Učiteljski list GLASILO »ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU". Izhaja I., 10. in 20. vsakega meseca. — Uredništvo (slovenskega dela) in upravništvo v Trstu (15), Via Udine 35, III. Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. ~ Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, odgovorni urednik slovenskega in hrvatskega dela Jože Pahor. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 24.— Tekoči pošt. račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu. Št. 6 V Trstu, 15. marca 1925. Leto VI. Naše pogoršano materijalno stanje m. Bogoršalo se, kako več spomenusmo, pcskup-ljeniem sviju živežnih namirnica, a još večma odeča i rublja, a da ne govorimo o skupoči pckučtva i sviju kučnh i kuhinjskih predmeta. U zadnje mesece poskočila je cena svemu i svačemu za 20 do 30 pošto, dočim učiteljeva beriva ostaju ista. Ne če sada, na primer, nikomu učitelju pasti na pamet da se ženi, pošto znade, da je ženidba danas skop-čana sa desetoro, dvadesetoro v'šim troškom ne-goli pre. A znade i to, ta vidi svu bedu svojih oženjenih drugova suscda, da u današnje crno doba •obit el j mnogo, mnogo stoji. Danas je za učitelja ženidba i obitelj luksus najvišeg stepena. Pa ako nije on idealan i čovek moralne naravi i prirode, ne če si on splesti obiteljsko gnezdo. Ta dosti mu je mali izlet, poučni izlet, do oženjena kolege što je obdaren sa više dece, pa če za dugo vremena biti naoružan i otporan proti sebi i svojoj srdačnoj žcljici do žen;dbe i bračnog živeta. On mora ovako radi svog siabog gospodarskog stanja živeti protu-naravno kao neženja, živeči i kubureči kojekuda i kojekako, ali samo nipošto sjajno, ni dostojno, a ni d^bro, a večkrat za smeh i podrugivanje svojih suseda. Ovi, pa bili i scljaci te radn ci, cesto i pre-često nalaze se u boljim ekonomskim prilikama od — gospodina učitelja. Moja služanka uda1a se za prostog scljaka i posednika, al' ko ji jc ujedno bio radn:kom na železnici uživaiu"i mesečno okruglo 800 lira. Drugi moi sused, radnik i on na železnici, do nedavna vukao je mesečno 1200 lira radi svoje oveče obite'ji, inaee što ni'e baš veča od obitelji ko:eg uč'telja sa 500—600 lira plače. Ako prispo-dobiroo njihove, radničke, plače s našima, pa onda prispodobimo li naše «gospodske» potrebe i želje, telesne i prosvetne, s radničkirrra, razlika je uprav žalosna i sramotna u naše učiteljsko zlo. Ima li učitelj za susede trgovce, trgovčiče, du-čandžije i krčmare pa i bolje posednike, a onda neko:e činovnike, a da ne spominjemo kapitaliste, lečnike j odvetnike, tada se moj učitelj i njegova jadna obifeli nalazi materijalno na najnižoj stepeni gospodarskih lestava. I ta razlika moralno ga nekako gmavi, grneči, i, priznajmo, mnoge naše drugove s!abi’e naravi de-moralizuje na nesreču svoju, svoje škole i svoga ljudstva. Mnogo tragike ima u učiteljskom slaležu. U krilu mnogih učiteljskih domova i obitelji ima, na žalost, mnogo nevo'ja i nesreča. Vidim te, gledam te, druže moj dragi. Nisi ti kriv da imaš drugaricu i petoro, šestoro dečice. Da si ti savio svoje obitelisko gnezdo — nisi time pnstao ni zločinac, ni nazadmak. Ta savila ga tvoia bubav, tvoj prirodni nagon, tvoje poštenje i tvoji društveni ideab. Sebe žrtvmeš na oltaru kulture, sebe darivaš obitelji svojoj, za koiu živeš. snuieš, a i stradaš. Nisi ti svoj, ti si snv tud ji: cbitoljski, društveni i na*" narodni. Za se i za svoju osobu malo, ništa ne tražiš. Sve svoje najbolje i najdragocenije davaš obitelji i iskrnjemu. Za te malo ti preostaje, toliko da ne padneš pod teretom skrbi, pregaranja i ne-volja, a i pod teretom ljubavi i altruizma. Dnevno darivaš sebe samo drugima, pa koje čudo, da si m; ješ i danas u životu fizički i moralno! I živ si obojestrano, i te kako! Ali, reč bi, da je u tebe silniii duh no telo. Ne vidiš sebe kako ti zdravljice bledi, a telo gine, Ne vidiš, a radiš, snuješ, ljubiš, stvaraš. Ono, što