UVIJA'
b ,r;
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVAbhc »IjfflfF	ŽS3
■ "	....... T ■
IN ALUMINIJA „BORIS KIDR
ŠTEV. 8.
AVGUST 1971
LETNIK IX
O družbenem dogovarjanju in samoupravnih sporazumih smo dosedaj bili obveščeni že precej po sredstvih javnega obveščanja, po zapisnikih na oglasnih deskah v kolektivu in na sestankih.
Dokončni samoupravni sporazum črne in barvne metalurgije, katerega bo podpisala tudi naša delovna organizacija, je pripravljen tako daleč, da ga bodo delavski sveti lahko sprejeli in potrdili. Potem še preostane samo, da ga verifikacijska komisija pri republiškem odboru sindikata pregleda in da svoje soglasje, da ga lahko vpišejo v register pri rep. sekretariatu za delo. Potem bo sporazum obvezen za vse podpisnike.
Naša sindikalna organizacija se je prècej ukvarjala s tem sporazumom. Kot ste že bili obveščeni, smo v ta namen organizirali skupni dogovor o samoupravnem sporazumevanju na ravni sindikatov: Tovarne dušika Ruše, Impola Slovenska Bistrica in TGA. Temu sestanku je - prisostvoval
tudi član republiške komisije iz naše tovarne. Bile so podane pripombe k takratnemu osnutku samoupravnega spora-• zuma skupine črne in barvne metalurgije. Med ostalim smo ■ se takrat tudi dogovorili, da bomo organizirali skupno posvetovanje vseh predsednikov sindikata organizacij združenega dela, ki bodo podpisale samoupravni sporazum črne in barvne metalurgije.
To posvetovanje je bilo 20. avgusta 1971 v Ljubljani na republiškem odboru sindikata. Udeležili so se ga vsi vabljeni predsedniki sindikalnih organizacij, s strani OOS TGA »Boris Kidrič« predsednik Viktor Markovič in tajnik Anton Kosi. Posvetovanju je prisostvoval tudi predsednik komisije za samoupravni sporazum naše grupacije Ivo inž. Arzen-
šek, Srečko Mlinarič, podpredsednik republiškega odbora industrije in rudarstva, in Franc Ocvirk, predsednik koordinacijskega odbora sindikata slo--venskih železarn.
Ivo inž. Arzenšek nam je v obširni razpravi obrazložil delovanje komisije in posamezne točke najnovejšega predlo-
ga samoupravnega sporazuma, izdanega 18. avgusta 1971. Ta najnovejši predlog, katerega je komisija pripravila, bo dan v obravnavo delavskim svetom z željo, da ga v predloženi obliki sprejmejo.
Že uvodoma je povedal, da bi ' vsako spreminjanje in vztrajanje na novih predlogih oviralo dokončen sprejem samoupravnega sporazuma naše grupacije za najmanj mesec ali dva. Nadalje je rekel, da je komisija imela 10 sej, precej težavno in obširno delo. Dokumentacije je bilo ogromno tudi predlogov in zahtev, zato delo ni bilo lahko. Usklajevanje je bilo zelo težavno, saj je dosedaj vsako podjetje obračunavalo osebne dohodke po svojih internih aktih; vse
to je bilo potrebno uskladiti v samoupravnem sporazumu tako, da so manj ali bolj vsi zadovoljni in da ne bo nihče prikrajšan.
Samoupravni sporazum daje osnovo in merila za ugotavljanje osebnega dohodka, namenjenega za zadovoljevanje o-sebnih skupnih potreb delavcev; te pa niso podvržene, plačilu prispevka na presežena sredstva.
Ta najnov ;j.ši e-edlig samoupravnega sporazuma naše grupacije tudi določa udeležbo pri ostanku dohodka, kar v prejšnjih predlogih ni bilo. Nadalje je tudi novo, da se bo kvalifikacijska struktura delavcev v proizvodnji zaradi sprememb tehnologije in avtomatizacije spreminjala. Kvalifikacijska struktura, ki je sedaj navedena v samoupravnem sporazumu, izhaja iz dejanskega stanja na podlagi splošnih aktov podpisnikov sporazuma za leto 1971.
Dodatki za nočno delo, delo v podaljšanem delovnem času, delo ob nedeljah in na dan državnih praznikov — so bili dosedaj v organizacijah združenega dela — podpisnic sporazuma — dokaj različni. Samoupravni sporazum določa odstotek v razponu za te dodatke. Obračunavali jih bodo po določilih splošnih aktov podpisnikov sporazuma in se medsebojno ne izključujejo.
Delovni pogoji v organizacijah združenega dela črne in barvne metalurgije bistveno diferencirajo od ostalih grupacij. Pod temi pogoji podpisniki sporazuma razumejo: vpliv temperature, ropota, prahu, fizično in psihično težavno delo, povečano nevarnost nezgod, kemične vplive itd.
Zato sporazum določa, da se kalkulativni osebni dohodki, izračunani za delavce, po vseh obračunskih skupinah poveča-
jo, glede na ocenjene delovne pogoje. Pogoji dela so razvrščeni v šestih stopnjah, vsaka stopnja je ocenjena z določenimi številom točk, vrednost točke pa je 8 din.
Sporazum določa, kolikšni smejo biti najvišji zneski za-dneviiice in kilometrino pri u-porabi vozil y službene namene. Dosedaj so nekateri izplačevali v te namene daleč prevelike zneske.
Podpisniki sporazuma so soglasni, kaj je lahko knjižiti v breme materialnih stroškov, teh postavk je kar precej. Ravno tako pa financiranje s sredstvi sklada skupne porabe.
Za spremljanje delovanja samoupravnega sporazuma črne in barvne metalurgije s pravico avtentičnega tolmačenja posameznih določil bo Obstajala komisija, v kateri bo po en delegat vsakega podpisnika sporazuma. Komisija bo opravljala svojo funkcijo samo v okviru sklicanih sej. Ta komisija bo imela precej dela, saj nikjer ne piše, da bo samoupravni sporazum res najbolj ustrezen da ga nè bo treba spreminjati^ verjetno že’ čez
(Nadaljevanje pa 2. strani) .
PREKINJAMO POLEMIKO
»Panzalković~ Ber as«
V aprilski številki »Aluminija« smo objavili članek »Zakaj j& zniževan dodatek za nočno delo«, katerega je napisal Djordje Panzalovič. Sočasno s tem člankom smo objavili tudi odgovor na članek; tega je napisal Ivan Beras.
