Knjiga Slovenska XIX. veku. Valentin Stanig (Stanik — Šaf. česk. Mus. 1833 — navadno Stanič) se je rodil 12. febr. 1774 v vasi Bodrežu duhovnije Kanalske na Goriškem, šolal pa v Gorici, Celovcu, Solnogradu, postal mašnik 1. 1802, kaplan na Bajnšicah, od 1. 1809 v Ročinju, 1. 1819 kanonik v Gorici, 1. 1828 viši šolski nadzornik, vstanovitelj šole in hiše za gluhoneme, začetnik družbe zoper trpinčenje živali, umrl 29. april. 1847. — Življenje in delovanje njegovo je popisal dr. J. Bleiweis v Novicah 1847 po dr. Švabu, in poznej v Koledarčeku s sliko njegovo 1856, Slomšek v Drobtincah 1848, in zelo na drobno Paulus t. j. Fr. Levec 1. 1873 v Soči in posebni knjižici (8. str. 51). — Le zarad slovstvene vzajemnosti naj se i v tej povestnici pokaže po književnih delih, ki so: a) Večerna Pesera (En dan že supet h' koncu gre — Al ni naš zadnji bil kdo ve. — Bog! mi zahvalmo Te za vse, — Kar Tvoja roka dala je itd. vid. II. Pesme za kmete ino mlade ljudi. 1838 str. 73) je prva, o kteri StaniČ sam pravi: ,,To Pefm fim bil v' Salzburgu 1797 sloshil". — b) Pesm per predomislovajnu Jesusoviga terplenja 1807. 64. str. 35. — c) Sacris Solemniis ali cerkovna pejsem od svetigaRešnjega Telessa. 1813. 32. 4. str. — d) Na moje lube šolerje ino šolerce. 1816. 32. 1 str. — e) Stabat mater ali cerkovna pejsem od žalostne matere Božje. 1816. 32. str. 6. — Te pesmi je Stanič sam preložil ali sestavil, tiskal, vezal ter razširjal mej narodom. — Druge tiskane stvari njegove so: 1) Pesme za Kmete ino mlade ljudi. V Gorici 1822. 12. str. 32. Natisnil Peter de Valerji, c. kr. priv. bukuv natiskovavic. Se vdobe per V. Stanig, vikšimu čuvaju c. kr. šol. — Pesem za dež prositi (Ohl pošli nam! oh pošli nam — Bog ljubi hladni dež! — Zanesi revnim grešnikam, — Saj naše reve vešl — Mi čutfmo tvojo šibo, — Suš' nam polje konča! — Oh! pošli nam! oh pošli nam — Bog Ijubi hladni deE! itd.). — Pesem per — po hudimu vremenu, po toči, per vbogi — dobri žetvi, per mlatvi; orač, pridni kmet zjutraj; jutrajna, veselje kmeta nad delam, po kosilu, kosec zvečer, kmetovški stan, lepi svet, zenilja ni dolina solz, spanje, grob, veseli vučenci; pesem deklice, ktera je v šolo hodila, tičje gnezdo, mladi drev, sova. — Na zadnji strani je čitati tole: aLjubi Bravec! Nal njekaj, veči dei iz nemškiga na slovenski jezik prestavljenih Pesem. Sim mislil, de bi znalo z' njimi Slovencara, ki radi pojejo, pa malo takih Pesem imajo, vsluženo biti. De one veliko pomankanja imajo, spoznam tudi sam; pa dokler bolših ne bo, posluži se teh kakor rooreš; tudi ni mogoče, per toljko sort slovenskiga govorjenja, vsim dopasti! Starih bukuv navajenim bom prenov, in novih — prestar. Ako bi pak lete Pesme dopadle, ino obilne bravce vdobile, sim vam perpravljen še več druzih dati, ino tudi skerbeti, de bi manj pomanjkanja v' njih bilo. Umnejše slovenskiga jezika, kakor sim jest, pak prosim, de bi jim dopadlo, meni ali z' svetam ali tudi z' pesmimi na roke jiti; za kar bi se jim prav iz serca zahvalil. Vzami ljubi prijatel! kakor pridna bučelca kar je dobriga, ino prepevaj hvalo našiinu nebeškimu Očetu! vesel nad njegovimi lepirai stvarmi." V. Stanig Kanonik. 2) Molitve in Premišlovanja per objiskovanju štirih k'zadoblenju odpustika svetiga-leta odločenih cerkva. Katerim je spredpostavljen kratki nauk od svetiga leta 1826. Z' Perstavkami 130 cerkvenih ino drugib Pesm za kmete ino mlade ljudi. Natisnjene per bratih Mattiuzzi v Vidmu. Se dobe v Gorici per bukvih za nemške šole. 1826. 