ti društvo (država) daje u ime tobožnje tvoje plate, nije to tvoja plata ni nagrada. Ti šutiš, ali ja znadem, da tebe i tvoju obitelj ne može da hrani i uzdržava tvoja plačica. Ti to kriješ društvu i susedima radi svoje časti i ugleda* Ali mi, tvoji drugovi, znademo, da te beda zakvačila... S tobom oskudeva tvoja družica i tvoja zlatna- dečica. Sad ti eboli jedno, a sada drugo dete Ti sam ne znaš, nit sam ne češ da ispituješ, odakle te česte bolesti u tvojoj obitelji. Ti samo strpljivo bolesnu dečicu lečiš kako znadeš i možeš. Pa biče bolje!... Ne če biti zla! Ozdraviče! Ti medjutim verno vrš'š svoje zvanične dužnesti u školi, dočim tvo:a skrbna družica kini sc i muči danju i nočju oko svoje dece. Ni vremena joj ne dostaje da ti što valjano skuha i pruži. A ti si strpljiv i boli te u srcu radi boli i bolesti tvo:e dečice. Ali došlo u tvoju kuču veče zlo — obolela ti supruga. Njczina te bolest prbija na križ. Sada ti valja da 'u dvoriš. Jedna dužnost veča, ona kuhara i sluškinjc. Ovu ne možeš da uzmeš; ti iziela bi ti pol tvoje plačice. Sad si u školi, sada u školi svojoj, što večma naliči boln:ci na tihu domu. Ti trpiš i šutiš. Da bi stao govoriti, pucalo bi stenje i kamenje. Ne plačeš, ni jaučeš, nit se ikome jadaš. Sve zlo si prdržavaš za sebe, a sve dobro za — druge, svo'e i tudje. U tebe ni novca, ni lekova, a ni vabane hrane. Poslao si po lečnika. Dolazi. Trošak pedesetak i više lira, jer, ti nisi opet kriv, što te vlasti bacile daleko u zabitno selo Ti si se, druže, zadužio. Ne taji! J e s: f To pečali tebe. a još večma tvo,'u bolesnu suprutfu. Kako čemo? Što čemo? Nemaš oko sebe Samaritanaca. Davno ih nestalo. Hočeš li uloviti molbu za bolest u kuči? To ti brani današnii moderni zckon, što ne prima u zaštitu belesnike ni bednike. Supruga ti ipak nekoliko 'ozdravila. Sada dolaziš ti na red. Danas si obolio, a b:o si bolestan otrag mesec, dva, Držao si se junački na nogama na bo:noj fronH svoje dužnosti u školi i u obitebi. Bojao si se — oboleti, da te oblasti ne obustave beriva, i da te nakon par meseci bolovanja ne suspendišu. Pa takav je zakon! Preko i proti zakonu ne valja da se ide. Ti ne češ nit smiješ moliti svoje oblasti za nikakvu potnoru Mesto potpore i utehe — dobio bi lako «congedo» — ukor da ne poznadeš najnovije zakone i naredbe. Medutim ti i tvoia obifeli nema ni poštene hrane za zdrave, a nekmoli za bolesnike. Tvoja deca loše i trešno ode vena ponajveč su u kuči«-- da im se ljudi i>e rugaju, kad bi ih videli vani, u crkvi. A i tvoja gospodja nedeljom ne izlazi u svojo staro-modnoj haljini, da to ne upadne u oči seljakinjama. Supruga ti povila dete. Novi čovck, novi život novi zahtevi 1 troškovi . Bolju hranu zahteva i onako tvoja večno boležljiva drugarica, a odekle?! Babica, krštenje, krstitke i ostalo polag navade stare. Valja štediti, ekonomizirati. A ti i tvoji svi — štede, a ujedno i ginu telesno i moralno. Iza poroda nastale komplikacije. Supruga ti re-dovito poboleva Lečiš ju i jačaš i hranom i leko-vima. |Canda ne hasni. Pozvao si lekara, prvi, drugi i peti put. Valja joj iči u bolnicu. Namah u bolnicu; inače gotova smrt. Tebe je lečnikova izjava, druže moj nesrečni, pribila č^vle u ruke i noge tvoga izmučenog biča. Ti. moja drega, ne smeš umreti. Ti moraš živeti za me i za decu. Nije druge, valja ti u bolnicu!... Za malo dana i bičeš opet zdrava! — U bolnicu! — uskliknu ona mučenica. Kako? Odaklc da namirimo tro-škove?!,.. Ti sj, druže* potrčao na svoju opčinu. Mclio si gospodina načelnika, da ti potpiše lečnikcvu izjavu, a ujedno, da ti podje supruga u bolnicu na opčinski trošak. Ponizio si se iz ljubavi do svoje drugarice i jadne dečice Ne mogu! Ne rocžemo! Ta vi niste upisani kao opčinski siromah. Impossibile! Vi ste činovnik. I supruga ti ode u bolnicu na tvoj trošak. Morao si trošelk anticipirati. Ona ti se povrati, a dok ona u bolnici boravljaše, vodio