Djordje Panzalovič z odgovorom ni bil zadovoljen, zato je napisal nov odgovor na odgovor Ivana. Berasa; ta je datiran s 30. aprilom 1971. U-redniški odbor je o tem odgovoru — novem članku- — razpravljal na seji 18. maja 1071 in ugotovil, da postaja dialog med Panzalovičem in Berasom zelo oster in oseben, zato je sklenil, da tega članka, v tovarniškem časopisu ne bo objavil..1, t
5.	avgusta 1971 je tov. Panzalovič napisal pismo odgovornemu uredniku časopisa, v katerem ugotavlja, Ida njegov• od govor, ni.bil o h javljen in ga prosi,' naj ukrene vse, da bo odgovor Objavljen v naslednji številki »A lumini ja«. "
Uredniški odbor je zaradi tega na seji dne 24. avgusta 1971 ponovno razpravljal o objavi Panzalovičevega sestavka. U-redjiiški odbor je ugotovil, da ta sestavek ne bi pripomogel k ureditvi problema, ki je predmet prejšnjih sestavkov, nekatere navedbe in ugotovitve niso pravilne, v nekaterih stvareh pa se je dejansko stanje v času od 30. aprila 1971 do danes že1 bistveno spremenilo.
Uredniški odbor je sklenil, da odgovora ne bo Objavil in s tem prekinja polemiko.
UREDNIŠKI ODBOR
Aluminij
rumeno-zeleni lepaki?
Čeprav je o s>Akciji 75« naš. list že pisal, se' mi zdi, da je treba ponovno zabeželiti nekaj osnovnih misli o njej. To pa zato, ker se je izkazalo, da je med večino sodelavcev ostala beseda neznana, prav tako pa tudi njen pomen. Obenem naj bo to odgovor tistim, , ki sp. ob -pogledu na zeleno-rumène lé- . pake, ki so bili še izobešeni v tovarni in bili označeni z »Akcija 75«,' spraševali, kajl pravzaprav pomenijo.
Predvsem želim v zvezi z lepaki opozoriti' na napise, kot so: samoupravljanje, izobraževanje, kadrovanje, stanovanje, šport. To so bistvene komponente mladega človeka danes. Nanje je prav tako hotela opozoriti Republiška konferenca ZMS, zato je tudi izdala lepake, seveda! z namenom in željo, da bi bila »Akcija 75« v vsakem kolektivu bolj prisotna in opazna.
Nerazumljivo in skrajno neodgovorno j j torej početje tistih, ki so te lepake na kakršenkoli način odstranjevali, Za vzgled lahko služi DE Vzdrževanje, v kateri ti lepaki niso bili v napoto in še sedaj opozarjajo na akcijo mladih. Tisti, ki pa sebe vidijo med tistimi, ki so lepake odstranjevali, so s tem pokazali ne le svoj primitivizem in nezrelost, temveč so se postavili v opozicijo proti vsem mladim ljudem, njihovemu delu in želji za napredkom. S tem pa ne želim.) da ne bi dobila »noge« tudi lepaka, ki še obstajata.
10 vodstvo ZMS. Prybtna zamisel je bila, da naj bi v to akcijo vključili 75 mladinskih aktivov največjih delovnih organizacij v Sloveniji. Òd tod torej, ime »Akcija 75«.: Pozneje, se jè izkazalo; ‘ da je’ zanimanje za akcijo mnogo večje, saj je v njej. sodelovalo 84 mladinskih aktivov.. Za predstavnike posameznih aktivov je bilo organiizranih več seminarjev, na katerih se se udeleženci usposabljali in izobra-
ževali;.,jza družbenO-politično delo z namenom, da bi pridobljeno znanje in izkušnje prenašali v svoje aktive.
Program akcije, o njem sino prav tako že pisali, je bil časovno zastavljen tako, da naj bi bil uresničen do 15. aprila letos. .Seveda pa naj bi program in način dela »Akcije 75« ostala stjalna oblika družbenega dela mlađih v delovnih organizacijah.
MILAN NEŽMAH
elavec pravico, da odkloni delo?
Temeljni nosilec nalog in poslov pri izvajanju in pospeševanju varstva pri delu je delovna organizacija, ki je poleg drugega tudi dolžna izvajati vse varstvene ukrepe, da bi zavarovala člane delovne skupnosti pred telesnimi poškodbami in zdravstvenimi okvarami.
Kljub temu se še večkrat zgodi, da nekateri delavci o-pravljajo dela, pri katerih bi lahko prišlo do življenjske nevarnosti, kakor tudi do zdravstvenih okvar, kar pa je seve-
ta nevarnost lahko nastane, oziroma, ko jo delavec opazi — ne pa, če ta nevarnost lahko nastopi. Poleg tega prvega momenta, je drugi moment v zvezi z izvajanjem te delavčeve pravice v tem, da na delovnem mestu nisu bili storjeni ustrezni varstveni ukrepi. Za te ukrepe pa ni važno, ali jih predpisujejo veljavni predpisi ali pa splošni akt delovne organizacije. Kot je to očitno, sme delavec odkloniti delo na delovnem mestu le, če sta hkrati izpolnjena oba navede-
Kaj je „Akoija 75“
V bistvu gre za družbenopolitično akcijo slovenske delovne mladine, to jel — mladine v delovnih organizacijah. Statistike in opažanja so opozorila na to, da v zadnjem času družbenopolitična dejavnost mlađih ljudi! v delovnih organizacijah stagnira ali celo nazaduje.1 In če predstavlja delavska mladina eno tretjino slovenske mladine, potem je bila družbenopolitična akcija več kot potrebna. Bil je torej skrajni čas, da bi delavsko mladino vzpodbudili k učinkovitejšemu in kvalitetnejšemu delu in je bila v prvi vrsti potrebna akcija, ki bi mlade ljudi usposobila, če že ne popolnoma, pa vsaj delno, za trezna razmišljanja: in dejanja.
Takšno akcijo je organizira-
da v nasprotju s temeljnim zakonom o varstvu pri delu in temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, kjer je podana možnost, da sme delavec v določenih primerih odkloniti delo na delovnem mestu zaradi neizvedenih varstvenih ukrepov. V ta namen želim prikazati, v katerih primerih sme delavec odkloniti delo na delovnem mestu.
NEPOSREDNA ŽIVLJENJSKA NEVARNOST KOT POGOJ ZA ODKLONITEV DELA
Gre za pravico, da delavec odkloni delo na delovnem mestu, če po običajnem poteku dogodkov in splošnih izkušnjah obstaja življenjska nevarnost — in sicer takoj, ko
na pogoja — da grozi neposredna smrtna nevarnost in da niso bili storjeni predpisani varstveni ukrepi. Potemtakem delavec ne more uveljavljati te pravice, če je, na primer, značaj njegova dela tak, da je kljub storjenim zaščitnim ukrepom izpostavljen določeni nevarnosti, ko neposredne smrtne nevarnosti še ni.
