organi- zacije, da izpcljeju svoje obvez- nosti. V preteklem letu so skoraj v vseh krajevnih skupnostih urc- jali kmetijska zemljišča, puti in odvodnjavanja, pri katerih je v okviru možnosti sodelovala Kmetijsko zemljiška skupnost s svojimi sredstvi. Tuđi v bodoče se predvidevajo določena sred- stva za take namene in skupščina Kmetijsko zemjiške skupnosti bo sprejela nacrt razdelitve teh sred- stev, zato je potrebno, da zainte- resirani člani prek svojih delega- tov predlagajo zahtevke na seji skupščine. Letos bo izdelana agrokarta, ki je osnova za ohranitev in raz- voj kmetijstva in gozdarstva. De- legati bodo seznanjeni z doseda- njim delom, k temu pa bodo de- legati lahko podali svoje pripom- be oziroma zahtevke. Kmetijska zemljiška skupnost je s svojo po- litiku dosegla, da se čimveč kme- tijskih zemljišč ohrani. Posledica tega je, da je vse manj sredstev za urejanje in izboljšavo kmetijskih zemljišč zaradi manjših pozidav. Vsled tega se predlaga tuđi do- polnitev Zakona o kmetijskih zcmljiščih, predvsem v tistem de- lu, ki se nanaša na financiranje Kmctijske zemljiške skupnosti. Po mnenju odbora Kmetijske zemljiške skupnosti naj bi bolj učinkovitu delo pri razvoju kme- tijstva združili vsa sredstva, ki se zbirajo v ta namen v občini. S tem bi bilo bolj učinkovitu in enotnu financiranje ureditvenih in vzdrževalnih uk'repov v kme- tijski proizvodnji. NANDE VODE Osnovna organizacija sindikata delavcev pri zasebnikih Kamnik Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri zasebnikih objavlja na podlagi določil 109. člena ko- lektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki ter 15. člena pravilnika o pogojih in merilih dodelitve stanovanjskih posojil za delavce, ki delajo pri samostojnih obrtnikih, naslednji JAVNI RAZPIS za zbiranje upravičencev do posojil iz namenskih sred- stev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zapo- slenih pri zasebnikih. Na razpolago je 110,000.000 din. Rok vračila je do 15 let. Obrestna mera je 10%, mesečna anuiteta za posojilo ne srne biti nižja od 220.000 din. 1. Na razpisu imajo pravico sodelovati delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih v občini Kamnik in sicer: - če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. ne- primerno stanovanje in nišo sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 mJ, - pri novogradnji in nakupu montažne hiše mora biti dokončana II. gradbena faza, to je dokončana prva plošča. 2. Dokumenti k vlogi za posojilo: a) ustrezno potrdilo o visini dohodka družinskih članov za obdobje III.-V./89 in ustrezno potrdilo o že odobrenih stanovanjskih sredstvih, b) pri nakupu stanovanja: - kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, c) pri gradnji ali adaptaciji individualne stanovanjske hiše: - gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del, - zemljiško knjižni izpisek, ki ni starejši od 3 mesecev, - predračun, - pogodbo o namenskem varčevanju in HK o namen- skem varčevanju na vpogled. Obrazec za vložitev prošnje dobijo upravičenci na sedežu Obrtnega združenja Kamnik, Kolodvorska 4. Prosilci morajo vlogo z vsemi prilogami dostaviti v roku 15 dni od objave razpisa na sedež Obrtnega združenja Kamnik, Kolodvorska ulica 4. 4 KAMNIŠKI OBČAN /19. JUNIJA 1989 Ustavne novosti ali ugankarski slovarček Ker osnutek amandmajev k ustavi SR Slovenije ni ne vem kako priljubljeno branje, je nez- nanje občanor ali pa sploh od- klanjanje odgororov na vpraša- nja o njih do neke mere razumlji- vo. Seveda ne gre takoj vse obča- ne potisniti v isti koš, saj se sem ter tja najde kdo, ki bi bti pri- pravljen pokramljati z radoved- nim novinarjem tuđi o tej temi, vendar meni poti tak ni prekri- žal. Zato sem se selti iz pisarne v pisarno in spraševal... Kako je v našem mestu razvilo gospodarstvo in ali so se optimi- stične napovedi o gospodarski pomladi v Sloveniji dotaknile tu- đi Kam ni kn? MAKS LAVRINC: Občina se kot družbenopolitična skupnost že nekaj let ne vmešava v podjet- ja, niti v kadrovsko usmeritcv, niti v izbiro programov in poslov- ne odločitve, ampak je delovnim organizacijam le partner. Spre- membe na področju zakonodaje le potrjujejo pravilnost usmeritev v preteklem obdobju. Kar se pa gospodarske pomladi tiče, lahko dam le neko splošno oceno. Kamniško gospodarstvo kot ce- lota je že nekaj let v vrhu jugosl- vanskega, kar je celota je že ne- kaj let v vrhu jugoslovanskega, kar je zasluga tega, da so naša podjetja že pred splošno krizo doživela svoje osebne krize in so po Nietzchejevi filozofiji močnej- Ša kot pred njo (težava, ki te ne zlomi, te okrepi). Nismo pa še dosegli prave pomladi, saj ne moremo trditi, da je naše gospo- darstvo kar naenkrat postalo trd- no, čeprav sta živo prisotni želja in volja po tem. Kakšno pa je vaše mnenje o takoimenovanih demokratičnih volitvah, ki naj bi bile po volji ljudstva? Trenutno so vse ustavne spre- membe v Slovenije možne le v okvirih, ki jih postavlja zvezna ustava. Prav tako mislim, da ustavo spreminjamo na silo, z ne- kakšnim revoltom ulice, in da to ni spreminjanje ustave na stroko- ven način. Sistem »vsi o vsem,« je že blizu popolnega kaosa in anarhije, in ta vprašanja bi moral štab strokovnjakov, na podlagi analize razmer, razrešiti in ponu- diti variante, o katerih bi se po- tem odločali. Tako pa nišo dore- čene niti osnovne zadevc, kot to ali bo skupščina občine sestavlje- na iz treh zborov, iz dveh ali iz enega ali odpade vsa množica SIS-ov itd. Sisi, ki so določeni z ustavo (izobraževanje, zdravstvo, soci- alno varstvo, kultura in znanost) bodo ostali... Ja seveda, vendar je tu še naj- več nedorečenosti. Koliko bo si- cerin ako bo s financiranjem, vse to je še zavito v meglice in zato ne moremo ugotavljati, kako bo- rno izpeljali volitve. Pri nas je namreč toliko funkcij v sistemu, da bi odprte liste na volitvah sko- raj zanesljivo prinesle neuspeh. Občani bi namreč morali preučiti in preštudirati ćelo listo imen in se potem odločiti, za koga bodo volili. In na teh listah bi bili avtoma- tično in prednosti tišti, ki so napi- sani zgoraj! Jasno, največ bi bilo izvoljenih s priimki iz prve polovice abece- de. In zato je nesmisel, da vsi odiočajo o juridičnih zadevah, saj se tuđi v pekarijo in šuštarijo ne vtikamo vsi. In prav zato spet prihaja do časovnega zamika. Mi bi že mo- rali pričeti z volilnimi postopki, z resno predigro, se pa še vedno ubadamo z nesmisli. Pa demokratičnost, ki jo tako radi propagiramo. Jo borno pri volitvah že dosegli? Će sem čisto iskren, sem malo skeptičen. Demokratičnost smo imeli že sedaj, saj se je vsakdo lahko odločil ali bo za ali proti. Niti ne vem zaprimer, da bi ob- čane kdaj z orožjem gnali na vo- lišča. In če se lahko sam odločaš o neki stvari, je to že demokra- cija. Kaj pa samokandidiranje ali ni tuđi to ena od osnov za svobodne volitve? To je prvo, vendar mora biti takšnemu načinu prilagojen tuđi sistem. Pri nas še ni. Pa se še enkrat povrnimo k si- som. V amandmajih telesna kul- tura ni već obvezna oblika inte- resnega združevanja in bo kot taka prav gotovo prikrajšana v prihodnjem letu pri razdelitvi sistemskih sredstev? IGOR SLOBODNIK: Kot športni delavec imam o sisih svo- je mnenje. Morda jih je res pre- več in vsi ne opravičujejo svojega namena, vendar se mi zdi, da le nišo krivi vseh tragedij naše druž- be, saj je to dobra kvaliteta upravljanja, le da se je pri nas preveč razširila. Ne smemo pa vsega skupaj podreti in ukiniti, saj bi podoben eksperiment našo družbo preveč stal. Prav tako ne zagovarjam tega, da telesna kultura ni več nujna oblika interesnega povezovanja, čeprav ne vem ali je sploh govora o sistemskih sredstvih ali gre le za to, da ustava ne predpisuje vseh »malenkosti,« ampak le te- meljna načela obnašanja, življe- nja in pravic človeka. Vse ostalo naj bi sodilo v sistemske zakone. Zato lahko skoraj z gotovostjo trdim, da bo tuđi telesna kultura nekje opredeljena, saj je potreb- no vzdrževati športne objekte, kar je že nekakšna družbena re- produkcija. V »gnilem« kapitalizmu se po- dobni športni objekti, kot jih imamo pri nas, vzdriujejo sami, s pomoijo najemnih pogodb, sponzorjev in uspešnih marke- ting služb! V glavnem je res tako, kot drži tuđi to, da se v visoko kapitali- stičnih družbah pojavljajo ele- menti socializma, saj se stvari urejujejo in stimulirajo tuđi s po- močjo države, nišo pa ođvisne od nje. Pri nas pa na žalost tržni princip Še ni dovolj stopil v velja- vo, saj se iz najemnin igrišć in sponzorstva lahko pokrije le maj- hen del stroškov. In dokler tuđi delovne organizacije ne bodo razvile marketinga, kot je razvit na zahodu, pravega povratnega toka med njimi in telesno kulturo ne bo. Demokratizacija javnega živ- ljenja in politični pluralizem. Ali sta združljiva z enostrankarskim sistemom? DAVORIN GREGORIČ: Proces demokratizacije je v naši družbi nezaustavljiv. To pomeni, da se bo, ko borno začeti dograje- vati ustavni koncept, oblikovat politični sistem brez kakšnih po- sebnih dogem. Računam na to, da se bo v razvoju družbe bolj razvila različnost izražanja in konkurenca mnenj, kar pomeni, da bo v novem ustavnem koncep- tu prišlo do oblik političnega združevanja, ki bodo skladne z ustavo. Politični pluralizem je dokaj ši- roka kategorija, saj poleg politič- nih strank obsega še druge sub- jekte in nasprotuje enostranske- mu sistemu. Ali potem drži, da se bo poli- tični pluralizem najbolje uvelja- vil, če bo deloval kot nova zveza asociacij vseh socialističnih in de- mokratičnih sil? Odprt pluralen prostor pome- ni, da ni ovir za politično združe- vanje v družbi, ki je utemeljena z ustavnimi temelji. Lahko se po- vezuješ, oblikuješ in sploh ni nuj- no, da si pristaš določene stran- ke. Po drugi stran pa vidim po- trebo po osnovnem konsenzu. Tu je prednost SZDL v tem, da je več kot le koalicija. Kako pa gledate na simpatičen predlog o dvostrankarskem siste- mu? Obstojali naj bi dve stranki in sicer komunisti in nekomuni- sti, ki bi se združe vali pod okri- ljem SZDL, vlado pa bi ustano- vila tista stranka, ki bi imela veći- no v skupščini! To je utopija. Ta pogled teme- lji na angleški ali ameriški uredi- tvi, ki je pa ne moreš presaditi v naš prostor. Zagovornik te ide- je je tuđi Branko Horvat, ki teži k temu, da uveljavimo le dve stranki in s tem dosežemo oblast in opozicijo. To duši vse oblike povezovanja zaradi konkretnih interesov. Sem pa za to, da pusti vse, ka je v skladu s temelji usta- ve. Tuđi to, daje prepovedano le tisto, kar ruši. Ti lahko prosto razmišljaš, ne smeš pa se organi- zirati, da bi neki sistem nasilno rušil. Evulutativno ga lahko, saj pelje to do nekih novih in višjih vrednost. Tako so vse oblike po- litičnega organiziranja dopustne. Saj so dopustne, vendar se lah- ko v volilni in politični sistem vključujejo le, če so \ ključem- v SZDL? To je delno res. Pri zakonih je problem, ker nimamo podlage za to, da bi neko DPO v njeni de- javnosti nekdo legitimno pred- stavljal. Npr. nek javni shod mo- ra dobiti, ker v zakonodaji ni drugače opredeljeno, soglasje SZDL, vendar to še zdaleč ni omejevanje interesov. SZDL naj bi bila v tem kontekstu koalicija in opozicija hkrati, ki konstituira in kontrolira sistem. Izolacija je beseda, ki seje po dogodkih na Kosovu boleče vtis- nila v naš spomin. Prvič se je zgodilo, da je ta pojem izkoriš- čen v mirnodobskem času in to le zaradi drugačnega političnega prepričanja! OLAF GRBEC: V naši demo- kratični družbi bi vsak posamez- nik moral imeti pravico do dru- gačnega mišljenja od tistih na oblasti in zato ne bi smel biti sankcioniran. Ker pa te pravice očitno nimamo, se poraja vpraša- nje, če je družba res demokratič- na!? Izolacija zaradi drugačne politične miselnosti je nespre- jemljiva in v nasprotju s tezo o svobodi mišljenja, govora, združevanja, ki je z ustavo »do- voljena!?