si skoro sam kučanstvo sa svojom kčerkicom. A ko da opiše tvoju žalost, Pridignimo naša društva Sistem je u ovim krajevima od samog početka pritisnuo najjače i u prvom redu naše istarsko učiteljstvo. Ovo je uslijed neprestamh navala bilo gotovo onemogučeno u svojem društvenom djelovanju, te je več tada nailazilo na velike poteš.coče, koje su sprečavale obnovu njegovih staleških institucija. Posljeratno ozračje diktiralo je nove načine borbe, zato je trebalo učiteljske ustanove reorganizirati na oovoj bazi. I dok je slavensko učiteljstvo odmah iza okupacije u večini uspjelo, da se orijentiše u novome položaju, te da prema torne opredjeli svoje jasno stanovište, naša su dva istarska učiteljska društva uz male promjene nastavila, da bitišu svojim dotadašnjim življenjem, te nijesu uspjela da kroče duhom vremena. Najglavniji razlog torne zastoju treba da sva.cako tražimo u izredno teškim prilikama, koje su nemi-losrdno kljaštrila naše redove bacajuči na ulicu najbolje i najsvesnije drugove, jer su bili prvi pobor-nici za naše staleške interese. Premda nas nasilje nije ugušilo zato, što se mi nijesmo dali slomiti, ipak nijesmo u daljnjem društvenom razvoju pokazali dostatno ustrajnosti i žilavosti. Proganjanje nije moglo j nije smjelo, da u nama utučc smisao za orgamzaciju, jer se udruženo učiteljstvo ne može zakukuljiti i pTedati na milost i nemilost sudbini. Iako nas je režim na najgrdniji način zlostavljao, opet to nije značilo, da treba staviti ruke u križ. Priznati moramo, da bi se usprkos svega, moglo mnogo više učiniti, nego se je doista učinilo. Treba s vakcino istaknuti, da je položaj pazinskog učiteljskog društva kudikamo teži od onog preko Učke, pa ipak se kod prvog osječa veča volja, bo-driji duh i nagmuče za napredovanje. Život je učiteljskog društva voloskog kotara potpuno omlitavio r zakriljao, premda tamoinje prilike nijesu baš tako tvoje trpljenje i boh?! — Ta ti šutiš i sada. Tvoja se supruga sretno povrati Ti si presretan. Ali si opet ekonomski spao na najnižu stepenicu. Gdje su ljudi, susedi, društvo, oblasti? «Bog visoso, a car daleko!» Jedrno ;ko ji sused uzdahne: Brižan učitelj! Ovo i ništa više. Jcsi li se, druže moj, dosti natrpio i nastradao? Još te čekaju novi boli i nevolje. Nikada u tvojoj kuči prave sreče ni zadovoljstva. Uzrok: bolesti i siromaštvo. Da se napuni gorka učiteljska čaša, i ti češ, narodni prosvetitelju, pasti u česte male bolesti, koje če ti konačno dovesti onu veču i zad-nju bolest. — Danas službuješ, a službujuči pobo-levaš, trpiš, stradaš. Uvek se nečemu nadaš i nešto •boljeg očekivaš. Iza zla dolazi — dobro! — Ti i iza oblaka zriješ sunce i vedro nebo. To te drži u snazi bar moralnoj. A za snagu telesnu kao da ne vodiš računa. Ti si mi, kolego, još i danas živ. —-Pcluživ ili polumrtav — mi ti velimo. Tebe ne vidi ni krčma, ni grad, ni veselica, ni kazalištc, ni pu-tovanja. To nije za tebe! Kao da ti veli društvo, pak ti ne da u tu svrhu sredstva. Za te je jedino škola i kuhinja uz nešto krumpira i povrča! — Koga bogovi hočaše kazniti, dadoše ga u učitelje*. Ti si sa suprugom noč i dan u kuči i kod kuče. Ali, nažalost, i tvoja deca što ponarastoše za srednje škole. Ta kako da ih dadeš na nauke?! Nema država ni ovdešnje društvo zle navike podupirati uči-teljevu decu na naukama! To bi se protivilo naj-novijim zakonima! Naše učiteljsko ekonomsko i pravno stanje je užasno, ali ujedno nečasno... loše, a da se ne bi društvo moglo češče sastajati i razvijati intenzivnijc svoje djelovanje. Ne leži sva krivnja na odboru, jer ni on ne može sve učiniti, kad se kod večine članova opaža potpuni nemar za staleške dužnosti. Stariji i isklusniji Članovi, mjesto da privuku i pridignu mladje sile, koje ne posjeduju staleške svijesti, jer su djeca posljeratnih škola, — podavaju se sudbini nehaja i nerada. Večina članova ne plača članarine, {ime ne vrši niti najelementarniju