NEPOSREDNA NEVARNOST ZA ZDRAVJE KOT POGOJ ZA ODKLONITEV DELA
V drugem primeru ima delavec, če mu grozi neposredna zdravstvena nevarnost zato, ker niso bili storjeni varstveni ukrepi, pravico najprej zahtevati, da je treba to ne-
Varilec
varnost odpraviti v najkrajšem času. Če organizacija tega ne stori, sme delavec odkloniti delo na delovnem mestu, dokler ustreznih varnostnih ukrepov ne izvedejo. Iz tega sledi, da sme delavec odkloniti delo na delovnem mestu, če obstoji neposredna nevarnost za zdravje, če je ta nevarnost nastopila zato, ker niso bili storjeni ustrezni varstveni ukrepi in če je potekel določeni rok za odpravljanje nevarnosti.
DOLŽNOST DELAVCA PO ODKLONITVI DELA
V praksi se pogostoma zastavlja vprašanje, ali je delavec dolžan nekoga obvestiti o tem, da je odklonil delo zaradi neposredne življenjske nevarnosti in nevarnosti za (Nadaljevanje ..na 4. strani)
(Nadaljevanje s 1* strani)
SAMOUPRAVNO
SPORAZUMEVANJE
leto dni; takrat pa bo zanesljivo drugačen.
Sedanja komisija za samoupravni sporazum naše grupacije je določila rok delavskim svetom, da o njem razpravljajo — do 5. septembra 1971, saj je rok za sprejem 8. oktober 1971.
Sporazum bo začel polnopravno veljati z dnem, ko bo vpisan v register pri republiškem sekretariatu za delo in od takrat bo obvezen za vse podpisnike sporazuma. Uveljavljali pa ga bomo od 1. maja 1971 dalje. Določila sploš-
nih aktov podpisnikov sporazuma glede izplačil dodatkov v breme osebnih dohodkov, v breme sklada skupne porabe in materialnih izdatkov^ bo treba uskladiti s tem sporazumom, najkasneje do 31. decembra 1971.
Vsi udeleženci tega posvetovanja so si bili enotni, da je nujno potrebno čimprej sprejeti samoupravni sporazum naše grupacije; zato apelira na delavske svete, da ga v predloženi obliki potrdijo.
Izražena je bila želja vseh, da bi v bodoče sodelovali tudi na političnem, kulturnem, športnem in ostalih področjih.
Na kraju lahko samo rečem, da je posvetovanje povsem u-spelo.
Razkladalna postaja za mazut
ANTON KOSI
ALUMINIJ V LETU 2000
V času, ko[ je aluminijsko industrijo v svetu zajela huda recesija in ko v nekaterih elektrolizah širom po svetu u-gašajo elektrolizne peči, napovedujejo ameriški strokovnjaki, da se obetajo aluminijski industriji boljši časi.
Ce so v ZDA leta 1968 porabili 4,31 milijona ton aluminija, predvidevajo, da bodo leta 2000 po najbolj skromnih cenitvah potrebovali 21,2 milijona ton aluminija, po bolj optimističnih cenitvfah pa celo 42 milijonov ton.
To pomeni povprečno letno rast porabe med 5,l°/o in 7,4%.
Napovedovalci pa pričakujejo, da bodo tudi v ostalih industrializiranih državah potrebe po aluminiju rasle vzporedno z ameriškimi. Tudi za Japonsko, Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo, Zahodno Nemčijo, Francijo, Italijo in druge visoko industrializirane države trdijo, da bo njihov povprečni letni porast porabe aluminija med 5% in 7,3%. Za nerazvite države Afrike, Azije in Južne Amerike pa predvidevajo celo mnogo močnejši porast porabe, saj boi v teh državah vsako leto porabljeno 6 do 10% več aluminija, kot v predhodnem letu. Za preostali del sveta (izvzemši ZDA) predvidevajo, da bodo leta 2000 potrebovali med 31,5 milijona ton im, 68 milijoni ton aluminija, v primerjavi z 6,4 milijona ton (aluminija v letu 1968.
Skupna svetovna proizvodnja, katera je leta 1968 znašala 11,1 milijona ton aluminija, bi se tako po najbolj previdnih ocenah povzpela leta 2000 na 53,9 milijona ton letno, po bolj optimističnih napovedih pa bi lahko znašala celo 112,4 milijona ton aluminija letno.
Zanimivo je pogledati, kako bi naj porabili te ogromne količine aluminija. Predvidevajo, da bo gradbena industrija leta 2000 porabila 4,5-krat več aluminija kot sedaj. To bi dosegli s proizvodnjo novih ultra trdnih in odpornih alumi-jevih zlitin, iz katerih bi izdelovali lahke gradbene elemente, kateri bi močno izpodrinili uporabo lesa v gradbeništvu. Les je iz leta v leto težje dostopen in vse dražji.
Tudi motorna industrija bo uporabljala vse večje količine aluminija za proizvodnjo aluminijskih blokov motorjev, za
V	strojni industriji pa aluminij ne bo mogel izpodriniti jekla pri proizvodnji težkih o~ rodnih strojev. Verjetno pa se bo to zgodilo pri proizvodnji strojev in naprav za kmetijstvo, tekstilno in ostalo industrijo.
V	konzervni industriji bo a-luminij močno izpodrinil uporabo jeklene pločevine za konzervne-škatle. Jeklarska industrija se temu sicer upira z uvedbo tanjše, plastificirane in cenejše pločevine, zato bo verjetno zadržala določen del tržišča. Močno pa se povečuje uporaba aluminija! v proizvodnji embalaže za brezalkoholne pijače in pivo, za pakiranje mesa in druge hrane, za proizvodnjo raznih sprayev. Aluminijske tube izpodrivajo svinčene in kositrne, aluminijsko folijo pa vse bolj uporabljajo pri pakiranju prehrambenih izdelkov.
Tudi vojna industrija bo u-porabijala velike količine aluminija pri proizvodnji bojnih vozil in orožja, raznih eksplozivov in raket, raznih zaščitnih metaliziranih premazov.