« Kako pa je nate deloval članek v 21. številki Mladine, z naslo- vom »Tolkli so nas kot živino?* Pred vsem boleče, saj ne mo- rem razumeti, da se v pravni in demokratični državi dogajajo takšne stvari. Izolirance so prete- pali, ne da bi vedeli zakaj in jim trdili, da so v izolaciji, ne pa v priporu. Še posebej absurdno pa je to, da so takšna kriminalna dejanja v naši družbi »zakonita«. Pa ustanavljanje različnih zvez, ki naj bi bile vse združene pod eno veliko pisano marelo? Ja, vsi ki se prostovoljno in svobodno združujejo v razne zve- ze, morajo delovati v okviru SZDL. sicer so protiustavne. In će te zveze v svojih programih nimajo le socialističnih idej. kaj hitro postanejo ideološko nc- sprejemljive. Ker so v nasprotju z obstoječimi pravnimi akti, po- stanejo še protiustavne ali ćelo kontrarevolucionarne. In kje je sedaj tu svobodno zdrui.evanje in delovanjc? Čeprav so nove zveze močan potencialni konkurent na prihod- njih volitvah, jim vladajoča struktura mora dovoliti njihovo avtonomnost. V nasprotnem pri- meru bo samo potrdilu svoj strah pred njimi ali bolje rečeno - pred izgubo oblasti. V ZSMS se tcg.< ne bojimo, saj v svojem progra- mu predvidevamo resnično svo- bodno združevanje raznih skupin v stranke in dejanski boj za vstop v parlament (v splošno politični zbor). $e besedica o bližnjih volitvah. Govorimo o demokratičnosti, ki pa jo borno dosegli sele, ko bo vsaka zakonita stranka in njeni posamezniki, pa tuđi tišti izven nje. lahko s svojim programom kandidirala za oblast na vseh rav- neh. Lahko upamo, da bodo pri tem uporabljali le civilizacijsko priznana in dovoljena sredstva. In kdaj bo to, kdaj bo v demo- kratični državi dosežena demo- kracija? RUDI PFAJFAR: Demokra- tične so lahko le neposredne voli- tve, ki pa smo jih že imeli v KS in za nekatere dolžnosti na občinski ravni. To nepotrebnost bi razlo- žil s tem, da ima vsak občan pra- vico izbirati med več kandidati, čeprav ne za vse ravni. Treba je pač preceniti, kje so lahko odprte liste, da se ne ponavlja praksa, da izpadejo tišti kandidati, kate- rih začetna črka priimka je od R naprej ali pa se le ta končuje na-ić. Pa spremembe v delegatskem sistemu? Ustavni amandmaji ga še ved- no omenjajo, čeprav je še nedo- grajen in ga je možno zelo široko interpretirati. Povezanost med bazo in delegacijo bo treba vzeti pod drobnogled. Odgovornost delegatov namreč vedno bolj prehaja od osnovne baze k posa- meznim občanom (volilcem). Kar se odgovornosti tiče, bi po- udaril, da jo je v delegatskem sistemu vedno manj. Delegacije se v nekaterih sredinah skoraj ne sestajajo, zato je delegat često postavljen pred dejstvo, da na sejah zastopa le svoje mišljenje, kar pa ni namen tega sistema. V skupščini občine so trije zbori, govori pa se, da bo DPZ ukinjen. Torej ni več potreben? V takšni obliki, kot ga imamo danes, ni potreben. Pomembnej- ši je splošno politični zbor, v ka- terem naj bi bile enakovredno zastopane vse na novo ustanov- ljene zveze. Je pa vprašanje, ka- ko bi s SZDL prišle do skupnih stališč, s preglasovanjem ali kako drugače! Potem naj bi ta splošni politič- ni zbor igral vlogo opozicije proti oblasti; vzpostaril bi nekakšen rečstrankarski sistem! Večstrankarski sistem si pred- stavljam kot več opozicij; do se- daj ni bilo niti ene legitimne. In kljub temu, da se nekatere zveze bojijo usklajevanja interesov, mi- slim da bi o nekaterih vprašanjih dosegli konsenz in tako ustvarili določeno opozicijo, ki bi enkrat v prihodnosti lahko dobila dolo- čeno število delegatskih mest v skupščini, čeprav je osnovni princip socialistične zveze, da ob- čanov ne borno delili po prepri- čanju. Gospodarstvo je pri nas vrni- tev k trgu, konkurenci, delu, znanju in uveljavitvi manage- menta (poslovodstva), kije zaen- krat še zelo deficitarna discipli- na, tako da so naši koraki v svet- io prihodnost vse prej, kot zane- SILVO UČAKAR: Sistem go- spodarstva, ki ga uvajamo, bo moral pripeljati vsaj severni del naše ljube države iz krize. Ne- kakšno zagotovilo za to trditev je nov zakon o podjetništvu, pospe - šeno izobraževanjc mladih stro- kovnjakov in prihod tujega kapi- tala. Zdi pa se mi, da od podjet- ništva vsi pričakujemo rešitve kar čez noč in pozabljamo, da je za uspeh potreben tako čas, kot znanje, kapital in motiviranost. Prav slednja pa je iz enega same- ga razloga pri nas ćelo negativna. Družbena lastnina je namreč ti- sta, ki ćelo negativno vpliva na stimulacijo ljudi, saj pred seboj ne vidijo nobenega cilja, za kate- rega bi se splačalo »boriti.« Stalne optimistične napovedi, da smo povečali izvoz, skrčili za- ! loge na minimum in ustvarili ugodne pogoje za ustanavljanje zasebnih ustanov torej le šc nišo revolucionarno preobrazile go- spodarstva? Zdi se mi, da o gospodarski pomladi še nima smisla preveč glasno govoriti, saj, če povem le za Stol (ena najuspešnejših DO v občini), je naše poslovanje pri- bližno tako dobro, kot je bilo pred tremi leti. Ne smemo pa pozabiti, da so dancs bistveno težji pogoji in da nas rešuje le zunanji trg. Na domaćem tržišču je prodaja drastično padla, saj Srbije skoraj »ne čutimo.« v Ma- kedoniji in BiH pa nakup naših izdelkov nikoli ni bil pretirano visok. Prodaja teče le še v Pri- morju, delu Vojvodine, na Hrva- škem in v Sloveniji. Kaj je glavni vzrok za upad prodaje? Zmanjšana kupna moč prebivalstva ali politična trenja? O glavnem vzroku ne bi mogli govoriti, saj politika ne bi smela vplivati na poslovne odločitve. j Kar se pa manjše kupne moči i tiče, jo prav gotovo ćutimo, a ne prehudo, saj nismo vezani na ma- loprodajo (le 10%). ampak na inženiring posle, opremljanjc jadnih prostorov in pisani itn. Kaj pa prodor tujega kapitala? Bo pripomogel k oživitvi ali od- pomogel? | Za oživitev je tuji kapital, gle- I đe na to da smo sami precej ubo- j gi, dobrodošel. Združen kapital ! in naši, pridni ljudje so dovolj močno zagotovilo za napredek. Vprašanje je pravna varnost, za- gotovilo tujemu kapitalistu, da bo pod pogoji setve potekala tuđi žetev. MATIC ROMŠAK . Utokovi delavci neposredno prispevajo za nakup aparatur v UKC Pred nedavnim, 22. aprila le- tos, je Tovarna usnja Vtok od- krda v svojem obratu v Kobilju v Prekmurju poprsje v spomin pokojnemu Edvardu Kardelju in po njem tuđi poimeno vala obrat. To je bil za 21 delavcev tega obrata in za krajane Kobilja do- godek, kijim bo, kot so dejali, še dolgo ostal v spominu. In to upravičeno: delavski svet podjet- ja jim je namenil 50.000.000 di- narjev za ureditev krajevne tele- tonije, direktor podjetja Horst Hatner pa jim je na slovesnosti izročil sklep delavskega sveta. Pepca Kardelj in dr. Anton Vratuša, ki sta se udeležila skromne vendar prisrčne sloves- nosti, ki je bila tuđi na visokem kulturnem nivoju, sta bila ganje- na. Ne samo zaradi odkrivanja poprsja in zaradi Utokovega pri- spevka KS Kobilje, ampak pred- vsem zaradi odločitve delavcev, da bodo v letošnjem letu, od ja- nuarja do vključno decembra, prispevali po 1 % od svojega OD za potrebe Onkološkega institu- ta, Ginekološke klinike in za Urološki oddelek kirurške klini- ke pri UKC v Ljubljani. V zahvalni besedi so predstav- niki vseh treh bolnišničnih oddel- kov soglasno ugotovili, da je da- rilo Utokovih delavcev edinstven primer v Sloveniji, ki bi ga lahko druge delovne organizacije in po- djetja posnemale, če ne vse, pa vsaj tište, ki nišo tolikokrat v fi- nančnih zadregah, kot je Utok. Finančno darilo klinikam je namenjeno za nakup prepotreb- nega inštumentarija in aparatur. Ugotovitev, da v Utoku ni bilo delavca, ki bi se uprl ali negodo- val zaradi pomoći, je dejstvo, na katerega gledajo s ponosom. Re- klo, da si samo tišti, ki so sami v težavah, najraje pomagajo, se. je v Utokovem primeru v celoti potrdilo. Na slovesnost so bili povablje- ni tuđi predstavniki občin Lenda- va in Kamnik, predstavnik! druž- benopolitičnih organizacij obeh občin ter nekaj direlorjev delov- nih organizacij, ludi iz Kamnika, ki so v preteklosti sodelovali z združevanjem sredstev ali kako drugače pri organiziranju obrata. Većina povabljenih je vabilo sprejela in se je lahko med delav- ci Obrata prepričala, kaj pomeni dati delo ljudem v odročnih kra- jih, daleč od mest in drugih indu- strijskih krajev, in tuđi, kaj po- meni prisluhniti njihovim krajev- nim potrebam. Ko že govorimo o Utokovem obratu v Kobilju, ki leži tik ob jugoslovansko-madžarski meji, je primerno povedati, da ima Utok svoje obrate ali kooperantske od- nose še v Špitaliću, Stjaku na Pri- morskem, Mariboru, Mengšu in Kopru. To krajanom kamniške občine, ražen Utokovim delav- cem, ni znano. Zato jim tuđi ni znana Utokova politika odprtosti za odročne kraje, za skrb, da lju- dje na takih območjih dobijo svoj kos kruha in sploh za zaposlenost tuđi tam, koder ne morejo dobiti dela v večjih industrijskih obratih. Dr. Anton Vratuša je v nago- voru ob slovesu povedal povab- ljenim tole: Poznam veliko de- lovnih organizacij ne samo v Slo- veniji ampak tuđi v drugih repu- blikah, vendar je malo takih, ki bi znale tako kot Utok prisluhniti eksistenčnim in drugim potre- bam ljudi, ki jim je delo edini vir za preživljanje. Resda smo v ob- dobju, ki napoveduje hud boj za trg in dobiček, vendarle živimo v takšni družbi, ki mora še vedno ali vedno bolj misliti tuđi na člo- veka. Humanost v medsebojnih odnosih, pa čeprav tuđi na račun svoje lastne, zmanjšane eksi- stenčne osnove, je nujnost, ki pa jo poznajo predvsem tišti, ki so šli skozi skrbi za lastni obstoj. Tega bi se morali zavedati tuđi bogati in od svojega dobička dati samo malenkost v svoje lastno zadovoljstvo in v zadovoljstvo pomoći potrebnih. KONRAD VAVPOTIČ KAMNIŠKI OBĆAN / 19. JUNIJA 1989 Mladinski klub je prepotreben Razprav, okroglih miz in podobnih reci na temo Mladi in prosti čas, je bilo v preteklih letih precej. Vendar mladi lahko rečemo, da so vse prošnje in predlogi do nedavnega naleteli na gluha ušesa. Preživljanje prostega časa je že vrsto let šibka točka mladinske organizacije, ki mladincem poleg možnosti, da se vključijo v enega izmed mnogih športnih klubov, lahko ponudi le nekaj prireditev, sestankov in storitev Študentskega servisa. Rekli boste, ja kaj pa še hočejo? Stvari le nišo tako preproste, saj npr. športni klubi poskrbijo najprej za selekcijo, ostali pa ostanejo na stranskem tiru prepuščeni sami sebi. Ostane jim le še tistih nekaj prireditev, kino in v zadnjem letu še partija biljarda Pod skalco. Na letošnji okrogli mizi Mladi in prosti čas so udeleženci modro ugotovili, da mladi nujno potrebujejo mladinski klub, kjer bo mogoče na razne načine preživljati prosti čas. Klub bi bil dostopen vsakomur, njegova dejavnost pa bi bila dobro organizi- rana, s posluhom na želje mladih različnih generacij; vsak naj bi našel nekaj za svoj okus. Predsednik SOB Kamnik, Maks Lavrinc, in predsednik OK SZDL Kamnik Davorin Gregorič, sta pozdravila to idejo in predlagala, da se čimprej uresniči. Tuđi predstavnik ZKO Kamnik, Tone Ftičar, je menil, da je treba takšno obliko preživljanja prostega časa podpreti, saj je mladin- ski klub tuđi v interesu ZKO Kamnik, ki že omogoča majhen del takšne dejavnosti. OK ZSMS Kamnik je že ustanovila skupino, ki se bo pozaba- vala s pridobitvijo prostora za mladinski klub, prostore