Nekaj o načrtu za prirodoslovje na srednjej stopnji (3., 4., 5. šolsko leto) Ijudske šole. Ko smo dobili ta načrt v roke, brali smo ga jako radovedno, vzbujale so se raznovrstne misli o njem, katere so zmerom bolj živo podobo dobile; zato jih pa hočemo na tem mestu priobčiti. V prirodoslovji morerao še le na višji stopnji ljudske šole poučevati, pišejo nemški pedagogi, in vender smo dobili načrt za sredDJo stopnjo. Kako se to vjema? Poglejmo nalogo prirodoslovja; ono ali bolje tisti, kateri se ž njim pečajo, opazujejo prikazni (t. j. spremembe na telesih), iščejo njih uzroke, vežejo uzrok in prikazen v p r i r o d e n z a k o n. N. pr.: Oni vzemo kovinsk obroč, skoz katerega more ravno še iti kovinska kroglja; razgrevajo kroglo (uzrok), opazujejo, da ne gre več skoz obroč (prikazen) in sklepajo: Ako razgrevamokovinskokrogljo, se ražteguje(zakon). Memo grede naj omenimo, kar iz tega in vsakega druzega primera sledi, da prikazni opazujemo na stvareh, katere nahajaino naravnost v prirodi, ali pa tudi na stvareh, katere si sami za opazevanje prikazni naredimo; zadnje imenujemo aparate. V tem primeru je obroč s krogljo aparat. Pa nadaljujmo naš primer. Zdaj iinejmo v mislih, recimo, lonec, kateri je polen vode in pristavimo ga k ognju, t. j. ogrevajmo vodo (uzrok); voda čez nekoliko časa kipi čez lonec (prikazen) ter sklepamo: Ako vodo razgrevamo, se tudi ona razteguje (zakon). Vzeraimo še mehur, ki nij popolnorna napihnjen, denimo ga na toplo peč, t. j. ogrejmo zrak v njem (uzrok); kmalo zapazimo, da se napihujc (prikazen), ter sklepamo: Ako zrak razgrevamo, se razteguje (zakon). Isto pa opazujejo prirodoslovci na vseh telesih, ter sklepajo: Ako telesa razgrevamo, se raztegujejo ali krajše: s privajanjem toplote raztegujemo telesa. Zakon, katerega posnameino iz posameznih primerov. S tem primerom je osvetljena naloga prirodoslovja in na kratko načrtana metoda te vednosti. Ako namreč hočeš natoren zakon izpoznavati ali pa tudi druge o njem poučevati, moraš jih seznaniti se telesom (oziroma aparatom), na katerem opazuješ prikazen, opazevati prikazen (oziroma opozoriti na njo), uzrok iskati in sklepati na zakon. Temu tem laglje zadostuješ, čim bolj priproste so razmere med uzrokom in prikaznijo; iz česar pa spet sledi, da je zakon tim laglje umljiv, čini priprostej je jezik, s katerim ga izrazujemo. *) Z nalogo so pa tudi stavljene meje za tvarino, o kateri moreš v prirodoslovji poučevati. Kako pa zadostuje tej nalogi oni načrt? — On zahteva najpred za 3. šolsko leto poučevanje o skupnosti teles (Aggregatzustand). Poskusimo temu zahtevanju zadostiti in sicer popolnoma v istej obliki, kakor bi poučevali v šoli. Trdna telesa. 1) Učitelj vzame v roke palčico od lesa in vpraša: Kaj držirn v roci? A!**)— V roci držite palčico. U. Od česa je ta palčica? B! — Ta palčica je od lesa. U. Zlomi to palčico C! — C. stori to v resnici. U. Ali se je palčica upirala, ko si jo hotel zlomiti ? — C. Palčica se je upirala i. t. d. U. Ako hočemo leseno palčico zlomiti, se upira; zato jo imenujemo trdno telo. Ponavljaj to ti in ti! 2) Učitelj vzame v roko kamniček in vpraša: Kaj držim zdaj v roci? G! — V roci držite kamniček. U. Zdrobi ta kamniček! H! — H. poskuša, pa ga ne more zdrobiti. U. (položi kamniček na primerno podlago in udari na njega s kladvom): Aii sem zdaj kamniček zdrobil? P! — Zdaj ste zdrobili kamniček. U. Ali se je tudi kamniček upiral, ko sem ga hotel zdrobiti? I!