i najlakšu stalešku dužnost. Kao što se oportunizam uvukao u ostala društva našeg saveza, tako nije mimoišao niti naša dva istarska društva, ve čje i u njima zamjetno raspleo svoje mreže. Buduči, da u idejnoj, čHstitoj i uspješ-noj borbi oportunizmu nema mjesta, jer odgaja i stvara beznačajnike, njegova je pojava kod nas naj-veča naša nesreča. Oportunistička taktika, kojom je zaražena djelomično naša učit. organizacija, pa-ralizuje lijepe nakane i smjele pokušaje čestitijih i svjesoijih naših društvenih radenika, sprečava ob-državanje uspješnih društvenih sastanaka, na putu je idealnom i velevažnom pekretu za učiteljsko sa-moobrazovanje i samoosvojcnje. Požrtvovni i značajni društveni pobornici ne mogu, da uspješno djeluju u svojim društvima, jer je oportunizam tako daleko zavozio, da se više ne znaju snači u tome, gdje ta zaraza svršava, a gdje počinje značajnost. Bolje je časno pasti, ncgoli sramotno životariti. A naša učiteljska društva u Istri pretežno i doista samo vegetiraju Ovakovo mlitavo bitisanje jednako je nazadovanju, što znači gotovo isto kao da društva i ne postoje. Sve ovo vodi postepenom rasulu društvenih zgrada. Mi smo dužni, da ovo raspadanje zaustavimo i onemogučimo. Najbržc i najstalnije čemo doči do pozitivnih rezultata, ako započnemo otvorenu borbu protiv škodljivom oportunizmu u našim vrstama. Reakcija nas je dobralno izmrcvaroja, ali na*, zato u(žrffcu&ta list nijc dotukla. U obim društvima ima do voljno čvrstih 1 čestitih pojedinaca, kojih boli to stanje i ko ji su pripravni, da svoja društva pridignu i preosnuju. Treba im samo opore, a ovu im mogu dati članovi, koji nijesu posvcma zaboravih svoje učiteljske dužnosti, nego su malo olupili i smalaksali. Svi dru-govi, kojima je na srcu čast organizacije i dobrobit staleža, treba da uoče težak položaj svojih društava. Uvjereni smo, da sc mnogo meže da postigne uz dobru volju i malo samoprijegora. Mi smo Istrani dovoljno dokazali, da znamo pri-donesti i najvcče žrtve za opču stvar, stoga čemo se i sada vratiti u svoja društva kao aktivni članovi. Društveno čc djelovanje oživit; čestim obdržava-njem skupština i ozbiljnom organizacijom samoiz- Proti civilizaciji Šolska reforma ima namen dvigniti tudi izobrazbo učitelja. To so reformatorji sami vedno poudarjali, dokazuje pa še posebe preuredba učiteljišča in uvedba raznih skušenj, ki jih mora učiteljstvo prestajati. Vprašanje učiteljske izobrazbe je bito pereče, saj je znano, da so se v starih pokrajinah države neredkekrat rogali učiteljevi učenosti in je ta kaj rada igrala svojo komično vlogo pri najrazličnejših ljudskih prireditvah. Površna, plitva izobrazba učiteljstva je naposled izzvala zakonske ukrepe, da bi se razmere izboljšale. Tudi pri nas ni bila izobrazba učiteljstva taka, da bi nam zadoščala. Štiri leta učiteljišča, z znano obilico najrazličnejših predmetov, niso dala stanu enega znanja, ki ga jc potreboval za delo v šoli, še manj pa so mu odprla ono široko obzorje, ki je potrebno pri vsakem višjem poklicu. To je učiteljstvo vedno čutilo, zato sc je skušalo kulturno dvigniti bodisi z zasebnim prizadevanjem, bodisi z organi-začnimi sredstvi. Najlepši do.taz za to so mnogi samouki med učiteljstvom, ki so se dvignili v tej ali oni stroki nad povprečnost. Najdemo jih v vseh strokah, v kmetijstvu, v zadružništvu, v denarnih zavodih, v upravnih korporacijah, v znanosti, v umetnosti itd. Kakor so določale razmere ali sposobnosti, tako sc jc učiteljstvo razvijalo, kulturno dvigalo in koristilo v javnosti. Vsako priliko jc uporabilo, da je razšrilo svoje znanje in ga potem uporabljalo v splošno korist. Desetletja sem, odkar se je pričelo organizirati, je imelo na svojih društvenih zborovanjih predavanja, je izdajalo publikacije v svojo stanovsko in splošno izobrazbo, je posegalo v vse izobraževalno delo v svoji okolici. Odkar je imelo nekoliko svobodne roke, je delalo na svoji izobrazbi z ustanavlanjem učiteljskih knjižnic, ki niso bile zadnje v deželi. Nekoliko let pred vojno so se pričele najlepše razvijati in bi postale v mirnejših časih morda sred:šče vsega ljudskega duševnega življenja pri nas. Nič preveč ne bo rečeno, če ugotavljamo, da ni nikakršno prizadevanje učiteljstva tako vztrajno in dosledno, tako močno, kakor je baš stremljenje, da se dvignemo iz one polinteli-genčnosti, ki je včasih tako značilna za pripadnike stanu. To stremljenje učiteljstva se ni zmanjšalo tudi v najhujših časih, ki smo jih prestali. Zveza je 1. 