OK ZSMS Kamnik in Študentskega servisa. Možna lokacija je stari hotel Planinka. Koliko kruha bo iz te moke, borno še videli, upajmo, da v bližnji prihodnosti. DAMJAN GLADEK Uspela zbiralna akcija Rdečega križa V četrtek, 1. junija, je bila v vsej Sloveniji »akcija zbiranja oblačil, obutve in drugega materiala«. V Kamniški občini je bila ta akcija zelo dobro pripravljena. Ljudje so darovali kar precejšnje količine upo- rabnih oblačil, precej pa primernih za nadaljnjo industrijsko prede- lavo. Nekateri prebivalci so darovano blago sami pripeljali na zbirno mesto pri avtobusni postaji v Kamniku. Po zagotovilih občinske organizacije RK bodo zbrano blago v naslednjih dneh sortirali in kmalu zatem ponudili prosilcem, ki so pomoči potrebni. Zbranega blaga je ćelo nekoliko več kot lani, okrog 3000 kg. Taka količina zbranega materiala kaže na občutek človečnosti darovalcev in na njihovo solidarnost in humanost. Občinska organizacija RK Kamnik se vsem darovalcem, vsem aktivistom, ki so pomagali, da je akcija v celoti uspela, toplo zahva- ljuje. Zahvaljuje se mladim, ki so pomagali pri zbiranju in razklada- nju zbranega blaga. Zahvala velja tuđi delovnim organizacijam, ki so s svojimi prevoznimi sredstvi omogočili pravočasen prevOz zbranega blaga na zbirno mesto v Kamniku. STANE SIMŠIČ Odmevi, polemike, kritična mnenja... Odprto pismo predsedniku skupščine Maksu Lavrincu Spoštovani tovariš predsednik, verjetno ste le stišali ali bili vsaj obveščeni o budi prometni nesre- ći, ki se je pripctila 30. maja v opoldanskem čusu na cesti Mo- ste-Kamnik v vaši Križ pri Ko- mendi. Žrtcv prometne nesreće je bila 10-letna deklica Simona Žagar s Križa. Pri obilici dela in prezaposlc- nosti verjetno ne veste, da je bila ob zadnjem referendumu za sprejem samoprispevka v KS Križ prva toćka izgradnja peš po- ti od Križa do Most. ki pa do dancs še ni narejena. Torej smo bili prebivalci Križa z omenjenim referendumom za samoprispevek izigrani. Zakaj tako? KDO bo odgovarjal za nesrećo ncdolžne deklice? Ali se mora res zgoditi nesreća, da se premakne biro- kratski stroj? Ob zaćetku šolske- ga leta imamo starši sestanek z organi PM ali nekakšno disku- sijo o varni poti naših otrok v so- lo. Na tem sestanku sem predla- gala, naj se na omenjeni (crni) toćki narišc prehod za pešce in ga primano oznaci. Ravno na tem prehodu se je v tem letu pripetila že druga prometna nesreća, v ka- teri sta bila udeležena otroka. Tuđi od tega ni bilo nić. Ali so zaradi ćloveškc neumnosti res potrebna ncdolžna otroška živ- ljenja? . Prepričana sem, da bi vaščani tuđi s prostovoljnim delom po- magali pri gradnji pločnika. Pro- sim pristojne za odgoovr, kako daleč so priprave za izgradnjo pločniku. Marija Ve.se/, Križ 33 Javna prijava crne gradnje pod Kamniškim sedlom Vsem uradnim osebam, ki mo- rajo na območju občine Kamnik skrbeti za pravilne postopke in nadzor pri gradnjah, posegih v prostor, gospodarjenju z goz- dovi, varstvu voda, varstvu na- ravne in kulturne dediščine, prijavijam neznanega storilca, ki na loka- ciji »Pri pastirjih« pod Kamni- škim sedlom na nadmorski visini 1420 - 1450 m koplje gradbeno jamo za postavitev stavbe, pri- pravlja gratnoz za zidavo, koplje jamo za zbiranje vode in seka drevesa za gradbeni les. Obrazložitev: Ta način prijave sem izbral, ker navedena dela potekajo žc približno leto na dobro vidnem mestu in jih doslej še ni nihče uradno opazil m ustavil. Nena- vadno se mi tuđi zdi, da gozdar- jev (GG) ne moli poseg v zgornjo gozdno mejo, torej v najbolj po- memben pas varovalnega gozda. Nasprotno, ćelo tablo z napisom »gozdni rezervat« so postavili 100 m nižje. da ja crna gradnja sredi zadnjih dreves ne bi bila motena. Ž dosedanjimi deli je poškodovan gozd, razkopana težko obnovljiva travnata rusa, s plastičnim dnom kolanje in za- pičenimi koti skažena lepa narav- na pokrajina. Ko bo gradnja kon- čana, bo gozd še bolj ogrožen (kurjava), okrog se bodo kopičili odpadki in onesnažen bo edini studence na poti med Kamniško Bistrico in Sedlom. Kot ne poz- nam graditelja, ne poznam tuđi namena gradnje. Će bo to počit- niška hišica, bo pomenila navad- no uzurpacijo javne dobri ne — narave — v zasebne namene. Če bo obpotna okrepčevalnica, bo leglo nesnage in prenos piv- skih navad na »višji nivo«. Do- pustna bi bila le obnova nckda- nje lesene ovčarije, toda le za zavetišče ovčarja. Do »Pastirjev« je iz doline le slaba ura hoda in prav toliko naprej do Sedla, torej ni nobene potrebe za kako vmes- no »zavetišče«. Vem, da nekateri vneti ljubite- lji gorske narave nameravajo gradnjo fizično preprečevati. Vendar smo civilizirana družba in prav zato, da se izognemo za- konom »divjega Zahoda«, smo ustanovili kopico uradnih orga- nov, ki imujo za osnovno nalogu urejati človekove posege v okoljc v naše skupno dobro. In zdaj naj ti čimprej nekaj rečejo in naredi- jo, da škoda ne bo prevelika.« TONE ŠKARJA P.S.: Prilagam kopijo zemljevida z vrisano »lokacijo«. Spoštovana družina Vlainič Tako kot vi, sem se tuđi jaz lotil pisanja tega odgovora z eno •^t03aec/^ , <3o(ob Stattf Odprto od 15. do 19. ureT'-'-^L'"'^'"" 2_1 samo željo, da bi vsaj malo pri- speval k rešitvi vaše težave, da ne rečem more. Ker sodim, da bi nepoučeni bralec, ob odsotnosti nekaterih pomembnih okoliščin, lahko prišel do napačnega zak- ljučka, mi ne zamerite, če bom vašim navedbam dodal nekatere, ki so mi jih posredovali za to odgovorni ljudje. Težave z meteorno vodo, ki vam ob vsakem nalivu s cestišča priteče v kletne prostore, so na- stale zaradi nestrokovnega in ne- popolnega nacrta oz. dokumen- tacije za gradbeni poseg - uredi- tev in asfaltiranje skupne poti. Zaradi tega, ker v vašem kraju nimate sprejetih prostorskih iz- vedbenih aktov, vsak novogradi- telj dela »po svoje«. Tako ste tuđi vi in vaši sosedje ob pomoči krajevne skupnosti v želji po boljšem dovozu do hiš asfaltirali skupno pot, ki formalno še ved- no pripada solastnikom. Ker ste bili s pravnega stališča investitor- ji sami krajani, uporabniki te po- ti, tuđi ni mogoče pravno veljav- no drugemu naložiti, da odpravi napako. Ob kančku tistega, kar naj bi Človeka ločevalo od drugih bitij na našem planetu, bi težava mo- rala biti odpravljena že zdavnaj. Prekop odtoka do javne kanali- zacije, ki teče 20 m južneje, je do sprejetja prostorskega akta mo- goč le ob soglasju lasnikov zem- ljišč. Problem je torej rešljiv le s privoljenjem enega ali drugega soseda. Zakaj se tako krčevito upirata dovoliti takšen poseg? Ne vem! Vem le to, da je tuđi moj poskus potem, ko ste se pr- vič obrnili name, propadel. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja, kamor reševanje tovrstnih problemov sodi, svoje priložnosti ni izkoristil. Ko je pred kratkim urejeval dodelitev zemljišča k parceli enega od va- ših južnih sdsedov, bi po moji sodbi moral pogojiti dodelitev zemljišča z dovoljenjem za polo- žitev tistih 20 m cevi. Zakaj tega obenem nišo niti poskušali resiti, ne vem. Vem pa to, da nekomu drugemu, ki prosi za podobno zaokrožitev parcele z zemljiš- čem, ki po naravi sodi zraven in je že več let ćelo plačano občini, tega ne omogućijo. Kaj mi je torej storiti? Skupaj z vami lahko ugotavljam aktual- nost Cankarjevega sporočila iz Hlapca Jerneja. To in funkcija, ki jo opravljam, mi zato nalaga- ta, da se po svojih močeh še na- prej prizadevain reševati posa- mične probleme, kakršen je vaš, predvsem pa, da pomagam od- straniti ali popraviti vse tisto, kar nam greni življenje, pa naj bodo to slabi predpisi, ljudje ali sistem. MAKS LAVRINC Mladi odnašajo blago v skladište Obnova in dograditev ZUIM Konce maja se je znova sestal častni odbor /a obeležeranje 40- letnice Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, ki ne je ie lani ta čas seznanil s pro- gramskim/ izhodišči za vsebinsko prenovo in razvoj zavoda. Na seji, ki jo je vodila predsed- nica odbora Majda Gaspari, ude- ležili pa so se je predstavniki re- publiških in občinskih političnih in strokovnih organizacij, je bila najpomembnejša novica, da bo- do gradnja pri/.idka in obnovo starega dela začeli okrog 15. juli- ja, saj so končno pripravljeni vsi potrebni nacrti in lokacijska do- voljcnja, pa tuđi investitor (repu- bliška izobraževalna skupnost) je za gradnjo zbral sredstva (po- trebni pa bodo še dodatni napori, ker denarja kljub temu še ni do- volj). Obnova obstoječega dela in nov prizidek bo za gojence zavo- da pomenil veliko pridobitev. Zavod bo tuđi potem obdržal se- danje zmogljivosti; torej bo tuđi v bodoče v njem lahko živelo enako število gojencev, le da 1*» do imeli bistveno boljše pogoje bivanja. Predvsem pa bodo vsi prostori prilagojeni težko inva- lidnim osebam, sobe bodo apart- majskega tipa, prilagojena bodo tuđi dvigala. »Izhodišča za vsebinsko preno- vo in razvoj kamniškega Zavoda za usposabljanje invalidne mladi- ne so nastala na podlagi temeljite analize števila in strukture otrok ter mladostnikov (do 160 otrok), ki jim je zavod namenjen, ugo- tovljenih neustreznih bivalnih razmerah in specifičnih norma- tivnih podlagah ter ob upošteva- nju sodobnih strokovnih načcl za izvajanjc rehabilitacije, vzgoje in izobraževanja ter socialnega var- stva invalidnih otrok in mladi- ne,« je na seji povedala Majda Gaspari. Ostali razpravljalci pa so poudarjali, da mora dom osta- ti odprtega tipa, predvsem pa omogočati stalne stike gojencev s starši, da ti lahko pridejo k njim za konec tedna in po možnosti tuđi prespijo. To bo scveda mož- no le v novem, apartmajskem ti- pu gojenčeve sobe. Pri obnovi in dograditvi zavo- da bodo največ pozornosti name- nili komunikacijam in tuđi do- brim in obstojnim materialom. Arhitekta Miha Dešman in Ma- tej Vozlič, ki sta po vsch evrop- skih normativih projektirala pri- zidek zavoda, sta povedala, da sta imela pri normativih za speci- aliziran zavod veliko težav, saj podobnega v Slovenji ni, tako da sta se zgledovala po švicarskom modelu. Delo je bilo zelo zahtev- no in dolgotrajno. Pripravljena dokumentacija grc sedaj v razpis. Iskanje najugodnejšega izvajalca bo trajalo najdalj do konca juni- ja, saj bi s 15. julijem že začeli gradnjo. Novogradnja naj bi bila zaključena še letos, do počitnic drugega leta pa naj bi se vanj gojenci že vselili. Kamniški za- vod je trenutno največja zgradba za te namene v republiki in zato tuđi najpomembnejša tovrstna republiška investicija v tem ob- dobju. Davor Dominkuš, direk- tor ZUIM, je šc dejal, da si priza- dev9jo zavod v bodoče čimbolj odpreti za okolje. Tako naj bi bil med počitnicami na voljo šport- nikom, lahko turistom in ostalim obiskovalcem Kamnika, to pa bi bil seveda tuđi dodaten vir finan- ciranja za zavod. Nova zgradba bo torej omogo- čala bistveno kakovostnejše biva- nje in široko paleto novih mož- nosti. Dolgotrajni napori so torej končno pripeljali do rezultatov, je poudaril direktor, vendar pa je investitor — republiška izobraže- valna skupnost — šc vedno v dile- mi, kako priti do denarja. pred- vsem zaradi zahteve po čim ka- kovostnejših materialih in celotni izgradnji prizidka. Razmišljanja vodijo tuđi do pridobivanja mož- nih dodatnih financerjev - to pa naj bi bili zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Loterija Slo- venije in Skupnost invalidskoga in pokojninskega zavaravanju. Zavod poleg republiške seveda pričakujc seveda tuđi občinsko podporo, predvsem pri vrsti upravnih postopkov, ki bi bistve- no olajšuli delo pri gradnji. Po direktorjevih besedah je bilo do- sedanje sodelovanje z občinskimi organi več kot zgledno. R.G. SGP