12. 148. — Molitve in Premišlovanja so ponatisnjene iz knjige Potočnikove (Premišlovanje za čas sv. leta . . v Ljubljani). — Pesrni so nektere stare, iz drugih ponatisnjene, nektere prestavljene iz nemških itd. (str. 51 — 148). Vmes se nahaja »Prošnja za dobro lejto. Per grozno veliki lakoti v lejtu 1817 deržana v Ročinju": — 0 nebeški Oče! mi vbogi, od vsih strani stiskani, od vsih zapušeni, od sile in grozne lakoti skoraj vcagani, smo donas h tebi pertekli, za rešenje iz naše silne potrebe od tebe sprositi; za pomoč per tebi saminiu najti (108 — 115) itd.! Zdihovanje ovčic po Pastirju (Vučenik, pastir in Oče pridi! — Naj veselje vboga čeda vidi; — Brez Pastirja smo še dolgo bili — Pot smo zgubilil itd.). Pesem ljudstva (Bog Cesarja nam ohrani — Franca našga Dobriga itd. 1). človek na tronu ino pod slamnasto streho . . Dobra Gospodinja itd. Na primer bodi: Pesem deklice, katera je v šolo hodila. 1.3. Sim v šolo hodila, vučila terdo, Deb' jest obolela tolaž že jimam, Kar znam bi ne dala za lepo zlato!Serce bo veselo kjer brati kaj znam. Kaj nuca lepota, denarji, blago, Vse tako veselje en drug ne pozna če v serci in glavi pa prazno bi blo.Ktir v šolo ni hodil, ktir brati ne zna. 2. 0 praznim veselo mi čas naprej gre; Če pesem znam brati kaj lep'ga za se. Po zimi le praznim čas dolgo terpi; Jest berem al pojem še prev'č mi hiti! 4. On iše za dnarje veselje za se, Si zdravje šebkeje in spači serce. Sim v šolo hodila, vučila terdo, Ear znam bi ne dala za lepo zlato! Za kazavcem al zapopadkotn pravi na koncu: Ako bi lete Pesme več bravcov dobile, kakor unih 24, ktere so v letu 1822 za kraete ino mlade ljudi von dane bile; bi se znalo zanaprej več drugih bolj popravljenih von dati. Pa! huda je, to čutim sam! Več k' sto špendat ak smil' se vam, Za bukvice Petico dat. — Toljk per zvečit, In šž zgubit'! 3) Cesar ino Prelat. Iz njemškiga prestavil V. St. K. — Rož'ce na grob Marjane D***, ktera je v jeseni 1820 vmerla. Zložil V. St. k. per Soči^ 1828. 24. 8 str. Gl. Cesar in Opat, iz Burgerja preslovenil Dr. Tušek (Krajn. Čbelica IV. 1833 str. 39 — 47), ki pravi, da je Stanič to balado, katero je Burger iz stare pripovesti »King John and the Abbot of Canterbury" vzel, na svitlobo dal v Terstu. Na razgled bodi kitica prva s poslednjo vred: Vam bodem 'no prav'co dost smešno povedal: Cesar je bil, k'tir je z besedo rad vjedal; Tud' bil je 'n Prelat, vselej debel, vesel; Le škoda! avčar svoj več pamet' je jmell ... Mi vkažemo svetiga Gala Prelatu: Nebo več Jnr' Bendiks per avcah se klatil; Prelat naj ga dobro do smerti redf Brez ben'ga plačila, dokler ne zaspi! nViža h' s. maši služiti" mit nVečerna pesm fantiča" von V. Stanig, gedruckt zw. 1822 — 1830 (Šafafik 147). Valentin Stanig's Sammlung zum Theil origineller, zum Theil aus Biirger, Gellert u. a. iibersetzter Gedichte und Gesange. Hs. (Šaf. 84). 4) Drugi Perstavik starih ino novih Cerkvenih ino drugih Pesem, h' molitvam ino premišlovanjam za sveto leto 1826. Zbiral, iz Njemškiga prestavljal, ino skladal Val. Stanig Scholast. Natisnil Paternolli v Gorici 1838. 12. 