1922. priredila samoizobraževalni tečaj, ki ga sličnega POVERJENIKOM «NOVEGA RODA«. Kdor prejema 10 ali več izvodov vsake številke, je naprošen, da poravna naročnino za januarsko, STR4N 43 obrazbenc a.tcije. Sastenci se mogu vršiti, jer ib oblasti nijesu zabranjivale, a niti če ih moči braniti, jer imaju potpuno staleški, nepolitički značaj. Kad sc ostala društva sastaju, mogu se i naša istarska. Najaktuelnije jc organizacijsko pitanje ustanova okružja za samoizobrazbu. Time čemo s« priblišiti jedan drugome, osvježiti i ojačati naše djelovanje u staleškim organizacijama. Na posao dakle! Dosla je lutanja i laviranja. Zalosno nas iskustvo uči, da je u soiidnoj organizaciji moč i spas staleža našega, a raspadom naše učiteljske zveze bila bi zapeča-čena sudbina i svakog pojedinog slavenskog učitelja. Naša izoštrenost u borbi nam jamči, da če naš savez iči ravno po začrtano; staži i doči do željnog cilja- Titus. prej ni organiziralo slovensko učiteljstvo. Temu tečaju je sledil drugi, vzlic oviram, in tudi tretji, katerega se jc udeležila že šestina vsega organiziranega učiteljstva. Nismo pa imeli le teh tečajev, a m pa.c sc je vsa zadnja leta, četudi morda s presledki, vršilo tudi podrobno izobraževalno delo po krožkih. Pred leti so se ti krožki sestajali le v tržaški okolici, pozneje so se razširili tudi naokrog, saj jc poročilo samoizobraževalnega odseka na lanski delegaciji navajalo nič manj kot 42 različnih predavanj v različnih društvih. Vse naše samoizobraževalno delo je bilo in je resno znanstveno. Učiteljstvu ni znanost kričaštvo, ampak nujna potreba, zato se s toliko žilavostjo zavzema zanjo. Za kričaštvo ne bi imelo toliko volje, kakor jo je pokazalo v teh letih, ne bi se to njegovo stremljenje prebilo skozi nevarnosti in tveganja, kakor se je. Nevarnosti? Gotovo, od prvega začetka, ko sc je izobraževalno delo začelo. Človeku je to nerazumljivo, in vendar je tako. Vidimo dejstvo, da se boje, če bi si učitelj pridobil širjo izobrazbo, kakor so mu jo uradno odmerili. Bojijo se duševne osamosvojitve učiteljstva. Kakor se je ponekod društvom zabranjevalo, da bi se člani sestajali, tako se že nekaj let, in zdaj še posebno, ponekod ovira, da bi se učiteljstvo tudi zasebno shajalo k svojim diskusijam. V imenu česa se to godi? Nikak zakon ne zabra-njuje državljanom zasebnega sestajanja. Nočemo se sicer smešiti, da bi se v teh časih sklicevali na zakon, vendar je resnica, da se voditelji duševnega življenja v državi ogrevajo za dvig učiteljske izobrazbe in da se po vsej državi dovoljuje učiteljstvu svobodno1 delovanje v stanovskih društvih. Pri nas pa se na vse načine skuša ovirati vsak prostejši dih, in za njim gre kazen, ki m v nikakem razmerju z zločinom. Ves zločin učiteljstva obstoji v tem, da skuša razširiti svoje znanje, zato so udarci po učiteljstvu naperjeni proti civilizaciji, proti stremljenju, da se s poglobljenjem in razširjenjem učiteljske izobrazbe vzgaja boljši človek kot je današnji. Tako počenjanje ni hvaležno. Borba s civilizacijo je brezuspešna in nečastna. Vse, kar zmorejo sile, ki se borijo s civilizacijo, je to, da lahko škodujejo. Zmagajo pa nikdar ne, ker bi se sicer moralo človeštvo okreniti in stopati zopet navzdol, v barbarstvo. Zato bo šel' učitelj svojo pot, in bo šel v imenu civilizacije. februarsko in marčno