Graditelj Kamnik bo na območju obstoječe odprte tržnjce v centru Kam- nika adaptiral in dogradil objekt TRŽNICA po sistemu »za trg«. Na razpolago so lokali z naslednjimi prodajnlmi površi- nami: - ribarnica 48,96 m2 - delikatesa 48,96 m2 - mlečna restavracija 63,78 m2 - skladiščni prostori 2 x 4,86 m2 v sklopu pokrite tržnice je možna postavitev prodajnih pultov - kioskov z naslednjimi prodajnimi površinami: 2 x 7,20 m2 2 x 9,60 m2 2 x 8,90 m2 Pravico uporabe navedenih prostorov je možno pridobi- ti z dolgoročnim zakupom in vnaprejšnjim plačilom 30- letne najemnine. Poslovni prostori bodo predani v upo- rabo do konca leta 1989. Ostale informacije dobite v Inženiring službi SGP Gradi- telj Kamnik, na telefonski številki (061) 831-237. Srečanje mladih invalidov Jugoslavije Kamniški zavod za usposabljanje invalidne mladine bo letos gostitelj vsakoletnega srečanja mladih invalidov Jugoslavije. Pokrovitelja srečanja, ki bo od 23. do 25. junija v Kamniku, bosta Republiška konferenca ZSMS in Zveza druStev za cere- bralno paralizo Slovenije. To naj bi bilo predvsem delovno srečanje, govorili naj bi o mladih invalidih, njihovih pravičan, potrebah in interesih. Na seminarjih bodo razpravljali o usposab- ljanju in zaposlovanju invalidov, sodobni tehnologiji v invalid- skih delavnicah, novi zakonodaji o zaposlovanju invalidov, ustvarjanju pogojev za samostojno življenje, interesnih dejavno- stih in športnih aktivnostih mladih invalidov. Kamničani jim bodo pokazali delovno organizacijo Svilanit, peljali jih bodo po starih mestnih ulicah, jim v soboto priredili zabavni večer, v nedeljo, 25. junija, pa bodo odšli na izlet na Veliko planino in v Kamniško Bistrico. R. G. 6 KAMNIŠKI OBČAN / 19. JUNIJA 1989 Kako delajo in gospodarijo v KS Podgorje KS Podgorje sodi med srednje velike, ima okrog 700 krajanov in je sestavljena le iz ene same, vendarle zelo razprostranjene vaši. Za to KS je značilna velika angažiranost organov KS in DPO pri načrtovanju in reševa- nju sprejetih nalog. Ugotavljajo, da so pri uresničevanju naleteli tuđi na ovire, ki so preprečcvale, da bi vse probleme, gledano dol- goroćno, resili v korist krajanov. V Podgorju je /cio močan kmeč- ki predel. Imajo več kot 30 zašči- tenih kmetij in izrazito močan občutek navezanosti na zemljo. Pogovarjali smo se z Jožctom Prezljem, predsednikom KO SZDL in Slavkom Bergantom, predsednikom sveta KS. V dalj- šem pogovoru sta naštela vrsto uspešno opravljenih nalog, ome- nila sta tuđi težave in govorila o zadevah, ki bodo prišle na vr- sto v prihodnjih letih. Kot perec problem sta navedla graditev mr- liške vezice Svet KS in ostali dejavniki so v zadnjih letih želeli resiti vpraša- nje mrliške vezice in širitve poko- pališča. Reševanje vleče že nekaj let. Vrsta predlogov in variant, ki so bile pripravljene, so se v zad- njem trenutku podirale zaradi ozkega in sebičnega gledanja na širše interese KS. Odstop zem- ljišča za mrliško vezico se je za- pletal, čeprav je svet KS našcl nadomestno zemljo, kakovost- nejšo in površinsko večjo. Oz- kost lastnikov je zavrla vsa priza- devanja KS. Končni rezultat ne- kaj letne akcije je v tem, da bodu začeli širiti pokopališče. graditev mrliške vezice pa so odložili na kasnejši čas. Do kdaj? Umrli bo- do tuđi v prihodnje ležali doma. čeprav imajo druge KS to vpraša- nje dokaj ugodno rešeno in so- dobno urejeno. Akcija za kabelsko televizijo je v KS dobro stekla. Krajani so se hitro ogreli in prijavilo se je okrog 80 interesentov, ki v redu plaćujejo pogodbene prispevke, okrog 5 milijonov din na gospo- dinjstvo. Upajo, da bodo že letos imeli dober sprejem. Težave se kažejo pri izkopih. S PIT tečejo pogovori o skupnom polaganju kablov, zlasti zato. ker je v Pod- gorju precej zanimanja za nove telefonske priključke. Prijavlje- nih je skoraj sto novih naročni- kov. Za ta namen bo KS prispe- vala del sredstev. Naloge, ki jih ali bodo začeli reševati Zamisel o graditvi pločnika od železniške proge do odcepa ceste proti Podgorju je že stara. Cesta Kamnik-Moste, po kateri hodi- jo otroci v kainniške sole, je zelo prometna, varnost otrok pa je zelo ogrožena. S pločnikom bi zagotovili nekoliko večjo var- nost. Istočasno je odprto tuđi vprašanje šolskega avtobusa. Problem nastaja s tem, da po ve- Ijavnih merilih šolskih organov Podgorci nišo upravičeni do pre- voza otrok zaradi blizine šolc ozi- roma bi v primeru organizirano- ga prevoza morala vse stroške kriti KS. Tak i/datek bi bil pre- hudo finanćno breme za KS, zato bodo še nadaljovali z akcijo pri pristojnih organih. Popravilo in vzdrževanje kul- turnoga doma uvrščajo med rod- ne naloge. Problem je finansira- nje. Večji dol sredstev bodo po- rabili za že proj omonjono širitov pokopališča, ostanok, ki pa ne bo zadoščal. bodo porabili za svoj dom. V kasnejši čas bodo morali preložiti reševanje kanalizacije, ki je v toj KS ni oziroma imajo posamezne sredine le zasilne re- šitve. Z vidika varstva naravc in okolja tega ne bo več mogočc dolgo odlašati, saj sicer grozi možnost okužb in epidemij zara- di odplak. ki se zlivajo po cestah ali direktno na polje. Pokrito avtobusno poslajališče tuđi spada med tište naloge, ki jih še odlagajo. Sodobcn in pove- ćan promet zahtova temu primor- ne rešitve. Javna razsvetljava kar kliče po postavitvi, a kaj. ko ni dovolj denarja. Krajani se občasno sprašujcjo o trgovini. Zdaj morajo za vse nakupe v Kamnik ali druge kra- je. Za trgovino se je že zanimal zasebnik, a konkretnega predlo- ga ni. Kako živijo in delajo nekatere organizacije. Mladinska organizacija se vklju- čuje v delo KS, toda ne kaže vedno dovolj interesa, enako je z delom dologacij, le za zbor KS Pogled na cerkev s pokopališčem v Podgorju občinske skupščinc je delegacija prizadevna. SZDL sodeluje pri vseh vpra- šanjih, člani sami pa ne kažejo za vse probleme zadostnega zani- manja. Ugotavljajo, da so kraja- ni, kadar so neposredno prizade- ti, pripravljeni sodelovati (kot npr. kabelska televizija, telefoni in še nekateri) za stvari, ki so nekoliko odmaknjene. pa no ka- žejo zadostnega razumevanja. Oba sogovornika poudarjata, da prav zaradi ten razlogov vključu- jejo v svoje programe tište nalo- ge, ki so najbližje Ijudem, pri ostalih dolgoročnih nalogah pa bodo morali vztrajati in iskati so- glasnost krajanov. Kako je z uresničevanjem skup- nih dogovorov v občini Na skupnom posvetu KS v ob- čini Kamnik so se odločili, da bodo 0,9% sredstev zbranega sa- moprispevka odvajali za zdrav- stveni dom in za zgradbo novo pošte PIT na Bakovniku. Tega dogovora so vse KS ne držijo. To jih moti oziroma nekatorim KS zato ostaja znatno več sredstev za reševanje lastnih nalog. Dogovor bi morali spoštovati, sicer akcija zgublja na svojem pomenu. Na koncu našega pogovora je bilo ugotovljeno, da se krajani Podgorja vključujejo v številne aktivnosti, ki jih načrtuje KS. ne- katera področja pa bo potrebno temeljiteje proučiti in krajanc prepričati o njihovi upravičeno- sti. Nihče ne dvomi v dobre re- zultate, mogoče le v daljšem ča- sovnem razdobju. STANE SIMŠIČ Ob krajevnem prazniku Komende Jubileji, proslave in druge po- dobne prilike dajejo možnost presojanja o tem, kaj smo v do- ločenem časovnem razdobju sto- rili in ali bi lahko dosegli šejcaj več. Praznik krajevne skupnosti, je že taka prilika, da velja pogle- dati na postorjeno ter kritično in realno oceniti dosežke. Komenda pra/nuje svoj praz- nik 11. junija v spomin na napad na partizansko bolnišnico, ki so jo JSemci obkolili in uničili. Umri je tuđi zdravnik Dr. Tine Zajc, po njem se bolnišnica imenuje. Praznik bodo proslavili delovno, brez posebnih zunanjih obeležij. Predsednik skupščine Stane Zarnik in predsednik sveta KS Franc Štebe sta nam povedala vrsto zanimivosti, ki smo jih uvr- stili v ta prispevek. Zanimalo nas je, kaj so dosegli v zadnjem letu Med prednostnimi nalogami je bila zgraditev mrliške vezice, kar so tuđi uresničili za KS Komen- da, Križ in Moste. Vrednost opravljenih del znaša po cenah iz septembra lanskega leta kar 350 milijonov dinarjev. Uredili so centralno kurjavo na Glavarjevi 104, kjer ima sedaj sedež KS, društvo upokojencev Komenda, in vse družbenopoii- tične organizacije ter drugi dejav- niki v KS. želijo, da bi bili pro- stori čim več zasedeni z aktiv- nostmi, ker so primerni za vse, tuđi za šahiste. Vzdrževanje pro- storov v raznih delih Komende je postalo drago, zato naj bi svoje aktivnosti prenesli v skupne pro- store, namenjene širšemu živ- ljenjskemu utripu kraja. Prizidek, ki je bil dokončan pri prostorih športnega društva Ko- menda, bo s svojimi garderobami omogočil nogometašem in srnu- čarjem normalnejše pogoje dela. Na komunalnem področju pa so: uspeli posodobiti (preplasti- tev) cesto skozi Podboršt. Vašča- ni so poleg samoprispevka še do- datno primaknili 1/4 potrebnih sredstev, ostalo je prispevala KS, rekonstrukcija javne razsvet- Ijave v Podborštu in v Mlaki je v teku. Dela opravlja komunalno podjetje Kamnik, v Juliju bo urejena kanalizacija Čebuljeve in Zadružne ulice, krajani dodajajo še lastni prispe- vek, dela pa opravlja zasebni obrtnik. Gradijo 4 teniska igrišča v pod- nožju Podboršta. Dela vodi teni- ska sekcija športnega društva, pri projektu pa finančno sodeluje KS. In kako naprej Asfaltirali bodo cesto Komen- da-Komendska Dobrava v dolži- ni 2 km. Ta modernizacija naj bi se končno po dolgoletnem prego- varjanju le uresničila. Sklep o tem naj bi sprejeli že julija. Ta akcija sodi med glavne naloge, zato se je bodo lotili dobro pri- pravljeni, zahtevala pa bo tuđi znatna finančna sredstva. Želje - dolgoročni cilji. Dograditi bi morali solo v Ko- mendi z vsemi spremljajočimi prostori. Velik del otrok višjih letnikov iz Komende se mora vo- ziti v Moste, varnost otrok pa je posebno vprašanje, ki zelo skrbi starše. Mcnijo, da so šolc v tem koncu na najslabšem v kamniški občini in vseh bremen KS ne bi zmogla, zato naj bi sodelovala tuđi občina pri zaključku načrto- vanih šolskih zmogljivosti. Z zdravstvenimi uslugami, ki so jih včasih že imeli v Komendi sedaj nišo zadovoljni, občutijo potrebo, da bi območje imelo stalno vsaj zdravnika splošne prakse (za KS Komenda, Križ in Moste). Je sicer še kaj novega v Ko- mendi? Da, odprli so zasebno cvetli- čarno, ki skrbi tuđi za mrliško vezico. Imajo novo zasebno trgo- Prizidek pri športnem objektu vino, ki je popestrila ponudbo z dobro založenostjo in je odprta za ljudi v primernem času. Ta trgovina bo organizirala tuđi pro- dajo sadja. V KS Komenda so odprti za vse pobude, zato kraj v zadnjih letih kar lepo napreduje. Samo- iniciativa prihaja do izraza, zelo so aktivne športne dejavnosti. Organi KS po mnenju sogo- vornikov dobro delajo. Manj go- vorijo, seje so rcdkcjše, rezultati dela pa so merilo učinkovitosti. Ob svojem krajevnem prazniku lahko z veseljem ugotavljajo, da so izpolnili skoraj vse načrtovane naloge. Tuđi njihovo delegacije dobro delujcjo in so prodorne. Opravljene naloge so najboljša ocena aktivnosti. Komendčani želijo ostati ustvarjalni tuđi vna- prej, sta zagotavljala Stane Zar- nik in Franc Stebe, ki ob tcj prili- ki vsem prebivalcem KS Komen- da iskreno čestitata ob krajev- nem prazniku in jih vabita k na- daljnjemu plodnemu sodelo- vanju. STANE SIMŠIČ Kabelska televizija Na Duplici pri Stolu, so 30. maja z bagerjem pričeli kopati jarek za kabelsko kanalizacijo. Projekt bo zajel območje od cen- tralne pošte na Bakovniku do KS Šmarca in KS Nožice, s tem, da bo možnost priključkov tuđi v smeri proti severu in proti Pod- gorju. Po besedah dipl. ing. Janeza