*—Tudi kamniček i. t. d. U. Kakšuo tclo je tedaj kaniniček, ker se upira, ko ga hočem zdrobiti? L! —Kamniček je trdno teloi. t. d. U. Ako hočemo kamniček zdrobiti, se upira; zato je trdno telo. Ponavljaj to ti in ti! 3) Učitelj pokaže kos železa in zahteva, da ga jeden izmed učencev zlomi. Nobeden tega ne more storiti. celo učitelj se svojini kladvom ne. U. Imajo pa tudi taka orodja, da železo razrežejo. Ali se železo upira, *) Obširniše o metodi ne morcmo v tem spisu govoriti. **) Črka A, B, C i. t. d. pomenijo imena učencev, U pa učitelja. ko ga hočemo razdeliti? D! i. t. d. kakor v 1) in 2). U. Kakšna telesa so lesena palčica, kamniček, železo, ker se upirajo, ako jih hočemo razdeliti? R! — Lesena palčica, kamniček, železo so i. t. d. U. Trdna telesa imenujemo tista, katera se upirajo, ako jih hočemo razdeliti. Ponavljaj to ti in ti! Opomnja. Zadnji stavek izreka nekaj občnega; ako bi to učencem kar naravnost povedali brez poučevanja na posebnih primerih, bi ga le površno razumeli. V a j e. Opotnnja. Vaje nameravajo, da se učitelj prepriča, kako so učenci prejšnje razumeli. Povej še druga trdna telesa, S! — Kedo še ve kako trdno telo ? — Kakšno telo je surovo maslo ? 0! — Surovo maslo je mehko telo. U. Surovo maslo je mehko telo in ne trdo; ali je pa trdno? Kedo ve to povedati? — Nobeden! potem pa hočetn jaz to storiti. Tudi surovo maslo se upira, ako ga hočemo razdeliti, vendar ne tako silno, kakor železo, ali kamniček, ali tudi palčica; vendar ga režemo z nožem. Kakšno telo je torej surovo maslo, ker se upira, ako ga hočemo razdeliti? H! — Surovo maslo je trdco telo, ker i. t. d. Kakšno telo je popir, goba, vosek? Tekoča telesa. 1) Učitelj vzame kozarec vode v roke in jo prelije nekoliko v drugo posodo. U. Kaj sem storil z vodo v kozarcu? R! — Vodo v kozarcu ste prelili v drugo posodo. U. Ali se voda upira, ako jo hočemo razdeliti? P! — Voda se ne upira i. t. d. U. Ali je voda trdno telo? S! — Voda nij trdno telo. U. Deli vode se tako slabo skupaj drže, da voda teče iz kozarca v drugo posodo. ako ga nagnemo. Recimo torej voda je tekoče telo. Kakšno telo je voda, ker jo lahko prelijemo iz jedne posode v drugo? A!— Voda je tekoče telo, ker i. t. d. U. Ponavljaj to ti in ti! 2) Učitelj vzame kozarec z vinskim cvetom v roke in ga da učencu duhati. Kaj je v tem kozarcu? — V tem kozarcu je žganje. U. Reci boljše: V teni kozarcu je vinski cvet. — V tem kozarcu je vinski cvet. Poskusi ga v uno - le posodo preliti C! — C. stori to. U. Ali je tudi vinski cvet tekoče telo? R! — Tudi vinski cvet i. t. d. U. Zakaj je vinski cvet tekoče telo ? S! — Vinski cvet je tekoče telo, ker ga moremo iz jedne posode preliti v drugo. U. Ponavljaj to ti in ti! 3) Ali moremo mleko preliti iz jedne posode v drugo? N! — Mleko moreaio preliti i. t. d. U. Kakšno telo je mleko, ker ga moremo preliti iz jedne posode v drugo? B! - Mleko je tekoče telo i. t. d. U. Ponavljaj to ti in ti! — Kakšna telesa so voda, vinski cvet, mleko, ker jih moremo preliti iz jedne posode v drugo? I! — Voda, vinski cvet, 5* mleko so tekoča telesa i. t. d. U. Ponavljaj to ti in ti! U. Kakšna telesa imenujemo tekoča telesa? P!