številko (4., 5. in 6.), Na ta način se izognemo neprijetnim zastankom, ki jih je nekaterim tako težko poravnati — Uprava. Zima je - lišče pada u Istri Istra. Ovo jc ime postalo simbol jedino zla, bc-zakonja, š-kanacija i svakovrsnih nepravda. Istru zovu odvajkada siroticom, i nc nepravom. Nije Istra toliko sirotica glede siromaštva koliko glede progonstva sa stranc največ autonomnih oblasti, što ga trpelo slavensko pučanstvo, a s njimc i njegovo narodno učiteljstvo u Istri. I otrag trldesetak godine naše se učitelje batinalo nasred Pazina i drugde po gradičima. Mi smo imali i pod ovom, rec.mo, prokletom Austrijom, takovih činovnika, pa i kapetana (kotarskih poglavara), koji su pruskim načinom poganjali srpsko-hrvatsko učiteljstvo... Doživeli smo i to, da je rulja u gradiču galamila proti našem uč.telju zato, što je pevao hrvatski u 'školi. Naša blagopokojna «Giunta provinciale® u Poreču oštro je pazila na slav. učiteljstvo, koje je polazilo na birališta da samo vrši izborno pravo... U njezinoj crnoj knjiži ubileženi nisu biii imenovani definitivno, nit su mogli očekivati bolje nameštenjc ili potporu u slučajcvima bolesti. Naš bivši zemaljski odbor nije hteo da dade slav. našem narodu škole u njegovu materinskom jeziku. Otrag samih desetak godina iz zasede zločinska ruka razmrska glavu kamenom našem učitelju što se vračao iz grada. Otrag tridesetak godina mi u Istri imadjasmo po prilici toliko srpsko-hrvatskog učiteljstva koliko i danas. Tik pred svetskim ratom postigosmo vrhunac, okolo dve stotine učiteljsk.h sila. Ali samo Družba Sv. Čirila i Metoda uzdržavala oko osamdesetak učitelja-ica. Od godine 1919, padamo rapidno. Prehitro se uništavaju naše narodne škole; prebrzim tempom odleču naši učitelji; prenenaravno se našem narodu uduzimlje kruh prosvete i znanja. Bijaše zlo za naše školstvo i za naše srpsko-hrv. učiteljstvo i za života Austrije, kada je ono prvu reč vodro u svemu Zemaljski odbor u Poreču; a kamoli da nije danas, kad oni stari nama protivni elementi dobiše svu slobodu u slobodi oslobodjene zemlje! I tako od dve stotine naših učitelja-ica ostade ih još samo oeo tridesetak, po broju telesa... Padamo brojem ko jesensko lišče. Kam hočemo ? Učiteljeva osebnost je danes večje pomembnosti in se veliko bolj ocenjuje kot kdaj prej. Bližnja bodočnost pa bo terjala od nje še več, to je na dlani. Kaj važna celica bo podeželska šola in vedno večje bodo naloge njenega učitelja. Ne zakrivajmo si oči, novi časi zahtevajo v splošnem vrvežu tudi deželo, ki se je doslej smatrala za brezpomemben zob v sestavu splošnega življenja. Prevelike so razlike med mesti in deželo in ker je to protinaravno, nastale so velike razpokline. T reba bo zravnanja in ravnotežja. Počasi in s.toraj nevidno se vrši proces in našemu površnemu opazovanju je vse to skrito kakor dozorevanje jabolka: ne vidimo zorevanja, pač pa ugotovimo nekega dne, da je jabolko zrelo. Mnogi sicer nočejo videti, še manj pa priznati pokreta kljub vidnemu razkroju v vseh panogah življenja, ki tudi nas pritega v vrtinec, in velik del njih živi duševnost «predpisanih dolžnosti®. Vmes so tudi taki, ki beže celo pred temi dolžnostmi in in žive v maniji krhanja, a so hkrati zelo prožni in praktični tipi, tipi osebnih udobnosti. Ni jim Pitate zašlo? — Pa ne pitajte! Parola bi rečena: Dogod bude tu slovensko učiteljstvo, ne če biti mira 11 opčini, zemlji. — Mira! — Molim vas — mira! Nemir u vas znači — narod kulturno dizati; narod poučavati, bolje rečeno decu... Nemir čine u nas oni, koji nisu asimilirani, i koji hoče da budu pošteni, javno i privatno, te raditi pošteno na polju narodne i opčenite kulture. Svi ovi su nemirnjaci, buntovnici, agitatori, pla-čenici. Zadnji Kst što pao s našeg učitcljskog stabla jest naša družica Andjelka Prašcl u Lanišču, Proces bio vrlo kratak. Opčinski komisar nadje u opčinskoj zgradi, u prosterijama čitaonice, gdje sc