Turnška iz SKG Kamnik, ki nam je posredovala več tehničnih po- datkov, bo ta investicija zelo po- membna za nadaljnji razvoj tele- fonije na tem delu kamniške ob- čine. Kabelska kanalizacija po- meni izgradnjo primarnega dela, na katerega se bodo kasnejc priključevali sekundarni sistemi, levo in desno, za KS Duplico, Podgorje, Šmarco, Rudnik- -Volčji potok in Nožice. Gradbeno dovoljenje za celot- ni sistem primarnega dela v Kamniku že imajo, nabavljeni so že tuđi kabli v vrednosti okrog 8 milijard dinarjev, vrednost tega dela kabelske kanalizacije pa je ocenjena po cenah iz aprila na 3,7 milijarde din. Dokumentacija za sekundarni del se tuđi že pripravlja. Zbranih je že precej soglasij, tako na SKG upajo, da to ne bo ovira pri na- daljnem razvoju telefonije. Pridobivajo soglasja še za osta- le predele. Za centralo v Stra- njah naj bi prišlo soglasje v nekaj dneh. Skratka, lahko upamo, da bo na področju telefonije na Kamni- škem končno le krenilo dalje in da bodo številni naročniki v pri- hodnje le prišli do zelenih zvez s svetom. STANE SIMŠIČ Deset let organiziranega boja proti sladkorni bolezni Letos poteka deseto leto, kar smo se v občini organizirano vključili v boj proti sladkorni bo- lezni. Število sladkornih bolnikov je naraščalo iz leta v leto, tako, da smo imeli v letu 1978 ugotovlje- nih 300 do danes pa je število naraslo že nad 600. Misel na ustanovite v lastne organizacije je postajala živa med diabetiki inje že v letu 1978 s takratnim pred- sednikom društev diabetikov Slovenije, Francijem Koželjem, navezalo slike za ustanovitev društva, oziroma podružnice Ijubljanskega društva v Kamni- ku. Organizacijo za ustanovitev je vodil Drago Koštan in tako smo leta 1979 ustanovili v Kam- niku podružnico Društva diabeti- kov v Ljubljani. Naloga društva - podružnice je bila poživitev sodclovanja med strokovno zdravstveno službo in diabetiki. Najproj smo se lotili zbiranja članov. Podružnica se je takoj vključila v program Zveze društev diabetikov in se borila za dopolnitcv zakonskih predpisov, ki so zagotavljali brczplačno zdravljenjc sladkornc bolezni, brezplačna zdravila brez partici- pacije, finančno pomoč pri izda- janju poljudne literature o zdrav- Ijenju skladkornc bolezni itd. Svojo dejavnost je podružnica posvetila tuđi akciji za zbiranje sredstev za nakup aparata za la- sersko zdravljenje zaradi slad- korne bolezni obolelih oči. Uspe- li smo zbrati znatna srodstva, na- bava aparata se je uresničila in Zveza diabetikov je izročila apa- rat Kliničnemu centru. Podružnica je z leti pridobila toliko članov, da je v letu 1984 ustanovila samostojno društvo diabetikov v Kamniku, ki se je 1986. leta preimenovalo v Dru- štvo za boj proti sladkorni bolez- ni. Prvi predsednik društva je bil Drago Rostan, tajnik pa Štetan Rcpanšek. Naloge društva so postalo zah- tevnejše. V program smo vključi- li željo za boljše sodelovanje z Zdravstvenim domom v Kam- niku in za ustanovitev lastne dia- betične ambulante. S pomočjo takratnega direktorja zdravstve- nega doma v Kamniku, dr. Do- pliharja, smo uspeli, daje Zdrav- stveni dom v Kamniku dobil leta 1984 samostojno diabetično am- bulanto. S tem smo omogočili številnim sladkornim bolnikom preglede in zdravljenje v Kamni- ku in se jim ni bilo več treba voziti na te preglede v Ljubljano. Prav tako smo organizirali več predavanj pod vodstvom ambu- lantne zdravnice dr. Plavčeve in dr. Ahlina. Omogočali smo tuđi nakup diabetične prehrane (Di- emona, Natrcena) po znatno niž- jih cenah. Prav tako smo skoraj brezplačno nudili članom dru- štveno glasilo »Sladkorna bolc- zen« in poljudno literaturo »Nor- malno življenje tuđi diabctiku« in priročnik »Sladkorna bolezen«. Pri naših akcijah nam je pomagal lokalni časopis »Kamniški občan z objavami prispevkov o našem delu, obvestili članstvu o preda- vanjih in o naših akcijah. Prav tako moramo pohvaliti tesno so- delovanje z zdravstvenim do- mom, ki nam je omogočil, da smo dobili društveni prostor po- leg diabetične ambulante. Pred- sednik društva je tuđi delegat v Zvezi društev za boj proti slad- korni bolezni Slovenije. Desctletni jubilej organizira- nega dola želimo počastiti s pre- davanjem obratne zdravnice dr. Plavčeve o vzgoji in izobraževa- nju sladkornih bolnikov, višja medicinska sestra Prodnikova pa bo govorila o negi in prehrani sladkornih bolnikov. Predavanje bo v dvorani nad kavarno Vero- nika (»Narodno čitalnico«) v ćetriek, 29. junija 1989 ob 17. uri. Vabimo vse sladkorne bolni- kc, da se predavanja udeleže v čim večjem ftevilu. Ob toj prili- ki vabimo tuđi vse sladkornc bol- nike, da postanejo člani našega društva. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI KAMNIK DRAGO ROSTAN KAMNIŠKI OBČAN / 19. JUNIJA 1989 Koroško srečanje Slovencem, ki živimo n;i ju/ni strani Karavank, je Koroška kot zibelka slovenstva blizu. Čcprav nas od nje ločujc le moja, ki je bila dolga leta po vojni zapita, smo o Koroški veliko slišali že v soli in iz jiripovedovanja starej- ših ljudi. Ze kol otroci smo radi prebirali koroške povesti in soču- stvovali / bojem korških sloven- cev /a ohranitev materinega jezi- ka. Najbližja pa nam je Koroška takrat, kadar poslušamo ali pre- pevamo njene tako značilne, ču- stvene, včasih morila nekoliko otožne pestni. Srečanje s Koroško na njenih tleh in z njenimi ljudini so doži- vcli pevci mešanega pevskega zbora Jurij Bobič iz Most, ki so kot gostje sodelovali na »Dru- ge m srečanju sosednjih pevskih zborov Koroške«, ki je bilo zad- njo nedeljo v maju. S tem gosto- vanjem so pevci iz Most vrnili obisk Korošcem izpred treh let in tuđi prispevali svoj delež k zami- sli o enotnem kulturnem prosto- ru na celotnem ozemlju, kjer ži- vijo Slovenci. Srečanje pevskih zborov je bilo v Kotmari vaši, ki leži v dolini med Dravo in Celoveem. Vas je lepo urejena, arhitektura starej- šega dela vaši je znaćilno sloven- ska. Na srečanju, ki ga je organi- zirala slovenska prosvetna zveza iz Cclovca. je bilo gostitclj doma- će kulturno društvo Gorjanci. Srečanja se je udeležilo sedem zborov, med njimi tuđi nemški zbor. Kljub temu, da je bilo lepo nedeljsko popoldne, so Ijudje na- polnili šolsko telovadnico. Mno- žica poslušalcev je bila zelo pe- stra, od otrok do starejših ljudi, od preprostih do izobraženeev, od kmetov do duhovnikov. Prav tako pestri so bili tuđi sami zbori. Povczovanje je potekalo dvoje- zično. Vsi zbori so peli res ubra- no. Najprej so nastopili domaćini - pevski zbor Gorjanci, sledili so jim Mojccj iz Šentilja, Bilka iz Bilčovsa, bratje Smrtnik, oktet zborovodske Sole, Singgemcinsc- haft Projen iz Ulrichsberga in ob koncu še pevski zbor iz Most. Pred njihovim nastopom je bila v slovenščini in nemšćini pred- stavljena lega, zgodovina in po- men Kamnika v slovenskom pro- storu. S svojim nastopom so nav- dušili in dobili od vseh zborov najmočnejši aplavz. Posebno so navdušili s pesmijo Domovina. Temeljita dvomesečna priprava pod vodstvom Franceta Spruka se je izplačala. Krivičen bi bil, če ne bi še dodal. da so res solidno zastupali ne samo Moste, ampak tuđi Kamnik in celotno sončno stran Alp. Ob koncu so združeni zbori zapeli še Prcšernovo Zdravljico. Po prireditvi smo preživeli še nekaj časa skupaj v besedi in pe- smi. Postregle so nam domaće gospodinjc, vsaka je nekaj prine- sla od doma. Ob koncu smo si zaželeli skorajšnjega snidenja. Dopoldne smo si ogledali Vrb- sko jezero iz razglednega stolpa in Gosposvetsko polje s knežjim katunom in pravljičnim gradom. Popoldne po srečanju pa smo si ogledali še Kotmaro vas, ki je kot ćela Koroška lepo urejena in predvsem čista. Ze okolica sole, v kateri je bila prireditev, je bila za razliko od naših šol izredno čista, brez papirčkov. Pohojena trava je samo tam, kjer so igrišča. Stene, sanitarije in oprema v soli Občni zbor slepih in slabovidnih Slepi in slabovidni medobčin- skega društva Ljubljana, v kate- rem so povezani tuđi člani iz kamniške in domžalske občine, so imeli svoj redni letni občni zbor na Okroglem pri Kranju. Iz Kamnika in Domžalje Hane dru- štva odpeljal poseben avtobus. Občni zbor je bil pred domom slepih in slabovidnih Slovenije na Okroglem. Poročilo o delu dru- štva, ki je bilo posredovano čla- nom, je bilo kratko in jedrnato. Posebej je bilo izpostavljeno vprašanje odnosa družbe do sle- pih in slabovidnih. Zclo ugodno je bilo med ostalim ocenjeno so- •Jelovanje organov občine Kam- nika in Domžal, zlasti pa tesno Povczovanje z občinskima konfe- rencama SZDL. Predsednik meddruštvenega odbora je zaže- lel, da bi tak odnos imeli do sle- pih in slabovidnih tuđi v drugih občinah. Težak gospodarski položaj kar močno udarja tuđi po članstvu, ki se le steška prebijajo iz meseea v mesec. V razpravi je bilo pred- laganih več konkretnih akcij in nalog, od zagotavljanja socialne varnosti do izobraževanja in predlogov za spremembe v zako- nodaji. Zavod za usposabljanjc slepe in slabovidne mladine v Ljubljani 'etos praznujc svojo 70-letnico, zato je bila na občnem zboru po- udarjena vloga tega zavoda in ve- like zasluge, ki jih ima pri prema- govanju težav mladih ob vključe- vanju v delovna okolja, oziroma Pn vključevanju slepih in slabo- vidnih, zlasti mladih, v življenje. Navzoče slepe in slabovidne ~ skoraj 300 jih je bilo na obč- nem zboru, je v imenu bbčinske konference in drugih predstavni- kov kamniške občine pozdravil Rudi Pfajfar. sekretar OK SZDL Kamnik in priporočil, da bi bilo v reševanju zapletenih vprašanj o slepih in slab6vidnih še več prožnosti in človečnosti. Srečanje kamniških in domžal- skih članov je pripravil predsed- nik pododbora za ti občini Milan Trojan, ki je svojo nalogo dobro opravil. Skrbel je za dobro orga- nizacijo, kar mu je v celoti uspe- lo, kljub deževnemu vremenu. Družabni del srečanje so pope- strili še s srećelovom. Slepi in slabovidni se vsem darovalcem dobitkov iz kamniške in domžal- ske občine iskreno zahvaljujejo za razumcvanje in prispevke. . Proti večeru so se udeleženci občncga zbora vrnili domov, za- dovoljni, da so preživeli prijeten dan med svojimi znanci in prija- telji- STANE SIMŠIČ Štirje fotografi v Veroniki V organizaciji MKD Pedenj- možic in OK ZSMS so v razsta- višču Veronika od 19. do 27. ma- ja razsta vljali štirje kamniški fo- tografi. Marko Trobevšek, sicer stu- dent Filozofske fakultete v Ljub- ljani, ki s svojimi deli vse odloč- ne je vstopa v slovensko fotogra- fijo, je predstavi! tri zaključene cikluse. Prvi je iz .njegovoga intimnega sveta; to so portreti bližnjih so- rodnikov, posneti v zanimivi sko- raj »žabji« perspektivi v naravi, pod oblaki, v hribih. Slcdijo por- treti mladih ljudi, studentov, sta- novskih kolegov v notranjih am- bientih, v izrazito svetlih in tem- nih tonih; vse pa tehnično in kompozicijsko izčišćeno. Vscka- kor po kvaliteti izstopajo Tro- bevškovi akti, ki so njegov raz- poznavni znak. To so predvsem moški akti, vpeti v naravo. skoraj vedno postavljeni centralno v kompozicijo. Delujejo simbo- lično, včasih ćelo mističiio, ne brez kršćanske simbolike in aso- ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Razstavišče Veronika, Kamnik ČETRTEK, 22. junija 1989 ob 19. uri Otvoritev razstave slik LOJZETA TARFILE in klavirski recital EVE IN ROKA BOHTE Razstava bo odprta do 8. julija ob delavnikih od 10. do 12. in od 18. do 20. ure v soboto in nedeljo od 10. do 12. ure ciacij na Križanega. Predvsem pa predstavlja Trobevšck človeško telo kot skrajno estetsko katego- rijo. Drugi razstavljalec, France Stcle, je v slovenski fotografiji žc priznano ime, šc