Vendar pa bo treba za proizvodnjo tako ogromnih količin aluminija zagotoviti tudi vse potrebne surovine. Trei-nutno znane in ekonomsko primerne zaloge boksita po svetu vsebujejo 1200 milijonov ton aluminija. Vendar pa odkrivajo vedno nova nahajališča boksita, saj so samo v zadnjih 15. letih odkrili dve največji boksitni rudišči na svetu: v Avstraliji in Gvineji.
Nenehne izboljšave pri proizvodnji glinice in elektrolize aluminija bodo omogočile, da bo aluminij ostal konkurenčen magneziju in izdelkom iz plastike.
Predvidoma bodo v letih od 1980 do 1990 že razviti postopki za direktno proizvodnjo a-luminija iz boksitov, brez vmesne faze proizvodnje glinice. Verjetno pa bodo te postopke le počasi uveljavljali in bodo okrog leta 1990 zadostili le 1 do 2% potreb po aluminiju.
sj
vodne hladilnike avtomobilov in za aluminijske konstrukcije podvozja in karoserij bodočih avtomobilov. Na tem področju uporabe pa bosta aluminiju verjetno močno konkurirala magnezij in plastika.
na veliko uporabljali pri izdelavi malih osebnih letal, katerih proizvodnja se bo' močno razmahnila, pri izdelavi letal za prevoz tovorov in potniških letal za polete na krajših razdaljah, torej povsod tam, kjer ne bodo zahtevane hitrosti nad
podmornice, zgrajene iz aluminija, množično prevažale tovor pod arktičnim ledom.
Tudi elektro industrija bo potrebovala velike količine aluminija, čeprav porast porabe ne bo tako hiter, kot v 60. letih, ko je aluminij močno izpodrinil uporabo bakra.
Uporaba aluminija v letalski industriji je odvisna od bodočega sistema zračnih prevozov. Aluminij namreč sedaj še ne zdrži visokih temperatur in obremenitev, katere nastajajo pri super zvočnih letalih in poletih z nad 2 Macha hitrosti. Verjetno bodo aluminij bolj
Priprava odra 2 Macha.
Predvidevajo, da bo tudi pri proizvodnji tirnih vozil in v ladjedelništvu poraba aluminija porasla. Vozila iz aluminija bodo lažja in hitrejša, prevažala bodo lahko več tovora. Leta 2000 bodo tovorne
Proizvodnja izdelkov za široko potrošnjo bo potrebovala vse več aluminija. Iz aluminija bodo proizvajali hladilnike, klimatske naprave, kuhinjsko opremo, pohištvo, naprave za centralno kurjavo, športne čolne in ostalo športno opremo.
Brezalkoholni napitki za vroče obrate
Precej je delovnih organizacij (v nadaljnjem besedilu podjetja) v Sloveniji z obrati, kjer je temperatura zraka, toplotno sevanje in podobno visoko ■— preprosto take obrate imenujemo: »vroči obrati«.
Kot mi, tako imajo druga podjetja z gašenje žeje v takih vročih obratih razne napitke, kot so: kisla voda, črna kava, razni čaji, mleko ipd. Poleg tega imajo razne bifeje, kjer si delavci lahko kupijo po zmernih cenah še druge napitke oziroma brezalkoholne pijače, kar velja, seveda, tudi za druge delavce podjetja.
Vrsto let je bila v podjetjih stalna polemika o osvežilnih brezalkoholnih napitkih. Na koncu pa so podjetja, kjer je zdravstvena in varnostna služba upoštevala sodobne dosežke zdravstvenih strokovnjakov s področja medicine dela, prešla na napitke, ki imajo osvežilni učinek, zraven tega pa dodatke, kot so: vitamini npr. C in B — kompleks, dalje glukozo, kuhinjsko sol ipd. Ravno ti dodatki imajo veliko vlogo pri človeškem organizmu, ki je izpostavljen visoki vročini in kjer se predvsem z
uriniranjem in znojenjem izgublja na dan tudi 6 do 7 litrov tekočine, precej vitaminov, soli in drugega. Tako ti napitki sedaj izpodrivajo osvežujoče pijače — mineralne vode (slatine, kot sta npr.: radenska, rogaška. Zitje mineralne vode v vročih obratih, katere poraba je ogromna, saj se giblje tudi od 6—7 litrov na dan, ne ali pa zelo malo nadomešča, v teh okoliščinah, v organizmu življenjsko važne vitamine in zaščitne snovi, prav tako pa povzroča s svojo alkalnostjo tudi določene motnje. S pitjem v velikih količinah povzroča mineralna voda, slej ko prej, razna obolenja v organizmu, kot so npr. obolenja na prebavnem traktu, prav tako pa zmanjšuje odpornost organizipa.
nosti organizma, ki: je izpostavljen večji vročini, so po raziskavah zdravstveni strokovnjaki za industrijsko medicino prišli do zaključka, da ne priporočajo pitje mineralnih vod (slatine) v vročih obratih, brezalkoholnih pijač kot so ora, kokta, mleko in podobno. Slednje — mleko — ocenjujejo bolj kot hranilno in zaščitno, ne pa kot osvežujočo pijačo.
Po uporabi teh zdravih osvežilnih napitkov je verjetno v naši republiki na prvem mestu ŽELEZARNA JESENICE, ki je po zaslugi specialista iz medicine dela dr. Aleksandra Jerdanceva sprejela vitaminizirani šipkov čaj iz šipkovega sirupa, katerega pijejo vsi, predvsem pa delavci iz vročih obratov. Pitje tega čaja je dopustno v neomejenih količinah, oz., po osebni želji in po potrebi. S tem čajem je Železarna. Jesenice ukinila mineralne vode in črno kavo. Mleko pa poleg čaja dobivajo samo varilci. V tovarniških bifejih zaprtega tipa si lahko delavci za svoj denar kupijo brezalkoholne pijače vseh vrst, od mineralne vode, limonad, oranžad do turške kave — po zmernih cenah«
Zaradi teh in drugih fizioloških last-
Naš asortiment osvežujočih pijač v bifejih je v primerjavi z njihovim zelo reven, poleg tega pa neprimerno dražji.
Omenjeni specialist za medicino dela je sestavil tudi recept šipkovega sirupa z dodatki, ki vsebuje: šipkov sirup (ta vsebuje od vseh sadežev največ naravnega C vitamina), dodatek askorbinske kisline — C vitamin, vitamin B-kompleks (namesto jedilnega sladkorja, ker se glukoza hitreje in direktno resorbira v kri) in kuhinjsko sol — 0,5 g na liter napitka.
