List 38.
 Nekaj od kmetijstva na Lašktim.
Našim kmetovavcam, posebno na Dolenskim, v prevdark.
Pretečeni mesec so častiti gosp. Ve rt o ve peljali mene in gosp. Dr. Strup pita nekoliko po Goriškim in Laškim. Prišli smo čez Videm noter do Ogleja, nekdanjima silno velikiga in imenitnima slovanskima mesta, kije zdej popolna m a furlanska vas z 91 revnimi hišami.
Moj namen ni žalostnih občutkov popisati, ki so nas obšli, ko smo na podertine slavniga mesta stopili, ktero je bilo nekdaj drugi K i m imenovano, — tudi veselica popotovanja skozi mnoge kraje v tako pre-serčno ljubi drušini, in prijaznosti, s ktero so nas popotnike naši prijatli povsod sprejemali, si nisim namenil popisati j — vse to nam bo vsikdar globoko v sercu zapisano ostalo ! Moj namen je le povedati: kaj smo v kmetijstvu v teh krajih vidili, in kaj bi se dalo tudi pri nas posnemati, posebno na Dolenskim.
„Kar je na Laškim, to ne velja za naše kraje" — nam zna kdo odgovoriti — „vsaka dežela ima po svoji zemlji, po svojim obnebji, in po svojih šegah tudi svoje kmetijstvo in svoje navade." Vse to tudi mi dobro vemo, in nikdar nam ne bo na misel prišlo, Laško kmetijstvo, kakoršno je, našim deželam priporočevati. Na Laškim, kjer smo mi popotovali, ne vidiš po deželi skorej nobeniga sadniga drevesa, razun murb, — murb pa je na tavžente in tavžente , kamor pogledaš. Gojzdov ni na ravnim nič; torej tudi derv skorej nič; kakšin germiček, turšične stebla in enaka baza jim služijo za kurjavo. Senožet, detelje in druge živinske klaje je le malo viditi. Živina je večidel slaba — tedaj tudi gnoja malo ; rodovitna zemlja pa ga ne potrebuje veliko. Na več krajih je zemlja zlo pešena, in kakor se je vidilo, je tudi slabo gnojena — in vender kaj mislite : s čem je obsajena?
Kar so oči dosegle , se ni vidilo nič druziga , kakor njive s turšico obsajene; na obeh straneh njiv pa po celi dolgosti stoje po versti  murbne drevesa.
Kjer je kraj za vinorejo, so speljane te rte po navadni Laški visoki reji od drevesa do drevesa na konje, verhe ali veje, de kakor v vencih od drevesa do drevesa visijo.
Ker je po celim polji ena njiva popolnania enaka drugi, popotnik misli, de se vseskozi po edinim ver tu pelje. Dolga versta murbnih dreves , po tem turšica na njivi kacih 4— 5 sežnjev široki, po tem spet versta murbnih dreves,  potem spet turšica in tako naprej.
Iz tega se vidi, de poglavitno poletno kmetijstvo na Laškim je eno leto za drugim: reja te rt, turšice in m u r b.
Kaj se znamo mi iz tega učiti?
1)  V vinoreji ne moremo Lahov posnemati, kodar pri nas nista zemlja in kraj za to ; to vsak sam ve. Tudi njih visoke reje ne bomo priporočevali, ker so nam gosp. Vertovc v svoji neprecenljivi „Viuo-reji" tako očitno dokazali, de visoka vinoreja veliko menj velja od niske ali pritlične. ??Hočeš — pravijo naš mojster vinoreje — do briga žlahniga vina pridelovati, iši ga pri tleh; pritlična reja ti ga bo dajala."
2)  V sajenji turšice naj nam pa bojo Lahi v izgled. Veči del njih polja je poleti s turšico obsejan. Lahi sicer druziga nič ne poznajo , kakor dan na dan svojo polento. Mi bi sicer ne bili zadovoljni s samo polento, torej tudi nikdar toliko turšice ne bomo sadili, kakor Lahi. Vender nikdar ne smemo pozabiti, de turšica nar več zda med vsim žitam: naj se tur-šična moka ali turšično lubje Lslama) porabi. Turšice naj se tedej povsod veliko sadi, zat6 kjer tudi v bolj merzlih krajih dobro rodi, če je zemlja dobra, ji pridno gnojiš, in je pregosto ne sadiš. Gosp. Vertovc so nam povedali, de ni skorej boljšiga kruha, kakor je turšično-reženi, ako 2 tretjini turšične moke zmešaš z eno tretjino rež ene. Turšični žganci so tudi dobri. — Sajenje turšice na Laškim eno leto za drugim na enakim mestu nam na dalje očitno kaže, de nam ni treba njiv za turšico vsako leto premeno-vati. — Murbne drevesa, po obeh krajih njive postavljene, tudi s svojo senco ne škodjejo turšici, ker bi bili Lahi gotovo že davnej to šego opustili, ko bi bila škoda očitna. Tudi mi nismo nikjer take škode vidili*
33 V reji murb, ki je tako obširna na Laškim in ktera Laham vsako leto na milijone dobička v žido-reji prinese, bi bilo prav, de bi, posebno na Dolen-skim, Lahe prav pridno posnemati in po njivah veliko murb v lepih verstah zasajevati začeli. Zakaj bi se Dolenc i prav pridno ne poprijeli reje murb in Žide? Premožniši posestniki naj bi v več krajih špogali veliko zidnih gosenc ali sviloprejk; menj premožni, če se nočejo ali nemorejo s sviloprejkami pečati, naj pa gleštajo prav pridno murbne drevesa, kterih listje bojo potem vsako leto lahko prodajali.
Naši Dolenci, kteri se dosihmal merao Gorencam tako malo s kupčijo in rokodelstvam pečajo, bi si gotovo zmurbno in židorejo veliko dobička naklonili,   če  bi se le hotli prav pridno te reči poprijeti!
Krajnska kmetijska družba je unidan sklenila, vsako leto menj premožnim in pridnim kmetam deset tavžent murbnih dreves in 1 funt murbniga semena brez plačila podariti, in tudi za zidne mešičke ali k oko ne je v Ljubljani pot znajdla, kamor se bo sirovi pridelk lahko prodajal. Tudi natanjčni poduk: kako z rejo murbnih dreves in zidnih gosenc ravnati — je po Novicah že v letu 1843 v spisku, ki so ga prav po domače častiti gosp. fajmošter Salokar zložili, na znanje dala. Več ni v stanu storiti. Bog daj , de bi se njenih dobrih namenov kmeto-vavci pridno poprijeli v svoj lastni in veliki dobiček!
--------------,                Vrednik,
-   166   -