posebej po svo- jih trch knjigah fotografij, kjer črpa motiviko iz narave in gor- skega sveta. Tokrat se predstav- lja predvsem kot eksperimenta- tor. Trije akti z istim motivom so tehnična raziskava medija, glede na fotografsko oštrino in odnos med pozitivom in negativom. V naslednjih treh istih delih akta pa eksperimentira še dlje s tem, da manuclno vnaša grafične učin- ke v fotografijo. Še vedno pa rad raziskuje strukture mikrokozmo- sa, pa naj si bo to del skale v ivju ali pa drevesni list. Zanimanje Mihc Zabreta, si- cer inženirja lesarstva, so pred- vsem portreti in akti. Portreti- ranci so predvsem mladi Ijudje, ujeti v trenutku življenskega bi- vanja. Njegovi akti in polakti povdarjajo strukturo kože in so zrele fotografske rešitve. Zabre- ta zanimajo tuđi strukture mate- rialov, predvsem star, grčav. od dežja in časa obdelan les, ki se skozi fotografijo kaže kot ne- kakšna »ikona narave«. Foto- grafsko pa zapisuje tuđi banalne trenutke iz življenja (»Jutro«, »Večer«). Brane Bičarič je predstavi! tri fotografije na temo »igralec bi- Ijarda«, ki nas nehote asocirajo na sekvence iz ameriških črnobe- lih filmov štiridesetih in petdese- tih let. So zanimiva ponovitev imagea in estetike zlate dobe Ho- lywooda. DUŠAN LIPOVEC so bili popolnoma čisti brez vsa- kih črt, napisov in poškodb. Ris- be v soli so bile pripete s sponka- mi za obešanje perila na vrvico, da ne poškodujejo sten. Ob tem se moramo starši kot tuđi vzgoji- telji res zamisliti nad našim rav- nanjem. Prav tako je bila urejena tuđi cerkev z enakim kužnim znamenjem, kot je v Komendi. Nagrobniki okoli cerkve z ena- kim kužnim znamenjem, kot je 'v Komendi. Nagrobniki okoli cerkve so večinoma v slovenšči ni, toda v bližnji gostilni točajka ne razume, če naročite kavo v slovenskom jeziku. Kot nam je neki domaćin dejal, njihovi zbori zaradi nemščine bolj potiho poje- jo slovenske pesmi. Z otožnostjo pa je dejal: »Cez pet let tuđi vi ne boste nič na boljšem od nas. . .« Ugovarjal sem mu, ćeprav me je ob tem spreletela miscl na ljub- ljanski proces, pa o lokalih pri nas, kjer prav tako strežno oseb- je ne zna slovensko... Občutil sem, kako tuđi to slabo vpliva na zavednost koroških Slovencev. V. O. Srečanje otroških in mladinskih zborov ZKO Kamnik in osnovna šola Frana Albrehta sta 26. maja organizirala srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik. V dvorani kina Dom Kamnik je nastopilo šest pevskih zborov kamniških osnovnih šol, zbor Glasbene sole Kamnik in zbor ZUIM Kamnik (na sliki). D. G. Prvo nedeljo v Juliju V. tekmovanje godcev Vse tište, ki že množično spra- šujejo, kdaj bo V. tekmovanje ljudskih godcev pri Repanšku na Homcu, naj obvestimo, da bo to prvo nedeljo v Juliju, torej 2. julija popoldne ob štirih. Prijavi- li se boste lahko dve uri pred nastopom, lahko pa tuđi že prej, v gostilni Repanšek. V zvezis tem tekmovanjem sta imeli Zveza kulturnih organizacij Kamnik in Domžale pred nedav- nim skupni sestanek, na katerem sta potrdili pravilno usmerjenost prireditve, ki zbira ljudske godce iz obeh občin in pripravi vsako leto prijetno prireditev. Zanima- nja za tekmovanje, ki pa ni pre- hudo obremenjeno s tem, je ved- no več. Lani je nastopilo že še- stintrideset godcev in godčcvk iz obeh občin, prav tako pa se šte- vilnega obiska nadejajo pri Re- panšku tuđi lotos. Pravila tekmo- vanja so skoraj enaka, spremem- ba je le ta, da se bodo posebej pomerili godci do petnajstega le- ta in poscbej preostali, tako da se ne bi preveč mešali pravi ljudski godci in tišti, ki se šolajo tako doma kot v glasbcnih šolah. Obe ZKO sta obljubili vsem trem pr- vim v vsaki kategoriji - tako mlajši kot starejši - ugledne na- grade in posebna priznanja, tako da bo lahko vsakdo ponosen na- nje. Prav tako pa je gostilna Re- panšek s pomočjo številnih obrt- nikov iz obeh občin in Melodije Mcngeš pripravila vabljive prak- tične nagrade v posamezni vred- nosti čez sto starih milijonov, ta- ko da se bo splačalo pomeriti na tekmovanju. Poleg tega pa bodo nagrajeni tuđi vsi tišti, ki bodo karkoli posebnoga prispevali k prireditvi, od najstarejšega godca do najmlajšega, najbolj ve- drega nastopa do najlepše oble- čenega in tako naprej. Na krat- ko: nagrajen bo vsaj vsak drugi, vsi pa bodo dobili tuđi priznanja ZKO Domžale in Kamnik ter bo- do pogoščeni po prireditvi. Zato lc korajžo v roke in 2. julija popoldne pod Repanškove koštanje. Zaigrali boste lahko eno skladbo, tako kot doslej, ocenejevala vas bo nekoliko spremenjena, a ne prehuda ko- misija, prireditev pa bo vodil znani Boris Kopitar, ki bo pozne- je tuđi prepeval z ansamblom Ni- ka Zajca. Stari Rcpanškovi znan- ci in tuđi novi talenti, od najmlaj- ših naprej, na svidenje pri Re- panšku! In še to! Pri Repanšku bo vese- lo tuđi dva dni pred tem, v petek in soboto. V petek bodo slovesno proslavili stoto obletnieo gostil- ne, na kateri bo nastopila kamni- ška godba Solidarnost p. v. Fran- cija Lipičnika, Foklorna skupina DKD Svoboda Mengeš p. v. Francija Jeriča, tercet Omahna, slovesnost pa bo povezovala Mojca Blažej-Cirej. Po slovcsno- sti bo za ples igral ansambel Li- pa. V soboto pa bo veselo rajanje z ansamblom Franca Miheliča in pevcema Bernardo Mihelič in F'rancem Lovšinom. Ob koncu junija oz. na začetku julija bo torej spet stekla priredi- tev PO DOMAĆE PRI RE- PANŠKU. I. SIVEC POPRAVEK V 9. številki Kamniškega obča- na, ki je izšla 15. maja, nam je res ponagajal tiskarski škrat in po- vsem pomešal drugi del poročila o praznovanju. 1. maja v Kamni- ški Bistrici (do napake je prišlo pri štavljenju besedila v tiskarni), in da bi bila mera polna, je tolo opravičilo avtorju in nagrajen- cem nehote izpadlo tuđi v prejš- nji, 10. številki Kamniškega ob- čana. Napake nismo zagrešili na- menoma, popravljamo jo s po- novno objavo pomešanega bese- dila: Plakefo, priznanje in denarno nagrado »inovator leta 1988« so prejeli: Omcr Rošič in Alojz Kavčič iz TOZD TRIVAL Kam- nik za inovacijo Uničcvanje teko- čih odpadkov v TOZD Trival in širše, Alojz Grošelj iz Elektro- elemcnta TOZD Svit Kamnik za inovacijo Izdelava recepture za maso KER 610 in spremembo tehnološkoga postopka izdelave žarilnih lončkov in izparilnic; priznanje in denarno nagrado pa: Pcter Dovič iz KIK za inovaci- jo Prenosila stružna naprava. Mi- lan Šinkovec, Stol Kamnik za inovacijo Podajalna naprava za brušenje lokov. Rudi Veluščck in Lađo Burja, Titan Kamnik za inovacijo Po- enostavitev izdelave disamatic orodij za matice, Jože Nograšck, Svilanit Kam- nik za inovacijo Naprava za vde- vanje vrvice v PVC prižetje, Peter Tajč, Svilanit Kamnik za inovacijo »Izdelava aparatov z dvojnim oblikovanjem. Priznanja za športne uspehe, dosežene v sindikalnih športnih igrah za leto 1988 so prejeli: Prohodni pokal za uspešnost je prejela ekipa OOS Titan Kam- nik, prehodni pokal za množič- nost pa Dom upokojencev Kam- nik. V trajno last pa so prejeli pokale za športne uspehe: za prvo mesto OOS Titan Kamnik, za drugo mesto OOS Stol Kamnik, za tretje mesto OOS KIK Kamnik. Za množičnost pa so pokale v trajno last prejeli: prvo mesto, OOS Doma upokojencev Kam- nik, drugo mesto, OOS Titan Kamnik, tretje mesto OOS Utok Kamnik. Pomagajte pripraviti brošuro in razstavo Ob praznovanju 40-letnice kamniške srednje sole - sloves- nost bo konec septembra ali v za- četku oktobra - želi odbor za obeležitev tega dogodka z brošu- ro in posebno razstavo čim bolje predstaviti posamezne generaci- je, zato poziva vse nekdanjc dija- ke, ki imajo zanimivo fotograf- sko gradivo, da nam pri tem po- magajo. Vsi, ki ste pripravljeni sodelovati, čimprej prinosite ali pošljite gradivo na SENŠRM Kamnik. Dodatne informacije pri direktorici Vandi Rebolj. Vse posojeno gradivo bo lastnikom vrnjeno. Prodam 4-delno omaro za 4 M. Tel. 831-407. Kupini ali najamem gara- žo oziroma prostor za po- stavitev montažne garaže v Kainnikii. Naslov v uredništvu. Lojtrca popularnih Z vašo pomočjo se bližamo Juliju, ko borno izžrebali vaše glasovnice in proglasili najbolj popularno Kamničanko in naj- bolj popularnega Kamničana. Izpolnite tuđi te glasovnice in jih pošljite na naslov: Kamniški občan, Titov trg 9, Kamnik. Hvala za sodelovanje. Do sedaj pa je lestvica takale: Ženske: 1. Nataša Dolenc (34 glasov), 2. Ivana Skamen (26 glasov), 3.-4. Danica Simšič in Vera Mejač (19 glasov), 5. Mojca Drčar-Murko (16 glasov), 6. Romana Grčar (5 glasov), 7. Anica Gladek (4 glasove). Moški: 1. Dr. Niko Sadnikar (39 glasov), 2.-3. Matic Rom- šak in Simo Gregorčič (23 glasov), 4. Silvo Teršek (9 glasov), 5.-6. Maks Lavrincin Janez Pirš (6 glasov), 7. Zvonko Pavlič (2 glasova). Glasovnica: Glasujem za - moški...........................-......... — ženska..........................•........ Moj naslov.........................•........ 8 KAMNIŠKI OBČAN / 19. JUNIJA 1989 • Irena Časl in Toni Skok na Plitvičkem vjenčanju Poroka v obje mu narave Narodni park Plitvice gosti vsako leto množieo parov z vseh koncev naše domovine in tujine na tradicionalni folklorni priredi- tvi Plitvičko vjenčanje. Letošnja je bila jubilejna, že dvajseta, na njejpaje sodelovala tuđi Kamni- čanka Irana Časl, doma iz Most pri Komendi, s svojim ženinom Tonijem Skokom iz Domžal. Kot predstavnika Slovenije sta si po- roko na Plitvičkih jezerih »pribo- rila« z drugim mestom na izboru za Slovenski par 89. Prvi se je pod najvišjim plitvi- škim slapom poročil Budo Vla- isavljević-Modri, umetnik, ki iz- vira iz teh krajev in zdaj živi v Pa- rizu. Tako je postal pobudnik ncvsakdanjega obreda, poroke v naravi in z naravo ter ga zdaj tuđi vodi. Prireditev je postala tradicionalna in prava turistična zanimivost, doslej pa se je udele- žilo 162 parov iz evropskih držav, Azije, Afrike in Avstralije. Letos so Plitvice gostile petnajst parov, osem iz naših republik in obeh pokrajin ter sedem iz tujine - Belgije, Danske, Francije, Ni- zozemske, Madžarske, Zvezne republike Nemčije in Švice. In v tej pisani družbi sta se znašla Irena in Toni ter se 28. maja na Plitvicah poročila uradno, nato pa še simbolično z zaobljubo na- ravi pod 76-metrskim slapom. Po prireditvi, ki je pravzaprav trajala pet dni, sta bila polna naj- lepših vtisov. Pari so si najprej ogledali Zagreb, sele nato so od- potovali na Plitvice. Najlepši je bil poročni dan, ko so bili kot pisan šopek v svojih narodnih no- šah. Naša ženin in nevesta sta si za poročni priči izbrala prisrčna Nizozemca Jacqueline in Marti- na. Sicer pa sta tuđi Irena in Toni zelo prijetna in vedra. Ona je stara 20 let in pol, on pa jih bo čez pol leta dopolnil 24. Spoznala sta se 28. julija pred tremi leti v Umagu. Irena pravi, da se je Toni pri njihovi prikolici v kam- pu pogovarjal z njenim bratran- cem Alešem in potem »gobec«, kot je, stegnil jezik, tako da se je začela pogovarjati z njim tuđi ona. Zvečer so že šli skupaj na ples in tedaj je on še »šmiral« z drugo, potem pa si je premislil. Tako se je začelo in Toni je po počitnicah prišel v Moste s prija- teljem Martinom, ker si sam, kot pravi Irena, ni upal. Potem so se počasi navadili tuđi starši. Par je hodil na sladoled, na pizzo, na ples v Festivalno dvorano in v Sporna, pa na gorenjski konec in izlete. Irena in Toni preživljata dosti časa s prijatelji, ki jih imata veliko - iz ćele Evrope, ki sta jih spoznala na morju ter iz Domžal, Most in Kamnika. Za prijavo v akciji za izbor Slovenski par 89 Dnevnika in Nedeljskega je dal pobudo Toni, ki je Ireno vprašal, če b', pa je odgovorila, da b'. »Za sodelovanje sva se odločila zato, ker spoznaš nove ljudi in se poročiš drugače,« pravita. »Ven- dar nisva pričakovala toliko gla- sov. Veliko so pripomogli doma- či in prijatelji, ki so pridno zbirali kupone, pa tuđi sodelavci.