72. Vpredgovoru pravi: ,,Ljubi Slovenec! Jest vem ino občutim scer, de moje v Perstav'ku 1826 štirdeset na svetlobo dane Pesme malo brane so. To bi blo moglo meni svetovati, iz vondajanjam drugih Pesem ne čas ino denarje zgubljati. Pa mislim, de le kjer tiste pesme poznane niso, bodo one malo iskane ino brane. Saj so one namreč iz skoraj vsih starih, scer močno iskanih, in' iz novih bukev izbrane, ali cpIo novič preložene al' izložene. •— Ako bi Duhovni, katirim dušno dobro svojih ovčic na serci ležati more, ino kateri tudi sami slovenskiga branja potrebni so, take pesme pridnim bravcam ali pevcam oznanili, posodili al pak v dar dali, bi se lohko veliko dušniga dobriga godilo. Po cerkvah bodo veči del pisane pesme pete, katere so per večkratnimu prepisovanju veliko na njih pervimu skladanju (rirau) ino meri (metru) zgubile. Take pesme sim jest zbiral, spisaval, ino kjer je treba bilo, kakor sim zamogel več al manj popravljal. Vzemi jih za dobro, dokler bolših ne bo. De bi taki raztreseni papirji ino pesme saj vsi per moji bližnji smerti pozlo ne šli, pustim nekej od njih natisniti, ino ne želini druziga, kakor debi ž-njimi per pridnih slovenskih pevcih božjo čast povikšal". — Na koncu (str. 72) piše: ,,Še ena beseda! Žalostno je, de take ino druge cerkvene pesmi tako malo od folka poznane ino v cerkvah pete sol Le kader folk poje je prava andoht v pesmi! — Kader vlažni mladostni ino ženski glas, z' bolj terdnim fantovskira ino možkim združen, se vzdigne takrat, misljim jest, predere on nebo, in gre do trona nebeškiga Očeta! Z veselim in omečenim sercam so tudi naši gnadlivi Škofl per več cerkvah tako petje slišali, kir pridni Duhovni ino cerkovni pevci skerbijo, de se tudi mladost ino ljudstvo peti navadi. — 0, de bi tudi drugi dušni pastirji ino pevci to storili! Bog bo njih setvi rastvo ino obilni sad za večnost dal!a 5) II. Pesme za kmete ino mlade ljudi. Vekš del iz njemških Mildhaimskih Pesem prestavil V. St. S. Natisnil Paternolli v Gorici 1838. 12. 78. Na primer bodite: Veseli vučenci. 1.2. Jigramo in se veselimo,Juhejsa! le serčno skakajmo ! In skačemo tam zdaj, zdaj tld!Dokler nam še čas perpustf, Pa zraven se pridno vučimo:Juhejsa veseli vekajmo! 'Z otrok bodo z časain možje.Kjer čas kakor veter hitf. 3. Al leta tak precaj vletijo? 0 Ljubi! kaj bomo pak mi ? — 'Z otrok, ki zdaj 'koli kričijo, Čas fante, možake pak stri! 4. Kdor oče možak priden biti Ko fantič berdak že naj bo, On more že dobro storiti, Ne vselej ljubiti jigro! 5. Kar Jurčik se noče vučiti, Tnd' Juri vcliki ne ve: 'Če Micka le h' plesu hoditi, K' bo Mina, bo jokala se. 6. Kar v šoli, kar starši vučijo Posluiati hoč'mo radi, Kar h' našmu razgledu pak strijo To hočemo striti tud' mj. 7. 1. Po tšm kjer Eve želja je Nesrečni greh storila, In ž' njo tud' Adam je grešil Jih Angel z' Raja je spodil, Ko sta si zaslužila: 2. Gre Adam polni žalosti Okrog po velkim polji: To ni pšenice ne reži, Povsot robida, tern stoji, Plevel le vid' okoli. 3. nKdo mi povleče težki plug? Kak' zemljo Cem branati? Kdo mi ponese kamje z njo? In ako kruh že v hiši bo, Kdo m' oče drugo dati?" 4. Zdaj konj mu proti razgata: nNe glavo toljk lomiti! Sliš' Adam! saj sim jest že tle, Za jezdo al voziti vse Ti čem pokoren biti." Juhejsa! še smemo noritil Pošteni pak očmo ostat', In starost zna kader 'če priti, Veselja s' ni treba kasat. Domača živina. 5. Vol zabuči: ,,Moj Gospodar! Nepusti se moliti, Iz čelam ali vratam strim, De kruh iz njive ti vdobim, Znaš lakoti odjiti." 6. nIn jest zamuka krava mu, Te z mlekam čem živeti, Ak ženske le prav ročne so, De maslo ino sir nar'do Znaš dosti vsiga meti." 7. Tud vbogi osel giga mu: nAk nimaš z kom voziti, Gospod zavkaži, očem vse, Pšenico moko, in kar je Na herbtu ti nositi." 8. nČe mraz maš ovca bleketa Stor' ženi se gibati, Pust' niti z mojo vovno strit, Ino obleko si nardit, Ni treba ti zmerzvati." 