Po tem receptu jim napitke pripravlja in redno dostavlja podjetje eteričnih olj in esenc »ETOL« iz Celja. Kot
vidimo, je ta čaj — vitamizirani napitek — zelo bogat ravno po vitaminih, ki so življenjsko zelo važni, in po dodatkih
(Nadaljevanje na 5. strani)
Na sliki — desno: omehčevalnica vode
Kdaj ima delavec pravico, da odkloni delo?
(Nadaljevanje z 2. strani) zdravje. Odgovor je —kadar gre za ugotavljanje pomanjkljivosti, okvare ali drugega pojava, ki lahko ogroža varnost delavcev in nalaga delavcu, da o tem takoj obvesti neposrednega vodjo. Ni si težko zamisliti, kakšne .posledice bi lahko nastale, če delavec, ki je odklonil delo, o tem ne bi obvestil neposrednega vodjo. Lahko se, na primer, zgodi, da se na tem mestu poškoduje ali zboli kdo drug, ali delavec, ki je bil slučajno tam in ni vedel, kaj se je pred tem zgodilo.
Neposredni vodja bi moral biti zaradi več razlogov obveščen o tem, da je delavec odklonil delo na delovnem mestu. Prvič zato, ker mora u-kreniti, kar je potrebno, da bodo odpravljene nepravilnosti in pomanjkljivosti, zaradi katerih je delavec odklonil de-
lo.	Drugič zato, da poskrbi, da bo delavec čimprej nadaljeval delo na svojem delovnem mestu, tako da ne bi trpela proizvodnja itd.
Delavec je torej dolžan, da obvesti, poleg svojega neposrednega vodje, tudi svoje sodelavce, ki so na ogroženem območju. Poleg tega pa tudi zato, ker je to važno za razporeditev delavca na drugo ustrezno mesto za ta čas — in končno, če to ni mogoče, za odmero in izplačevanje sorazmernega nadomestila, osebnega dohodka za to dobo.	-K
Montaža
Dvorišče
POVZETKI IZ PREDAVANJ PROF. NEMCA ZA NOVO SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST
Nekatere misli in izreki velikih mislecev ter filozotov
Cervantes
1.	Ni pregovora, ki bi ne bil resničen. Kajti vsi izreki so vzeti iz izkušenj, izkušnja pa je mati vsakega znanja.
Twain
2.	Od dobrega laskanja lahko živim dva meseca. Kadar dvomiš, reci resnico.
Dobra vzgoja je v skrivanju mnogih misli o sebi in redkih misli o drugih.
3.	Navade se ne moreš kar tako znebiti, da jo kratko malo potisneš skozi okno. Oditi mora stopnico za stopnico.
Konfucij
4.	Vedeti, da se ve, kar se ve— in vedeti, da se ne ve, kar se ne ve — to je resnična modrost.
5.	Človek, ki naredi napako in je ne popravi, naredi drugo napako.
6.	Narodom ni mogoče vladati^ če ljudje na nižjih položajih ne zaupajo v tiste na višjih položajih.
Ni daleč od popolne vrline, kdor je skop v besedah, vztrajen in preprost.
Cicero
7.	Neumno je gledati tuje napake, a pri tem pozabljati na svoje.
8.	Brezdelje je nakovalo, na katerem vrag kuje vse mogoče grehe.
Balzac
9.	Vztrajnost je najpotrebnejša vrlina v vseh človeških stvareh. Vztrajnost je tudi najvišji izraz moči. Pascal
10.	Neodločnost je, slabša od slabega dejanja. Shakespeare
11.	Besede brez misli ne gredo nikoli v nebo.
Wilde
12.	Smešna je razdelitev ljudi v dobre in slabe: praviloma so ljudje le privlačni ali pa odvratni.
Biti moraš dobrodušen, da pridobiš prijatelja. Toda kdor nima sovražnika, ni dosti vreden.
PRIROČNIK ZA VODJE
Da bi pridobili sodelavce za svoja stališča ali za delo, katerega smo jim namenili ali dodelili, se moramo ravnati po naslednjih napotkih:
—	izogibajmo se, prepirov,
M-spoštujmo mišljenje drugih,
—	če v-neki zadevi nismo imeli prav, priznajmo to takoj,
poskušajmo vsekakor najprej s prijaznostjo,
—	vzpodbujajmo druge, da obrazložijo svoja mnenja,
—	pustimo sodelavca v prepričanju, da je ideja njegova,
—	poskušajmo proučiti problem z vidika sodelavcev,
—	imejmo razumevanje za želje in ideje sodelavcev in jih ne podcenjujmo,
—	predpostavljajmo vedno, da ima naš sodelavec poštene namene,
—	prikazujmo svoje ideje živo in prepričljivo,
■ Če želimo spremeniti ljudi, ne da bi jih ponižali, upoštevajmo naslednje:
—	pričnimo s pohvalo in iskrenim priznanjem tudi za male uspehe,
—	preden kritiziramo druge, govorimo o lastnih napakah,
—	odpuščajmo, da sodelavci napravijo »počne napake«, iz katerih bodo sami uvideli, da je opozarjanje na napake bilo na mestu,
—	težimo za tem, da bodo drugi odločali sami pod sugestijo naših idej,
—	dajmo vsakemu priložnost, da ohrani svoj ugled,
—	hrabrimo sodelavca, da začetne uspehe postopoma povečuje,
—	ne dirigirajmo, temveč delegirajmo, to se pravi, prepuščajmo sodelavcem, da bodo v svojem delokrogu samostojni,
—	rte prehajajmo preko pristojnosti drugih vodij, nadrejenih, na enakem rangu, in podrejenih in ne rešujmo nobenega vprašanja mimo njih, ,
—	če vsi ti ukrepi ne uspejo, da bi sodelavca popravili, rešujemo zadeve odločno in energično, nepristransko in humano.
Ti povzetki so napisani za tiste, ki so bili takrat zaposleni, kot za tiste, ki niso smeli prisostvovati predavanjem, čeprav so dobili vabilo, in tiste,, ki se predavanja niso hoteli udeležiti in so odšli raje domov.
MILAN NEŽMAH
j | . : Ne bom prvi,-pa nef zadnji, ,ki govori o potrebi'športa in rekreacije pri ljudeh vseh starostnih dob. Naj bo šnies-no ali ne, primerjava, katero bom omenil, 100°/o drži.
: Se v dobi prvih ljudi je nepisani, zakon narave bil: . »Močnejši, hitrejši in vztrajnejši bo preživel; za mehkiiž-neže ni prostora pod soncem.« Od tedaj do danes, skozi tisočletja, se glede itega ni mnogo spremenilo.
