kT1*! »Spet govorijo in pišejo po vseh listib o neki stvari, ki je prav nič ne razuinem«, se je oglasil prijatelj pri našem znancu — gospodarju. »Kaj so to nettunske konvencije?« »Ime je zopet tuje, pa sem enkrat že slišal razlago o tem, pa ti ga lahko razložim. Nettuno je neko mesto v Italiji. V tem mestu so pred tremi letl napravili dogovor med Italijo im Jugoslavijo in sicer ga je za Jugo- slavijo v itnenu ttdanj« vlade PaSlčPrlbič«vičevt podpisal ttdanji zunanji ministsr dr. Ninčič. Dogovor pa se irftenuje s tujo besedo — konvencija. Zdaj veš, da so Nettunske konvencije — dogovor med Italijo in Jugoslavijo, sklenjen v mestu Nettunu v Italiji.« »To zdaj razumem, čeprav mi te tujke ne gredo prav v glavo In bi se preje jezik zlomil kot pa jih gladko izgovorll. Zdaj mi pa še to povej, zakaj pa zdaj naenkrat o tem toliko plSejo?« »To je pa takole: Tedaj ni bilo nobene sile o tem dogovoru sklepati v narodni skupščini, ker je z Italijo Veljala še posebna prijateljska pogcidba. Zato se je sklepanje o tem preložilo tako doigo, da poteče ona bogodba. »Slovenski Gospodar« je itak že pisa), da se je začasno za pol leta odložilo skiepanje o nadaljnem prijateljskem razmerju z italijo. Šedaj pa čas prihaja, da se to ponovno iiredL Kdq v državi bi danes upal stopiti pred narod in reči: Nočemo več miru, nočemo več z Italijo mirnih odnošajev, hočemo vojsko! Narod bi ga kamenjal! Sedanja vlada hoče tudi v tem oziru napraviti stalnost, hoče zasigurati naše meje, da bodo prenehale govorice, ki jih je povzfoČala dosedanja negotovost — kaj bo z Italijof« »To je čisto prav, kar dela sedanja viadai Toda ali pa ne daje Italiji v teta dogovoru kakih pravic, ki bi škodovale naši državi?« »Dfagi moj, kaj pa je danes, rečem daries, saj me razumeš, več vredno kot mir? Italija pa se je do sedaj ves čas ižgovarjala pred vsem svetom, da s6 fnora pripravljati na vojsko z nami, ker — mi nočerno skleniti prijateljskega dogovora z njo. Naša država stoji pred vsem svetom označena kot vojskeželjna. Da nam to škodujeS, je jasno. Tudi pri sklepanju posojila v Angliji smo morali dokazati, da nočemo vojske. In mi je res nočemo! So tudi taki v naši državi, ki jo hočejo, ki bi se pa v slučaju voj ske doma poskrill in bili — liferanti za vojsko!« »Vsaka vojska prinese prokletstvo«, je dejal invalid, ki je bil v družbi. Tudi njemu jo je. Le eno roko še ima, drugo so mu odsekali. »Ta bi pa posebno še nam Slovencem prinesla nesrečo, saj bi ravno Slovenija bila — bojno polje!« »Norec, kdor hoče vojsko«, je znova zavpil invalid. »Norec pa tudi tisti, ki posluša te hujskače na vojsko in to so naši demokrati in radičevci, ki hočejo preprečiti pogodbo z Italijo in s tem — povzročiti nevarnost vojske. Možje, od človeka do človeka pojdimo, poscbno do onih naših tovarišev, ki so še v zmoti in ki so še pristaši demokratov in radičevcev, povemo jim, da držijo z onimi, ki nočejo miru —¦ ampak spor z Italijo! Povzročimo, da dobijo iz lastnih vrst odgovor, kakor ga zaslužijo za to svojo zavoženo politlko! Javno naj odstopajo njihovi pristaši, njihovi listi »Domovina« in »Kmetski list« naj romata nazaj v njihove brlog«! Vsa Slovenija naj pokaže, da je z vlado, ki hoče storiti vse, tudi ta težak korak, samo da se ohrani mir!« In možje, ki so pogledali na svoja polja, svojo mlado setev, so imeli samo eno željo v srcu: »Da bi tudi v miru želi!«