« Ire- na je namreč zaposlena kot refe- rentka meničnega poslovanja v kamniškem Utoku, po pokliču je ekonomski tehnik, njen Toni pa je mizar in dela v očetovi de- lavnici na Rodici. Pravi, da je mojster, kadar očeta ni. Po poroki sta dejala, da si še Maturantski ples Petek, 26. maju, je bila za 28 deklet - dijakinj 4. c. razreda SENŠRM Kamnik poseben dan. Končno smo dočakah svoj matu- rantski ples. To pa ni kar tako, kaj!? In to še z vojaki — branilci naše domovine. Scveda je že ves teden minil v mrzličnih pripravan na ta edin- stven večer. Treba je bilo pripra- viti dvorano v Domu JLA v Ljubljani, pripraviti srečelov in izbrskati dobitke. Dekleta smo že prej poslala dopise delovnim organizacijam in obrtnikom, če bi nam kakorkoli pomagali pri izvedbi maturantskega plesa. Svoje proizvode so nam podarili in nam s tem priskočili na po- moć: Ideja, Kočna, Slovenijales Radomlje, Alprem, Utok, Titan, Helios Domžale, KIK, Stol, Svi- lanit, Tosama Domžale, Edigs Mengeš, Kmctijsko poskusni center Jable, Emona, Merkur - Marke t Mengeš, gost Una Sla- novec, Avtoservis Dušan Veit, Ilirija Vedrog in šc nekateri dru- gi. Te proizvode smo koristno uporabili za dobitke pri srečelo- vu. Vsem, ki ste kakorkoli pri- spevali k izvedbi maturantskega plesa, se najlepše zahvaljujemo. Problemi glede samega večera so bili rešeni. Plesati smo se na- učili na plesnih vajah, ki smo jih imeli na vojaški soli v Ljubljani. Za nas dekleta, je bilo to zelo nerodno, saj smo se vsak teden vozile v Ljubljano in se pozno zvečer utrujene vračale domov. Toda vojake je treba ubogati. Plesne vaje, ki so potekale v prijetnem vzdušju, so kar pre- hitro minilv. Naučili smo se če- tvorko, dunajski in angleški vul- ček, mambo, džajf, foxorot. tan- go... Dekleta smo plesale kot baletke, vojaki pa so trdo kora- kali poleg nas. Toda na koncu smo jih le ugnale! Dekleta smo si glavo belile s čisto drugačnimi problemi. Le kje naj najdem pravo obleko? Cevlji mi sploh ne pristajajo k oblcki ipd. Obleko sem že pre- več gledala in sem nemogoča v njej. No, pa gremo čez mejo po novo obleko in čeveljčke. Saj bo očka dal denar... Končno je napočil tako dolgo pričakovani večer. V dvorano, ki je bila slovesno pripravljena, smo maturanti stopili s svečkami v ro- kah, nato smo odplesali res en- kratno četvorko in navdušili star- še, ki so nas ganjeni opazovali. Najbrž so si mislili, da zadnjič gledajo svoje hčerke in sinove ta- ko vesele, razposajene in ponos- ne. Zdaj se za nas prične, lahko bi rekla, boj zapreživetje! Soočili se borno s številnimi problemi, ki jih morda ne borno kos. Toda o problemih na matu- rantskem plesu scveda nismo razmišljali. S starši smo pokonč- no in slavnostno zaplesali otvori- tveni ples v ritmu dunajskega valčka. Ravnateljica naše šolc Vanda Rebolj in namestnik rav- natelja vojaške sole sta nam po- vedala nekaj toplih besed, kot napotek za naše nadaljnjc življe- nje. Veselje se je nadaljevalo do jutranjih ur. Ob tej priliki dekleta na more- mo mimo pohvale tovarišem in maturantom srednje vojaške sole v Ljubljani. Tako fore/, odplesale smo svoj maturantski ples, zdaj pa korajž- no novim doživetjem nasproti! Šaša Mejač, 4. c. SENŠRM Kamnik • Iz doma upokojencev Naš praznik Na naš vsakoletni praznik Do- ma, 25. maja, smo se spet zbrali v veliki dvorani k prireditvi leta. Slavili smo 14-letnico obstoja, s prijetnim programom, podeli- tvijo priznanj in daril za 10 oz. 5- letno življenje oziroma 10-letno delo v Domu. Bilo je lepo dozi- vetje za vse nas, potem ko smo že tuđi priredili razstavo ročnih del in izdali novo številko Gla- sila. Recitacije stanovalke Marije Kramarjeve in pesmi našega zbo- ra pod vodstvom harmonikarja Ludvika Travnika so nas povabi- le k petju. Sledil je govor direktorice Marte Žarko, ki je ocenila dose- danje dosežke in delo ter govori- la o ciljih za naprej. Ugotovila je, da se je Dom razvil v sodobno ustanovo za varstvo in nego sta- rejših oseb. Poleg stanovanjske- ga standarda je navedla izpolni- tev spremljajočih prostorov, po- trebnih za sodobno strokovno delo. »Predvsem smo ponosni na prostore za fizioterapijo, ambu- lanto, delovno terapijo in večna- mensko dvorano. Se posebej se lahko pohvalimo z opremo in s pripomočki v fizioterapiji. Na- loga doma je specifična in zelo odgovorna. Ljudi različnih zna- čajev je nenehno treba vključeva- ti v novo okolje, kar je možno doseći s poglobljenim strokov- nim delom, z izvajanjem razno- vrstnih aktivnosti, ki ohranjajo psihične in fizične sposobnosti ljudi. K delu in sodelovanju bi morali pritegniti čim več stano- valcev, s tem se veča samozavest in odvrača bolezen. To je v zad- njih letih delno uspelo, saj je živ- ljenje v domu dokaj razgibano. Prizadevati si bo treba tuđi v bo- doče, da bi se približali geslu »dodajmo življenje letom«. Vsem jubilantom so bile nato izročene plakete in čestitke z da- rili, tuđi šestim delavcem za 10- letno delo, vsi pa smo si ogledali še Veseloigro. Ob koncu pa je veljalo vsem povabilo k skupne- mu kosilu, tuđi gostom in sorod- nikom jubilantov. Nova številka Glasila, š>t. 13, je izšla na 20 straneh z različno vse- bino, z lansko kroniko, z naved- bo jubilantov, s prispevki stano- valcev, z spodbudnimi nasveti in mislimi, s humorjem. Teden dni prej pa smo pripra- vili razstavo ročnih del. V deko- rativno urejeni dvorani so bila razstavljcna ročna dela vseh vrst, delo 60 varovancev. Žela je veli- ko priznanj in občudovanja. Bila je raznolika in pestra, domiselno razporejena, pod strokovnim vodstvom delovne terapevtke Ksenije. Prevladovali so volneni izdelki, puloverji, brezrokavniki, jopice, krila, šali, kape, igračke oz. okrasni predmeti, tapiserije, gobelini, otroška garderoba, no- gavice. Dalje tuđi makrame, kvačkanje, prti večji in manjši z različnim ubodom. Bilo je pre- cej zanimanja za odkup posamez- nih izdelkov. Razstava je bila uvod v praznovanje dneva Do- ma, ki bo ostal v spominu. Prid- ne in vztrajne roke naših stano- valcev in stanovalk, trud in potr- pežljivost zaslužijo vse priznanje in pohvalo. MARIJA LAVRIČ Pari na Plitvičkem vjenčanju se napjrej uradno porocijo, tujci so že poročeni, nato pa nazdravijo naravi pod velikim slapom. To je najlepši prizor prireditve, kije bila letos že dvajsetič. ne moreta prav predstavljati, da sta res mož in žena; 17. junijasta se tuđi cerkveno poročila v Komendi in takrat bo prava ohcet, Po njej se bo Irena preseli- la k Toniju v Domžale. Z otroki bosta še malo počakala, saj sta še mlada, pravita, da bosta »naroči- la« čez kakšno leto. O Plitvičkem vjenčanju sta povedala, daje bilo super. »Gostitelji so nas zelo to- plo sprejeli, tuđi s »plitvičko šlji- vovico«, zato je bil sprejem še toplejši. Narava je čudovita in še vreme nam je šio na roke. Z dru- gimi pari smo si izmenjali naslo- ve, pridobila sva si nove prijate- lje. Ni bilo čutiti nasprotij med predstavniki republik in pokra- jin. Martin in Jacqueline sta po- stala najini priči, spoprijateljila pa sva se tuđi s Svicarjema Cla- udio in Gerhardom, ki sta oblju- bila, da nama bosta poslala švi- carsko čokolado. Škoda, da je bilo premalo časa, da bi se pari med seboj bolje spoznali.« Goto- vo bo nevsakdanja poroka v ob- jemu narave vsem ostala v neiz- brisnem spominu in verjetno se bodo mladi pari še kdaj vrnili na Plitvice, kjer so se zavezali sebi in naravi. Tuđi Irena in Toni Skok. Vso srečo mladoporočen- cema! Tekst in foto: ROMANA ŠPENDE Prisrčna in vedno nasmejana Irena in Toni Skok v gorenjski nosi v parku mladoporočencev, kjer vsak par posadi svoje drevo. Njuni imeni pa sa že vplisani na tabli Plitvičkega vjenčanja 89. Koncert pevskih zborov društev upokojencev V petek zvečer, 2. junija, je bilo v srednji ekonomsko-nara- voslovni soli Rudolfa Maistra v Kamniku srečanje pevskih zbo- rov DU Gorenjske. Sodelovali so: moški pevski zbor DU »Janez Cerar« iz Domžal pod vodstvom zborovodje Staneta Habeta, žen- ski pevski zbor »Lipa« DU Ra- dovljica, ki ga vodi zborovodja Edo Ošabnik, Moški pevski zbor DU Tržič, pod vodstvom zboro- vodje Francija Šarabona, Ženski pevski zbor DU Javornik, pod vodstvom zborovodkinje Brede Prašnikar, Moški pevski zbor Dl Škofja Loka, ki ga vodi Valentin Pire, Moški pevski zbor DU Je- senice pod vodstvom Mire Mesa- rič, Ženski pevski zbor DU Domžale, pod vodstvom Staneta Habeta, Moški pevski zbor DU Kranj, pod vodstvom Eda Ošab- nika in Mešani pevski zbor DU Moravče, pod vodstvom Alojza Štefana. Vsak zbor je zapel tri skladbe. Vsi so bili deležni toplega prizna- nja. Poslušalci so bili z izborom in kvaliteto pesmi zadovoljni in lahko je marsikomu žal, da ni prišel poslušat skoraj 200 pevk in pevcev, ki so ubrano in zelo pri- jetno zapeli. Poslušalci, čeprav bi jih bilo lahko več, so se veselili skupaj z nastopajočimi za uspel kulturni večer, ki bo ostal v pri- jetnem spominu vsem poslu- šalcem. Na začetku koncerta je pevske zbore pozdravil predsednik dru- štva upokojencev Kamnik in jim zaželel prijetno počutje v Kamni- ku, Tone Ftičar iz ZKO pa je s skoraj profesionalno rutino na- povedoval in predstavljal posa- mezne zbore. Ob zaključku programa pa so vsi zbori skupaj zapeli še Prešer- novo Zdravljico. Pesem je šla vsem do srca. Zapeli so tuđi po- slušalci. To je bil enkratni dogo- dek in marsikomu so bile oči vlažne. Res lep in prisrčen zak- Ijuček tega lepega srečarija pev- skih zborov DU Gorenjske. Priloga - slika: pevski zbori pojejo »Zdravljico« STANE SIMŠIČ Obisk vDomu upokojencev Lep dan me je spremljal, ko sem se napotila na obisk k nekdanjim sodelavcem Do- ma upokojencev Kamnik. Za ' kratek čas sem posedela na beli klopi ob Nevljici, ki še vedno tako lepo šumi in daje svoj prispevek čudoviti nara- vi, sredi katere stoji Dom. Tu vladata red in čistoća in predvem mir, ki ga je človek v poznejših letih tako po- treben. Prevzet z zunanjostjo Do- ma, lahko prav tako občudu- ješ notranjost te hiše. Le se- dem let je tega, kar sem bila upokojena, pa je toliko spre- menjenega - dograjenega. Že od samega začetka, kljub vsem težavam, je bil Dom upokojencev Kamnik eden najlepših in tuđi najbolj- ših po oskrbi. Danes pa sem prepričana, da težko najdeš podobnega Brez dvoma je to zasluga vseh delavcev Doma, predvsem njegove direktorice Marte Žerko. Pri vsem tem delu, skrbi in težavah nišo pozabili na svoje nekdanje - upokojene delav- ce. Dvomim, če katera delov- na organizacija posveča toli- ko pozornost upokojencem. Naj vedo, da nam s tem daje- . jo lep občutek, da smo ven- darle, po svojih zmogljivo- stih, nekaj prispevali v svo- jem minulem delu. Na ta skromen način bi se vsem delavcem Doma, samo- upravnim organom in direk- torica Marti Zerko rada zah- valila, želeč šc veliko lepih in uspešnih dni pri njihovem delu. MARJETA BERNARD Domžale, Županćičeva 9 KAMNIŠKI OBČAN / 19. JUNIJA 1989 9 • Crna kronika Avto, kaj pa je tebe treba bilo... Grozno, zastrašujoie, kriza, Poden, so izrazi, ki so se zadnje nesece na postaji milice že kar udomaćili. Kako se tuđi ne bi, ko Pa število prometnih nezgod iz đneva v dan strmo narasta, prav hko kot se povečuje štetilo po- skusov goljufij v škodo Zavaro- valne skupnosti Triglav, ohmoč- "e skupnosti Ljubljana, poslovne enote Kamnik—Domzale. Ena od nezgod, ki se je konča- |a s poskusotn goljufije: Anton P. in Marko L. sta sobotni večer preživela v družbi z alkoholom, ki jima je verjetno precej zame- 8'il