nalazi i njezin razred, staru škrabicu družbe Sv. Čirila i Metoda. Saslu-šaše ju tri puta oružnici. S k ra biča nije u školi; škrabica več ne služi, pošto več ne opstoji ta Družba; u škrabici se nije našlo ni pare ni cente-zima; učeniici nisu dali u tu svrhu n šta; učiteljica nije nikada ni reči deci prozborila glede sabiranja za Družbu koje več nema. Ona za škrabicu u či-taonici ne može odgovarati. Ipak... ipak ona sama nosi odgovornost; pošto njoj se može kao učiteljici najlakše osvetiti. Pak njezina kazna prestrašit če ljude i kolege, a opet — biče jedan slov. uč.telj manje u tužnoj Istri... Lišče žuti, pada. Zima je. Bure i olujc, smrt i pošast harači Istrom... Kolegica Prašel bi otpuštena iz službe, naprečas odmah, odlukom Proveditorata u Trstu i to pra-vomočju § 28. kralj, dekreta od 7. 10. 1923. br. 2132. Naša drugarica morače odmah zapustiti svoju školu — zbog nesrečne jedne stare škrabice. — Nije tu bilo preslušanja kod školskih oblasti i sa strane škol. nadzorničkog osoblja; nije tu bilo disciplinarne istrage. Bez sviju formalnosti, koje pak znače i vredc za nas učitelje kao pravo, ona bi suspendovana. Jedna, jedan manje u Istri Istro, Istro naša, ti krvava košuljo! — U učiteljeve stanove dolazi oružana javna sila da pretraži, da nadje štogod, nešto, malenkost, pa da budu naši učitelji na temelju samog nerazume* vanja, sumnjičenja i zle namere bačeni na cestu. I tako nas je u Istri malo, vrlo malo. Zima je. Ldšče pada. odrekati zakrknjenosti, ko smatrajo vse za orodje. V njih matematično vežbanih kretnjah so vedno nujni opravki, uganka za nerodne in nepraktične. Ti računarji so največje zlo, ki hoče zatreti stremljenja novega časa, ki čisti in prešteva. Nestrpnost njegovih privržencev, ki izvira iz stremljenj za onim, kar se krivičnim potom odjema, a tvori bistvo soglasja v človeški družbi, je tem igralcem tako neprijetna, da jo v tolažbo uvrščajo med neumnosti. Ti nestrpneži niso srečni, a imajo to dobro, da se ne jeze nad dnevnimi pojavi m jih ne osupne vsak tresljaj, ker promatrajo vse s stališča železne doslednosti. Komu naj se priključimo? Potrebno je vprašanje, če smo kdaj razmišljali o smotru življenja. Biološko vzeto nismo kot živa bitja, usposobljena ohraniti se, braniti se škodljivih vplivov in izkoristiti vse življenske pogoje, ki se nam nudijo. Do tu je samoohrana. V pojmu «smotrenost», ki velja za človeško delo tudi orodje, je cilj, ki ga hočemo doseči, vzrok naše akcije. Naše zahteve pa so fizične in psihične. Naša akcija je v delu, ki je obvezno za vse in nas upravičuje do obstanka in spopolnjcnja, Spo- polnjenja hočemo in sposobni so dolžni svoje prispevke posebno tam, kjer je zaostalost. Tu ni pisanih predpisov; ti so v nas samih, O razumnem delu, ki hoče biti kamen za harmonijo v človeški družbi in vodi našo akcijo v obče-koristen — nadindividualen — smoter, je vse: življenje, poživljenje, spopolnjenje. Izkoriščamo vse ž.vljcnske pogoje v prid sebi in drugim. Tu ni izjem, še manj privilegijev! Ne moremo razumeti popolnosti predpisanih dolžnosti, če ne poznamo njih izvora. Če so res življenske in smotrcne v zgornjem smislu — o tem ali ne vemo ali nočemo razmišljati, ali mogoče niti ne vemo, če obstoja tudi to vprašanje. Vzgoja k treznosti v šoli (Nadaljevanje). 1. Alkohol napravi dandanes več nesreč, kot vsa nadloge prejšnjih časov, kuga, vojska in lakota. Gladstone. 2. Pijančevanje je mati vseh zločinov in hudobij. -Sv. Avguštin. 3. Pri alkoholu človek manj zdrži, alkohol znižuje telesu topioto, moti prebavljanje, naredi človeka zaspanega, lenega, jemlja mu podjetnost in veselje do dela. — Nansen. 4. Alkohol ne koristi prav nič, ampalk nas le ovira pri vsakem duševnem in telesnem delu. — Dr. Bunge. 5. Žganje pomori jih več kot kuga, glad in meč. — J. Stritar. 6. Tekom nedolge vrste let, kar delujem kot zdravnik na deželi, sem videl mnogo lepih kmetij, ki so propadle vslcd alkohola. — Dr. Novotny. 