Primerjajmo' samo'”dva" de- ■ jjif relaksirala. Naslednji dan
bosta oba ina svojih:, delovnih mestih’ pripravljena, da se spoprimeia ‘tudi 'z najbolj zahtevnim ■ delom.1
• . . - , ' '	. §n
Antikorozijska zaščita stopnic
lavca, zaposlena na enakih de lovnih .mestih, pod enakimi pogoji; »Franc«'se po Opravljenih' Osmih lirah pošteno naje ih":zbere še toliko -poguma in moči, da se privleče do naj -bližje postelje ali' ležalnika, meditem pa »Pater« naredi enourni sprehod po gozdu, je pol ure na' teniškem, nogometnem-, odbojkar,sikam igrišču, ali. pa z loparjem za badminton v rokah teka levo in desno za žogico.
■ Ne botn »odkril Ameriko«, če napišem, kaj se dogaja v telesih Petra in Franca. Medicina je že zdavnaj ugotovila, da bo organizem ostal ■ zdna-v in odporen le tedaj, če bo nenehno izpostavljen najhujšim in večjim naporom, soncu, vodi in zraku. Zahrbtne bolezni, enako kot poklicne, bodo premagale le slabo branj,eni organizem, ki ni vajen naporov in ni utrjen. Razgibavanje in šport na čistem zraku povečujeta delovno storilnost, enako intelektualnega in ' menuelne-ga delavca. Obema šport in rekreacija, popestrita življenje in
■v
Športna srečanja
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA TGA — KOMISIJA ZA SPORT IN REKREACIJO PRI TOVARNIŠKEM ZBORU SINDIKATA JE PRIPRAVILA PROGRAM MEDOBRATNEGA TEKMOVANJA V POČASTITEV TOVARNIŠKEGA PRAZNIKA, 21. NOVEMBRA — ZA PREHODNI POKAL TGA.
Termini srečanj so naslednji:
S A H :
"7. 9. 1971	torek	ob 16. uri
<8. 9. 1971	sreda	ob 16. uri
Žrebanje parov in ostale formalnosti , bodo uredili med seboj vodje ekip.
STRELJANJE:
"10. 9. 1971 petek ob 15.30 uri Ker je med vsemi ekipami ie en član Jz I. izmene (Janko Sršen, DE Energetika), bo streljanje opravljeno po predvidenem urniku: Janko Sršen pa bo -streljal 8. septembra 1971 ob 16. uri v 'Prisotnosti po enega predstavnika vseh ekip, njegov rezultat pa se bo prištel k skupnemu seštevku del. enote Energetika.
ODBOJKA:
10. 9. 1971 petek ob 16.30 uri DE ALUMINIJ : DE GLINICA
15.	9. 1971 sreda ob 16. uri
DE VZDRŽEVANJE : DE GLINICA
16.	9. 1971 četrtek ob 16. uri OSREDNJE SLUŽBE : DE VZDRŽEVANJE
17.	9. 1971 petek ob 16. uri
DE ALUMINIJ : DE VZDRŽEVANJE "'29. 9. 1971 sreda ob 15.45 uri DE ALUMINIJ : DE OSREDNJE SLUŽBE "29. 9. 1971 sreda ob 16.45 uri itDE GLINICA : DE OSREDNJE SLUŽBE
N O G O M ET :
9. 9. 1971 četrtek ob 16. uri DE ALUMINIJ : DE GLINICA
18.	9. 1971 sobota ob 9.30 uri DE VZDRŽEVANJE : DE OSRED. SLUŽBE 20. 9. 1971 ponedeljek ob 16. uri DE GLINICA : DE VZDRŽEVANJE 20. 9. 1971 ponedeljek ob 17. uri DE OSREDNJE SLUŽBE : DE ALUMINIJ 28. 9. 1971 torek ob 16. uri DE OSREDNJE SLUŽBE : DE GLINICA 28. 9. 1971 torek ob 17. uri DE VZDRŽEVANJE : DE ALUMINIJ
Pri izbiri terminov za tekmovanje šmo upoštevali želje in možnosti posameznih DE (izmensko delo sodelujočih tekmovalcev).
Vsem tekmovalnim ekipam in posameznim "članom želi osnovna organizacija sindikata TGA »Boris Kidrič« obilo športnih uspehov — z željo, da bi tekmovanja bila v tovariškem vzdušju, pod geslom — ni važno samo zmagati, ampak tudi Sodelovati!
Brezalkoholni napitki za vroče obrate
(Nadaljevanje s 4. strani)
npr. glukoze, ki je za delo mišic in sploh za fizično delo — izredno pogreši j iva. Naše podjetje dobiva trenutno šipkov sirup z limono, kateremu dodajamo sol v zgoraj omenjeni količini.
Šipkov čaj uporablja tudi ŽELEZARNA STORE, s čemer je ukinila črno kavo, slatino in mleko, dalje TAM Maribor, ki je ukinila črno kavo, slatino in gazirano (slano) vodo, ŽELEZARNA RAVNE NA KOROŠKEM ima tudi šipkov čaj — s pripombo, da je prišlo zaradi SLABE
ZDRAVSTVENE IN VARNOSTNE KONTROLE V PODJETJU do spremembe s tem, da so sedaj" dobavljali namesto šipkovega čaja ruski čaj; sicer pa sedaj, ko to pišemo, so verjetno že začeli ponovno uživati šipkov čaj.
V podjetjih, ki uporabljajo šipkov čaj, so delavci z njim zelo zadovoljni, poleg tega pa je še vrsto drugih podjetij, kjer V VELIKIH KOLIČINAH PIJEJO TA ZELO KORISTEN VITAMIZIRANI NAPITEK ŠIPKOVEGA SIRUPA.
'Športa ’ in rekreacije * primanjkuje večini naših’ delavcev, talko umskim kot tudi fizičnim: Na' tem področju j.e pri nas bore malo opravljeno. V večini drugih podjetij in tovarn obstajajo delovna mesta referenta . za rekreacijo in šport; njihove izkušnje, že kažejo, da denar, ki je vložen v ta delovna mesta, ni odvržena investicija.
V naši delovni skupnbsti vsekakor obstajajo realne težave pri izvajanju tako kompleksne naloge, kot je rekreacija: različna mentaliteta ljudi, oddaljenost mesta bivališča od tovarne in rekreacijskih površin v naselju Kidričevo, izmensko delo iitd.
Vendar, z večjim angažiranjem samih delavcev in seveda komisij za rekreacijo in šport v posameznih sindikalnih podružnicah bi tudi te probleme omilili, če že ne povsem rešili.