možganc, saj sta se dogovori- la, da se bosta na poti domov Poskusila v rally vožnji. Anton je s »stoenko« odpeljal naprej, Marko pa s peugeotom 205 GTI oddivjal za njim. Že v Študi pri Dotnžalah je Marko odstopil, za- radi »okvarc na menjalniku«. Zaradi prevelike hitrosti gaje na- mreč na makadamskem cestišču zaneslo s ceste v drevo. Avto je fazbil, sam pa splezal z drevesa "i poeakal, da se je prikazal še nesojeni zmagovalec. Skupaj sta Potem skovala zaroto in nezgodo na zavarovalnici povsem drugače opisala. Anton naj bi pripeljal z nasprotne strani po sredini vo- zišča, tako da je Marko »moral« zapeljati s ceste in tako ohraniti Prijatelja nepoškodovanega. Za- radi materialnc škode, ki je bila v tem primeru vse prej kot zane- rparljiva, so primer prevzeli mi- 'ičniki, ki pa zgodbici o vožnji iz različnih smeri nišo nasedli. Fan- 'a namreč ništa čutila nobene po- 'rebe, da bi o nesreći obvestila njih, ampak se jima je mudilo le Po denar, tako da si niti original- ne verzije ništa utegnila izmisliti. Zavarovalna skupnost Triglav je torej v tem primeru ohranila za- Prt mošnjiček in nekonvertibilni dinarčki so ostali za dejanske oškodovance. Fanta pa se bosta 'ahko na sodišču dokončno dogo- vorila, v katero smer je kdo vozil! * Ob 13. maju, prazniku or- ganov za notranjc zadeve, je kar devel delavcev kamniške I'M prejelo repuhliška priz- nanja: 'lati znak - Franc POTOČ- NIK, komandir PM Kamnik •lože HUDOKLIN, namest- »ik komandirja I'M srebrni znak - Ejub BAŠIĆ, stalni dežurni ~ Slavko ZRILIČ, stalni de- žurni bronasti znak - Ivan KVA- TERMK, stalni dežurni Pisno pohvalo - Drago KO- LAR, pomoćnik VVO - Rajko PUČNIK, vodnik službenega psa Medaljo dela zasluge za na- rod - Alojz BUKOV1Č Priznanje za hrabro dejanje ~ Miran BLEJC Uredništvo Kamniškega ob- mana v imenu občanov čestita dobitnikom priznanj in odli- kovanj! Prometne nezgode — 60 Nenavadna situacija na naših Cestah še vedno traja. In zakaj nenavadna, boste vprašali? Pre- Prosto zato, ker je vsc skupaj Postavljeno na glavo. Poteka "Akcija - 10%«, ki se kljub vse ostrejšim kontrolam miličnikov spreminja v »Akcijo +30«, ben- cin in avtornobili so vedno dražji, plače relativno vedno manjše, vozimo pa se vse več in v dražjih ter hitrejših avtomobilih. Povrh vsega pa se vsi zavedamo, da so ceste postale polja smrti, ki ne- verjetno dobro obrodijo prav za- radi našega nerazsodnega obna- šanja na njih, nas pa vse to nič ne briga?! V maju se je zgodilo 49 nezgod z materialno škodo in 11 s teles- nimi poškodbami, kar je mesečni rekord v zadnjih treh letih. Ker smo Jugoslovani nasploh mojstri za postavljanje raznih negativnih rekordov, se bojim, da tuđi ta ne bo veljal ne vcm kako dolgo. 4. maj - Milićniška interven- cija je bila potrebna v Komcndi, kjer je Milena K., spoštujoč pro- metne predpise, ustavila pred STOP znakom. Eden tistih, ki mu tovrstni predpisi nišo dosti mar, pa je vletel z nasprotne stra- ni, oplazil Milenino vozilo po vsej levi strani, potem pa užaljen zlezel iz svojega in povedal, da on ni nić k ... k ... kriv in da ne da ... hik . .. svojih podatkov. Mi dodajamo, da tuđi povsem »raven« ni bil, saj je po teh bese- dah odvinkaril naprej po ravni cesti. Miličniki so po terminalu hitro ugotovili, da je omenjeni tovariš doma v Podborštu, zato so se odpravili na obisk. Izkazal pa se je za zelo negostoljubnega, saj miličnikom . . . hik ... niti od- prl ni. Vseeno so slikali njegovo poškodovano vozilo, obisk pa preložili za toliko časa, da se bo tovariš »zravnal!« 6. maj - Ovinkasta cesta s Čr- nivca in prevelika hitrost sta zmešala motorista Franca M. iz Gornjega Grada, da je zapeljal na neutrjeno bankino in »po zra- ku prehitel« motor. Zdravniki so mu kasneje v Ljubljani odvzeli kri in urin, vozniškega dovoljenja pa ne, saj ga ni inicl. 10. maj - Pred Bregom pri Komendi je na lokalni cesti Eli- zabeta J. iz Nasovč dohitela trak- tor z nakladalko, ki ga je vozil Ivan Z. Prchiteti ga ni mogla, ker se je ravno srečeval z drugim traktorjem, zato se je ustavila za njim in nadrsala. Traktorista se namreč ništa mogla zriniti drug mimo drugega, zato je Ivan zape- ljal vzvratno, v Elizabetin avto- mobil. Krivde ni priznal, zato so ga miličniki predlagali v posto- pek pri sodniku za prekrške. Ga bo on prepričal, da imajo ženske vedno prav? 14. maj — Mračno in deževno nedeljo je popestrilo kar pet pro- metnih nezgod, tako da vsaj mi- ličnikom ni bilo dolgčas. Zaradi ene, ki se je zgodila pred gostilno Zlata kaplja, je kar precej mo- ških radovednežev zamudilo na kosilo, tako da je verjetno glava bolela še koga, ne le povzročite- Ijico Frančiško P. iz Zgornjega Tuhinja. Med vožnjo proti Kam- niku jo je v blagem levem ovinku zaneslo na parkirni prostor pred gostilno (če bi se peljala na vozu s konjsko vprego, bi rekli, da je konj na parkirišće zavil iz nava- de), kjer je čelno trčila v parkira- no stoenko. To je odbilo nekaj metrov nazaj, preko betonskega količka v fička, Frančiškino ško- do pa v BMW-ja in preko ceste v breg, kjer je obstala. Cestno razdejanje so si ogledali tako mi- ličniki, kot gostilniško občinstvo, kateremu pa ni bilo potrebno pri- skočiti na pomoć, saj ni bil nihče poškodovan. In kakšen je nauk te zgodbe? Će že greste v gostil- no, pojdite raje peš. 19. maj - Bil je petek in še skoraj trinajsti povrhu, zato nas devet prometnih nezgod (dve s hudimi telesnimi poškodbami) ne bi smelo presenetiti. Janez G. iz Ljubljane je plačal davek cesti zaradi nepoznavanja ozkih in za- hrbtnih ovinkov proti Kamniški Bistrici. V Macesnovcu je malce preveč pritisni! na plin in že ga je zaneslo z vozišča, v strmi rob. Do vrha ni priplezal, saj ga je prej obrnilo na streho in vrglo nazaj na cestišče Poškodovala se je so- voznica, avto se je razbil, Janeza pa so kazensko ovadili. Razdelje- no »po bratski,« ni kaj. Kazniva dejanja — 36 Se vedno se veliko KD zgodi iz čiste nevoščljivosti, čeprav tuđi pridobitniških ne manjka. Od pe- tih vlomov sta bila dva v družbe- ne lokale in sicer v gostilno Pri Bevcu in v Delikateso na Župan- čičevi ulici. Spet so pokala tuđi stekla na avtomobilih, v oken- skih okvirih stanovanj gostinske- ga lokala, zapuščene hiše in na traktorskem vetrobranu. 2. maj - Čez prvomajske praznike je neznanec vlomil v ZUIM in gojencem iz osebnih omar pokradel več predmetov. V prostore je prišel tako, da je splezal na balkon in se potem sprehodil skozi nekaj sob. Med potjo je v njegovo malho zašel ženski pulover, osem posnetih kaset in bankovec za 5000 dinar- jev. Po dejanju se je neopazno umaknil, verjetno brez slabe vesti. 2. maj - V istih dneh so vlo- mili tuđi v stanovanje Dragice R. Storilci so prav tako splezali na balkon, potem pa si z izvijačem ali kakšnim drugim oštrim pred- metom izborili pot v notranjost. V kuhinji so po organizirani prei- skavi našli škatlo z denarjem, iz katere pa je izginilo le šest ban- kovcev po 50.000 dinarjev. Pre- senečenje je bilo popolno, ko so miličniki odkrili »to organizirano vlomilsko tolpo«. Sestavljal jo je en sam štirinajstletni mulec. 5. maj Neznanec je vlamljal v naselju Sotcska. Najbolj všeč so mu bile novogradnje, ki pa so ga, vsaj kar se tiče plena, razočarale. Ukradel je le škatlo napolitank in walkmana in tako izpolnil osnov- ni moto - kruha in iger! Občani so moškega dokaj dobro opisali, a ga miličnikom kljub temu ni uspelo odkriti v okoliških gozdo- vih. Nazadnje so ga opazili v Tu- hinjski dolini, potem pa je pre- stopil meje naše občinc. P. S. Štajerski konce je bil zanj usoden, saj so ga prijeti in kazen- sko ovadili. 27. maj - Tega dne je nevaren vlomilcc presenetil Motničane, ki so takoj obnovili šolsko znanje obrambe in zaščite in fantu pre- prečili pobeg. Nadvse pohvalno, so dejali miličniki in odhiteli na pomoč. Potem pa,... razočara- nje! Vaščani, ki so s sekirami ča- kali pred okni in vrati, so se čutili zelo opeharjene, ko miličnika vlomilca ništa našla. Ugotovila pa sta, da se je v spalnici snel celoten strop iz opažnih desk in zgrmel na tla. Vrata se potem seveda nišo dala odpreti, saj so zadevala v padli strop, ki se je v domišljiji kar hitro preobrazil v velikega in grđega lumpa. Zato zapišimo; orožna vaja uspela, vlomilec pobegnil! Javni red in mir - 27 Izrednih razmer v Kamniku res še nimamo, imamo pa nekaj provokatorjev, ki jih bo treba po- miriti ali pa »izolirati!« Ker kakš- nega večjega strahu ta grožnja prav gotovo ni povzročila, saj to tuđi ni bil njen namen, začnimo kar z naštevanjem dcjstev, t. j. provokatorjev. 9. maj — Franc B. postaja vse večja medijska zvezda, saj se nje- govo ime kar pogosto pojavlja v občinskem glasilu in kar je še posebej zanimivo, vedno v eni in isti rubriki. Tuđi v tem primeru vam Franca predstavljamo kot nasilnika, ki je doma v stanju, katerega bi se sramoval vsak ab- stinent, pretepal ženo in hčerko. Miličniki so »staremu znancu« preprečili nadaljnje rovarjenje s tem, da so ga »odtrgali od to- plega domaćega ognjišča« in ga posadili v kletne prostore posta- je, k nezakurjenemu tabornemu ognju. 11. maj - Sajenje fižola je spomladansko opravilo, v to ne gre dvomiti. Da je to tuđi prete- panje s fižolovkami, pa je doka- zal Gregor P. Iz Nasovč, ki je s tem »hladnim orožjem« nama- hal soseda Štefana B. in njegovo ženo, da sta morala poiskati zdravniško pomoč. Ker Gregor- jevega ravnanja ne odobravamo, predlagam odgovornim, da »preklje« zunaj fižolarske sezone uvrstijo na seznam prepovedanih hladnih orožij. 13. maj - Vročina in suša v gr- lu sta že v zgodnjih popoldanskih urah prignali k Marjanci začasne- ga Domžalčana, Hazbijo A. Ob pogledu na tolikšno količino pija- ce se ga je polotila strašanska razposajenost, saj je spoznal, da mu ni usojeno, da bi preminil od žejc. Rezultat razposajenosti so bili leteći kozarej, ki so frcali iz njegovih rok. Šc preden pa je kdo od drugih gostov namesto piva pogoltnil svoje polomljene zobe, so fanta odstranili iz loka- la. Hazbi pa je bil žc zastrupljen s prelepo kamniško panoramo, prijaznostjo domačinov in verjet- no še s čim, zato se je odločil, da si ogleda še kak lokalček. A spet ni imel srečc, saj so ga nagnali še iz Pivnice. Pot je nadaljeval, in kot se »trhljenim osebam« rado zgodi, kar v krogu. Tako se je znašel pred Marjanco in v sveti jezi hotel pretepsti vse goste pred lokalom. Želja se mu je le delno izpolnila, saj ni on pretepel njih, ampak oni njega. Po tej »kalvari- ji« je iz protesta hotel zapustiti Kamnik, a daleč ni prišel, le do kletnih prostorov postaje milice. 25. maj - Dokaj česte pritož- be in večkrat le neupravičena podtikanja servirajo miličnikom sosedje iz Palovške ceste. Zadnjo prijavo je dala Marija B., razbu- rila pa se je zaradi tega, ker ji je neznanec na vrtu uničil fižol in kumarice. Povedala je še, da to... pssst... najbrž ni bil nez- nanec, ampak da ... sumi... psst... soseda. Miličnik njenih sumov ni mogel potrditi, čeprav mu je Marija zatrjevala, da iz Urejena okolica lovskega doma . Stahovški lovci so te dni uredili okolico lovskega doma na "egradu, ki so ga prevzeli v upravljanje in ga prenovili že pred leti. Razširili so parkirni prostor in postavili leseno ograjo. Obnovili pa 0 'udi lesene klopi na vrtu. Tuđi zastarel električni priključek na zgradbi je bilo treba zame- sti oziroma obnoviti. Vsa dela so opravili lovci s prostovoljnim delom. Seveda tega brez s°delovanja Rudnika kaolina in kalcita in delovne organizacije Zarja ne bi bilo mogoče opraviti, za kar so jima lovci še posebej hvaležni. Tako bo sedaj planincem, ki jih tod vodi pot na Veliko planino ali