—Telesa, katera raoremo iz jedne posode v drugo preliti, imenujemo tekoča. U. Ponavljaj to ti in ti! Povej še druga tekoča telesa! — Kakšno telo je živo srebroV Zrakasta ali plinjava telesa. 1) Učitelj prižge gobo in jo čez nekoliko časa ugasne; goba se kadi. — U. Ali dim ostane skupaj? P! — Dim ne ostane skupaj, ampak se zmerom bolj razširja po sobi. U. Dim, kateri se hoče tako razširjati kakor zrak imenujemo zrakasto ali plinjavo telo. Ponavljaj to ti in ti! 2) Ali ste že videli, kaj iz vode uhaja, kedar vre ? K! — Iz vrele vode uhaja para. U. Ali para ostane skupaj ? Z! — Tudi para se razširja. U. Kakšno telo je para, ker se zmerom bolj razširjati hoče? T! — Para je plinjavo telo, ker i. t. d. U. Ponavljaj to ti in ti! 3) Tam, kjer gnijo stvari, n. pr. na straniščih, razvija se neko telo, amonijak, ki jako neprijetno diši. U. Ali se razširja ta neprijeten duh? A! — Ta neprijeten duh se razširja. U. Ali se razširja torej amonijak? R! — Amonijak se razširja. U. Kakšno telo je amonijak, ker se zmerom bolj razširja? S! — Amonijak je plinjavo telo, keri. t. d. U. Ponavljaj to ti in ti! U. Kakšna telesa so dim, para, amonijak, ker se zmerom bolj razširjajo? G! — Dim, para, amonijak so plinjava telesa, ker i. t. d. U. Telesa, katera se zmerom bolj razširjati hočejo, imenujemo plinjava ali zrakasta telesa. Ponavljaj to ti in ti! U. Povej še kaka plinjava telesa! — Ako v peči tli oglje, se razširi po sobi ogljenčev okis, kateri ljudi zaduši. Kakšno telo je ogljenčev okis? — Kedar vino vre, razvija se ogljenčeva kislina, katera se po kleti razširi; kakšno telo je ogljenčeva kislina? Pri katerih telesih se njih deli nepremakljivo skupaj drže? R! — Pri trdnih telesih se deli i. t. d. U. Ali imajo trdna telesa lastno podobo. Poglej palčico, krejdo, železo? A. — Trdna telesa imajo lastno podobo. U. Pri trdnih telesih se njih deli toliko skupaj drže, da imajo lastno podobo. Ponavljaj to ti in ti! U. Ali se pri tekočih telesih tudi njih deli nepremakljivo skupaj drže? P! — Pri tekočih telesih se njih deli ne drže nepremakljivo skupaj. U. Ali imajo tekoča telesa lastno podobo. Poglej vodo v posodi? S! — Tekoča telesa nimajo i. t. d. U. Kakšno podobo imajo tekoča telesa? B! — Tokoča telesa imajo isto podobo, kakor posoda. U. Deli tekočih teles se tako slabo skupaj drže, da imajo zmerom podobo posode, v kateri jih nahajamo. Ponavljaj to ti in ti! U. Ali ostanejo deli plinjavih teles skupaj? R! — Deli plinjavih teles ne ostanejo skupaj. U. Deli plinjavih tcles se ne drže čisto nič skupaj; spravljati jih moramo v zaprte posode, da narn ne uidejo. Ponavljaj to ti in ti! U. Skupnost teles je različna, zato iinamo trdna, tekoča in plinjava telesa. Ponavljaj to ti in ti! Učitelj zdaj stavi razna vprašanja, s katerimi ponavlja vso tvarino, katera je debelo tiskana. N. pr. tako-le: Kakšna telesa imenujemo trdna, kakšna tekoča in kakšna pliDJava telesa? — Imenuj najpred trdna, potem tekoča in potem plinjava telesa! — Kaj vcš o podobi trdnih in tekočih teles ?