.. Na tem področju je že nekaj narejenega ( enodnevni izleti v Stubiške in Krapinske toplice, v Moravce in Logarsko dolino; srečanje s TAP-om iz Ptuja, tradicionalna srečanja s Tovarno dušika Ruše in Impolom iz Slov. Bistrice, nogometna tekmo »isuhi in debeli«), nekaj pa pravkar organiziramo. Ravno to ,je bil namen mojega pisanja: na enostaven način pojasniti potrebo po rekreaciji in bližnje med-, obratno tekmovanje v počastitev tovarniškega praznika.
Mislim, da je dolžnost in obveznost vsakega med nami, do samega sebe in do delovnega kolektiva, da v mejah, svojih zmogljivosti sodeluje pri realizaciji že tradicionalnega medobratnega tekmovanja. Letos je komisija za šport in rekreacijo pri tovarniškem sindikatu poskusila rešiti neke probleme, ki so se ’ pojav-T j ali pri tem- tekmovanju, •Predvsem smo posvetili pozornost času, v katerem naj bi tekmovanje ibilo, in razporedu izmen. Skupni zaključek je bil, da bi bil mesec september kar najbolj primeren termin za tekmovanje.
Letni dopusti se končujejo v glavnem avgusta, vremenske
,, rairperé pà šo.'iavno idealne, Kar za' ■oflsto'bie^ ih ' nofcémb’ér (prejšnja leta je tekmovanje bilo v teh, mesecih);,nitmogoče garantirati.,.. "Sločasno so vel predsedniki komisij za rekre-akcijo pri posameznih podružnicah dobili nalogo, da poiščejo najbolj .primerne termine glede ha izmensko delo in tekmovalce, iki naj bi zastopali bsftve svojih ekip. .
Mislim, da je-nekaj že storjenega za afirmacijo rekreacije in športa . kot ; pomembnih činite!jev za večjo delovno storilnost, boljše zdravje članov delovne skupnosti in večjo povezavo med nami; apeliram, da po svojih močeh, na različne načine (kot tekmovalci, navijači in organizatorji) sodelujejo pri - izvedbi medobratnega tekmovanja.
Končal bi z željo, da bi temu tekmovanju v njegovi končni fazi (pri razglasitvi zmagovalcev) posvetila večjo pozornost vodstva sindikata, in delovne skupnosti, Saj tekmujemo v počastitev tovarniškega praznika — kot člani sindikata.
VOJISLAV VELIČKOVIČ
ZAHVALI
- Zahvaljujem ise sindikalni podružnici Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo zä pomoč, katero mi je nudila v času bolezni.
Iskrena hvala!
Franc Kosi DE Vzdrževanje
Ob težki izgubi naše ljubljene in nepozabne
Justike Kovačič
roj.
se iskreno zahvaljujemo vodstvu Osrednjih služb, sindikalni podružnici, sodelavcem in prijateljem — za nesebično pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Kostanjevcu in Ko-zodercu, ki sta nam v težkih trenutkih stala ob strani. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru »Svoboda« Kidričevo, tovarniški godbi na pihala, obema govornikoma za tople poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem, ki so s cvetjem okrasili njen prerani grob, jo spremljali na zadnji poti, in vsem, ki sc( nam izrekli sožalje.
Žalujoči:
mož z otroci in ostalo sorodstvo.
V	počitniškem domu
v Crikvenici je priletno
V	našem počitniškem domu »Aluminij« v Crikvenici bo letos letovalo v desetih izmenah nad 1.000 naših sodelavcev, članov njihovih družin in tistih, s katerimi smo zamenjali goste v njihovih domovih.
Ko smo prejšnji teden ohi-.jökali kopalce na plaži našega -doma, iso naim povedali, da so z vsem zelo zadovoljni. V ku-"hinji znajo hrano pripraviti ■•odlično, v, domu in na plaži vladata red in disciplina, za kar gre pohvala upravnici tov. IMari Rus.
Nalašč smo prelistali še knjigo pritožb, kjer pravzaprav pritožb ni, pač pa kar 26 pohval. Med drugim so gostje družine Abramovič, Hupačfci in čas iz Velenja med drugim zapisali itole: .»Kot gostjie smo ’bili zelo zadovoljni. Vse pri-.znanje upravnici za red in di-
sciplino. Pohvale vredno je tudi strežno osebje, posebne pohvale pa kuharsko osebje, ki zna odlično pripraviti hrano!«
Ko smo pregledali tudi cene pijač, smo uvideli, da so pri nas še najcenejše. Saj je v našem domu steklenica piva veljala 2,4 din, drugod 3,5 din, vino je pri nas od 6 din navzgor, drugod pa ,so ga točili po 2 din za liter — dražje.
Gostom, ki so uživali v morju 's 25 stopinjami toplote, smo na dopustu zaželeli vse najboljše!
Na plaži doma »Aluminij« v Crikvenici
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO. UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrlič — predsednik, člani: Stojan Kttrbler, dipl. inž,, Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tone j c, dipl. inž. Tisk: ZQ9P »Pomurski tisk« v Murski Soboti. Rokopisov in slik ne vračamo.
Obnavljanje birokratske strukture dobi -takrat močno
tehnokratsko komponento. Služi mu tudi za opravičilo, da duši 'samoupravljanje. Uspeh tehnokratizmia je povezan z neuspehom samoupravljanj a, ki — tega ne pozabimo — ni edini tekmovalec ' na socialni
kot vodstvena znanost v luči
Hlebčki
kratski monopol, je zelo realna.«-Graditi bi morali talke-e-konomske in 'socialne odnose,, ki tako možnost že danes preprečujejo, »da se jutri ne bi: bilo treba spopadati v avtoritarno, oligarhično kibern-etiza-cijo«. Ta bi nastopila ob prehodu 'kibernetskih strojev, kot. novega sredstva za vzpostavitev monopola ina informacije,, v roke -majhne strokovno-orga— niziatorske skupine. Posledica; bi /bila neobveščenost množice proizvajalcev. Tu so mišljene monopolske skupine na vrhu integracijsikiih -eno^ ob centraliziranem odločanju O' ciljih in kriterijih optimalizacije in drugih rešitvah, -neodvisno in samostojno od n-epo^ srednega. samoupravljanja v osnovnih enotah. Dobesedno pravi M.P. (takole: >>To bi nastopilo, iko potrebe in interesi proizvajalcev ne bi bili kritem riji in -mejni pogoji optimalizacije, Iko bi. kibernetizacija pomenila množično razosebljanje osebnosti, spreminjajoč jih v predmet (manipulacije in izključujoč jih iz odločanja. Zatorej je poleg drugih načel interesne integracije, katero -smo opisah, nenavadno -važno tudi vzpostavljati . take 'skupne organe, katerih vloga bo predvsem veljala urejanju samoupravi j alskih zvez, ki bodo organi neposredne ■ -demokracije kot -svoj-e -naravne baze'.. I Kolikor manj je uspeha pri za-snavljanju take notranje organizacije novih ekonomskih odnosov, pr.i vzpostavljanju interesne integracije kot temelja združenih podjetij, .kolikor manj samoupravljanje uspešno rešuje probleme proizvodnje, tehnološke integracije, toliko bolj dobiva peruti tehnokrati-zem.
samoupravnega sistema
»AVTOMATIZACIJA, KIBERNETIKA IN INFORMATIKA VNAŠAJO NOVE KVALITETE TU-
1 j en jakega standarda. .