9. Debeli prasec krulji mu: nČeš tusti kos jimeti? Kjer dobriga nemorem strit Zamoreš mene le vmorit; Scer sim zastonj na sveti." 10. nče tud' cvertje jimet želiš Gospod, znam pomagati, Zdaj puta pred njim klokota In stori jajce mu na tla, In vkaže je pobrati." 11. Pes laja ino gible rep: ,,Brez skerbi znaš zaspati Počivaj mirno saj jest bom Dvoriše varval ino dom, Ne daj me pak vezati." 12. Mijavka mačka tudi še: ,,Krajčas ti bom storila, De miš podgana ti ne sne Karkolj boš hranil sam za se Jih z' hramov bom trebila." 13. 14. De on, ko dobri gospodar Skerbliv za njo če biti; De vsako prime kar mu gre De 'bedea tarat ga ne sme Ne z' šibo ga moriti. V veselju in' hvaležnosti Sliš' Adam obečilo. Živini, ki služit mu če Nasproti on pak rekel je Prijazno ino milo: Za nKazalom II." je brati: nVeč po Goriškimu poznanih cerkvenih Pesm se natiskuje. če se bodo bravci našli, se bodo tud Fable ino druge posvetne (pa poštene) Pesmi von dale". — Dal je Stanič 1. 1840 na posameznih listih natisniti več iz nemškega poslovenjenih, slovenskih, pa tudi iz slovenskega ponemčenih pesnic itd. — Perporočenja vredne bukvice za Slovence, ki se tudi v Gorici vdobijo. Pošiljal mu jih je iz Ljubljane po naročbi največ prof. J. Walland, pozneje škof v Gorici, od drugod pisatelji sami, in Stanič jih je razširjal po Goriškem. — Kratke povesti s podobami poslovenjene iz nemškib bukvic Monakovskega društva zoper mučenje žival itd. 1845. 24. str. 24. — Pisal je Stanič tudi nemški in laški, in mej _emškimi spisi njegovimi so najznamenitejši: a) Die Wallfahrt der Taubstuinmen auf den heil. Berg bei Gorz am 21. Juni 1844. 4. 8 str. — b) Gefiihle einiger Taubstummen vorgetragen bei der Prufung 1844. — c) Kurzer Bericht ilber den Gorzer Verein wider die Thierqualerei u. Einladung zum gefalligen ferneren Beitritte 1846. — Nekoliko nemških in talijanskih okrožnic do duhovščine o gluhonemih; nekaj nemških pesmaric (Normalschulgesangsbiicher) itd. Prim. Val. Stanič, spis. Paulus str. 41 — 43. Poslednja pesem njegova je ,,Hvala vinske terte", ktero je poslal Novicam, ki so nekaj njegovih pesnic bile ponatisnile (1. 1843 — 45: Kmetovski stan. Domača živina. Kmet svojimu sinu. Orač. Pesem po dokončanim poljskim delu. Pesem deklice, ki je v šolo hodila). V tem pismu Stanič pravi: nVaš preprijazni spomin me je mojstra - skaza v pesništvu tako nadušil, da sem se še enkrat spravil na Pegaza; sprejmite to drobtinico blagovoljno, pa ne sodite jo preojstro, zakaj pojem le, kakor mi serce veli (bil je ranjki res bolj pevec, nego pesnik); ušesa so mi edino merilo, in slovnica mi ni zmiraj v glavi, kakor bi mi mogla biti" (Koledarček 1856 str. 17 — 26). — nNaj sprejmejo častiti bravci to pesmico v blagomil spominek domoljubnega starčka; ona je tudi iz slovstveno - zgodovinskega obzira zato zanimiva, ker je poslednja njegova bila, rojena iz pervega spisa, ki je v natisu od nepozabljivega Vertovca prišel na beli dan", pravi ondi dr. J. Bleiweis. Val. Stanič ima oziroma za Slovence po Goriškem prevelike zasluge; on je na pr. Novic koj prvo leto naročil 52 listov, Drobtinic 100 letnikov za Goriško (Glej Slomšek 1848.) itd. — V tej hvaležnosti slove: Solzica Novic ranjcimu visokozaslužnimu gospodu Balantu Staniču, goriškimu korarju, gorečimu podporniku družbe zoper terpinčenje žival itd. (V. 22): Ne zavid _o ti sladkosti raja, Jo zaslužl tvoja glava siva, Vender mračna nas britkost obhaja, Slišat', de te rahla perst pokriva itd.