— Zakaj nimajo plinjava telesa lastne podobe in kako jih shranjujemo? Učitelj utaknc prst v vodo in kaže vodene kapljc na njem. Kaj vidiš na koncu prsta? P! Na koncu prsta vidim kapljo vodc. U. Voda in druga tekoča telesa uarcjajo kaplje ter jih imenujemo kapljiva ali kapljivotekoča telesa. Ponavljaj to ti in ti! Ui"itelj prižge svečo, ter jo drži zdolej med odprtimi durmi. Kam kaže plamen sveče ? L! — Plamen sveče kaže v sobo notri. U. Ali je zrak zunaj sobe mireu ali se pretaka v sobo ? H! — Zrak zunaj sobe nij miren, ampak se pretaka v sobo. Učitelj drži svečo zgorej med odprtimi durmi in stavi ista vprašanja. — U. Zrak indruga plinjava telcsa se tudi pretakajo iz jednega kraja na druzega, zato jih imenujejo tudi tckoča pa v razliki od kapljivotekočih teles raztezno-tekoča telesa. Ponavljaj to ti in ti! Koliko vrst tekočih tcles imamo potem? V prihodnji uri ponavlja učitelj vse na kratko tako, kakor nahajamo to tvarino v knjigah za Ijudske šole. Opomnja. Tej razpravi bo morebiti kedo očital, da bi o tako znanih prikaznih, kakor upor trdnih teles pri razdelitvi, prelivanje tekočih, razširjanje plinjavih teles i. t. d. ne bilo potreba poučevati, ker to vse učenci že iz lastne skušuje vedo. Vpraša naj se pa koj, ali je sam navedene prikazni opazeval s tako pozornostjo? In če sam tega nij storil, smemo to od otrok še manj pričakovati. Prirodoslovje v ljudskej šoli pa ravno namerava, da vzbuja v učencih pozornost za prikazni, ki nas obdajajo. Tako in ne bitstveno drugače bi poučeval vsak, kateremu se veli, da naj poučuje o skupnosti teles. Pa spomnim se, da to tvarino zahteva načrt za 6. šolsko leto; v tretjem šolsk. letu vendar ne morem ravno tako poučevati, kakor v šestem? Morebiti moram v 6. šolsk. letu to tvarino le ponavljati ? Načrt za višjo stopnjo tega ne izreče. Kaj je torej storiti? Tvarino, katera je v gornjem z drobnimi črkami tiskana, izpusti in jo ohrani za 6. šolsko leto! Ta nasvet mi ne dopade. Pa kaj že zahteva naš načrt? »Vermittlung durcb zahlreiche Beispiele aus dem Leben". To smo mi vender tudi storili, ker drugače o tej tvarini poučevati ne lnoremo. Kaj nam je treba lomiti palico, kamniček i. t. d.; izpustimo osvetljevanje zakaj ta telesa imemijetno trdna, una tekoča in še druga plinjava! Ta nasvet mi že bolj dopade, samo — samo, da smo zdaj prirodoslovju tla izpod nog vzeli. Trdno telo je železo, kamen, zlato i. t. d. o trdnih, tekočih in plinjavih telesib. Kakšno nalogo ima že fizika? Opazuj prikazni, išči uzrok i. t. d. Po tem takein moramo točko o skupnosti za prirodoslovje na tej stopnji prekrižati? Storimo to v Božjem imenu, a vzeniimo berilo v roke, kakor zahteva ministerski ukaz; tam beremo o železu, soli, bakru, zlatu, o vodi, petroleji, o zraku i. t. d., beremo o njihovih lnstnostih in moramo poočitovati izraze, kakor jih nahajamo. Take primere moremo tudi pri govoijenji o pridevnikih, o skrčenih stavkih i. t. d. navesti, sploh takrat, kedar priložnost zahteva. Višja stopnja naj potem stori svojo dolžnost, naj združi poprej raztresene lastnosti in naj uči o skupnosti, o trdih in mehkib, krhkih in vlačnih telesih i. t. d. (Dalje prih.)