Vendar pa -trdi tudi Miroslav Pečujllič v svojem delu »Prihodnost, ki se je začela,« da to ne more biti le slavospev
Dl V STARO RAZMERJE MED SAMOUPRAVLJANJEM IN STROKOVNIM VODENJEM...«, TRDI M. PECUJLIC V SVOJIH RAZMIŠLJANJIH.
Gre za prodor sodobnih metod med oblikovalce in izvajalce poslovne politike. Omenjeni avtor se sicer boji teh-nokratizacije in nekompetentnega vmešavanja v strokovno sfero: »Če je strokovno vodstvo bolj samostojno, si prjjjobi monopol pri reševanju osnovnih odnosov; če pa tega nima, doživlja udarce regulacija proizvodnje.
Iz tega položaja omogoča šele prodor kibernetike — informatike. Ta omogoča tudi večjo samostojnost strokovnih organizatorjev, a ne'podira samoupravnost odločanja...
Ob dekantatorju
računalnikom, slavospev, ki bi si zapiral oči pred drugimi možnostmi . -i-n -nevarnostmi. »Možnost, da ima kibernetika tudi drugačne socialne posledice, da služi kot orodje, da se ..krepi ekonomski, politični in d-uhovni biroikratsfcO-tehno-
Beleženje pogonskih podatkov
Vodstvena znanost postaja tako izključno vezana za znanstvenoraziskovalne metode pri razumevanju in -reševanju poslovnih problemov. Kibernetika in avtomatizacija sta vsekakor najvažnejša pripomočka modernega upravljan ja zapletenih -sistemov, tudi naših sa-, moupravnih. Omogočata ob demokratični centralizaciji vendarle avtonomijo delov in humanizacijo odločanja. Birokratsko odločanje, na pr. je mogoče voditi z načrtnimi indikatorji, brez upoštevanja človeških potreb in domala vedno nastop v imenu višjih interesov, ki so lahko interesi zelo ozkih skupin.
Samoupravno odločanje pa v nasprotju z birokratskim u-pošteva človeške potrebe kot najnovejšo kategorijo. Gre torej za humanizacijo in tudi racionalizacijo odločanja in upravljanja, ki mora zadovoljiti zapleteno celoto družbenih, skupinskih in posameznih interesov proizvajalcev. Iskati ta Skupni imenovalec, je zelo zapleteno, zato je potrebna o-gromn-a množica informacij, ta pa dalje zahtev-a uporabo kibernetskih strojev. Ta lahko izbere inačico rešitve, najbližjo skupnim interesom, ki bazirajo na • optimalnih ali znanstvenih informacijah. Kot postaja izobrazba najvažnejši faktor produktivnosti, postajajo informacije, oziroma, razpolaganje z njimi glavni temelji odločanja. Monopol informacij pomeni moč oblasti, možnost za odločanje, ustrezno lastnim interesom; vendar na račun (ne)Taciona-lnosti, če ne gre za -resnično samoupravno demokracijo. Tako -lahko preide odločanje od empiričnega, prakticističnega gledanja do optimalno-znanstvenih spoznanj. Sklepi (tudi samouprav-
ni) dobijo tako svojo znanstveno komponento in veliko več možnosti za učinkovitost. Edino elektronski računalniki lahko zelo hitro dajejo podatke, potrebne proizvajalcem in up-ravlja-lcem pri važnejših sklepanjih, odločitvah, izbiri alternative (!) ipd. Vse podatke, hranijo v vedno večjih memori j ah in tudi vse nove informacije se morajo stekati k računalniku. Memorije (spominske celice) rasejo v nepredstavljive gigantske enote; ki bodo delovale ikot »servisni centri« in bo na njih priključena mreža računalnikov, ne le v industrijske, ampak tudi v »privatne« namene, oziroma uporabo. J. J. Servan-Schrei-ber napoveduje v svoji knjigi »Ameriško izzivanje« računalnik neke vodilne ameriške fir-
govore na vprašanja v ritmu navadnega dvogovora.«
Če se ob tem spomnimo orjaških strojev — računalnikov iz obdobja petdesetih let in njihove elementarne rabe pri administrativnih in uradniških opravilih, 'ko so nadomeščali le t.i. mehanska fizična dela pisarniškega osebja, je že domala nemogoča primerjava z generacijami računalnikov, predvidenih za obdobje 1980— 85, ko bodo samo po velikosti tisočkrat manjši. Ti visoko integrirani in, medsebojno odvisni sistemi bodo osredotočeni le na predelavo informacij; tu se bodo povezovali notranji in zunanji podatki-, v neštetih variacijah.
Informacijski sistem bo torej srce ; takratne -strukture.
me, -ki -bo imel neposredno dostopen spomin s kapaciteto 1012 znakov (tj. tisoč milijard znakov v enem samem 'stroju). Leta 1967 so cenili vso informativno dokumentacijo, ki je zbrana v obliki knjig. in drugih dokumentov v vseh knjižnicah. sveta, na lili1? znakov (en milijon milijard znakov). Ta se pod-voji v 15. do 20. letih in tako ugotavlja S. Schreiber, »da bo leta 1980 zelo majhno število računalnikov nadomestilo vso napisano dokumentacijo, ki je bo na svetu. In ti računalniki bodo delali v realnem času : posredovali- -bodo celokupne informacije kot od-
Trdim-o lahko, .da v tem pogledu bodočnost ne bo trend preteklosti» iPolegj vsehl drugih, gre za. velike spremembe tudi v razvojni, politiki, -bar na splošno pomeni povečanje u-činkovitosti gospodarjenja in od tod tudi večje ravni živ-
arend.«
pudpo