7. Kdor vino pije, olje na ogenj lije. — A. M. Slomšek. 8. Voda je najboljša pijača. — Grški pesnik Pindar. 9. Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. — Nar. pregovor. 10. Žganje zakuja ljudi v železje hude navade in jih vodi po uglajeni cesti v pogubo. —• A. M. Slomšek. Pri računstvu pokažemo učencem z uporabnimi nalogami, k o Ihto denarja se izda za škodljive pijače in koliko so na škodi pivci, ker zgube s popivanjem mnogo časa in so manj sposobni za delo. Nekaj zgledov: 1. Pri krstu nekega otroka se je zapilo 50 L. Ako bi naložili ta denar novorojenčKu v hranilnico, ki plačuje po A% obresti, koliko bi imel v hranilnici črez 20 let? 2. Na nekem ženitovanju so dali za alkoholne pijače 240 L; koliko revnim šolarjem bi lahko kupili' s tem denarjem obleko, ako stane ena obleLta 80 L. 3. Na neki pogrebščini se je izdalo za žganje in vino 350 L. V dotični občini je 7 občinskih revežev; koliko bi dobil vsak, če bi jim darovali za nepotrebno pijačo izdani denar? 4. Delavec zapije vsak dan na žganju 2.20 L; koliko bi si prihranil za starost v 35 letih, če bi sc odpovedal žganju? 5. Kmet izda za vino vsako nedeljo in praznik 1.60 L. Ako je v letu 60 nedelj dn praznikov, koliko izda v 30 letih? 6. Slovenci zapijejo povprečno vsak dan okoli 400.000 L; a) koliko v eni uri, b) v enem mesecu, c) v enem letu? 7. Na Nemškem sc je pridelalo pred vojno Smo li razpravljali ali celo samo mislili o ustroju današnje šole, ozir. o njenem smotru? Zgodovinarji, prircdoslovci, ekonomi, šahovci: pomudimo se za trenutek s postankom in razvojem šole, s sestavom te socijalnc ustanove, da obstrmiino z zaključkom, da je sama sebi v posmeh in niti ne ve kako. Stan, v katerem pustimo svojo mladost in moči, moramo vendar poznati, da spoznamo vso tesnobo ukazov in težo lastne revščine. Celo ubežnikom bi to priporočali, ker nismo tako črnogledi in zlobni, da bi j.h uvrščali med moralne propalicc. Kam hočemo? 5,363.426 ton rži. Vio se je vporabila za žganje; ko-li.to ton rži se je vporabilo v škodljivo žganje? 8. V Nemčiji se je zapilo pred vojno vsako leto nad 3.000,000.000 L; koliko v enem dnevu? 9. V Nemčiji je bilo 1. 1885 37.424 revežev, za katere so morale skrbeti občine, ker jih je alkohol spravil na nič. Ako je stal vsak izmed teh 5 L na dan, koliko so1 znašali stroški za nje v enem letu? Ako bi se ti ljudje ne vdali alkoholu, bi lahko vsak zasluž i na mesec 200 L; koliko bi vsi zaslužili na leto? 10. V Jugoslaviji sc zapije na leto 4.202,400.000 D in vsled «plavih» se izgubi 3.901,875.000 D; koliko škode povzroči Jugoslovanom vsako leto alkohol? 11. Preračunali so, da je delo pijanca 3/io manj vredno kot delo treznega. Ako je delo treznega vredno na dan 20 L, koliko je vredno delo pijanca? 12 Slovenci smo izdali pred vojno na leto okoli 100 milijonov K za opojne pijače; koliko šol po 60 000 K bi lahko sezidali' s to svoto v enem letu? O alkoholizmu lahko večkrat spregovorimo tudi pri zgodovini in zemljepisu. Nekaj tozadevnih snovi: Spartanci so bili zelo zmerni. Svoje sužnje so vpijanili, da so jih kazali kot svareč vzgled svojim otrokom. — Slovani so bili zmerni, Germani nezmerni. — Karol Veliki je bil zelo zmeren v jedi, a še bolj v pijači. Vsakega svojega služabnika, ki se je vpijanil, je spodil iz službe/ —- Aleksander Vel.ki, vdan razkošju .in nezmernosti, je umrl v najlepših letih. — Žganje so izumili šele Arabci v 8. ali 9. stoletju p. Kr. in se je do tridesetletne vojne prodajalo Le v lekarnah kot zdravilo. Selc med tridesetletno vojno so ga začeli prodajati tudi v prodajalnah, pa le redkokje. K nam so ga zanesli pred dobrimi 100 leti francoski vojaki. Na kmetih so začeli kuhati žganje v 19. stoletju. — V naši deželi si je oglejski patrijarh Bertrand v XIV. stoletju mnogo prizadeval, da bi odpravil pijančevanje. — Napoleonove vojske niso' zdesetkali le Rusi in ruska zima, temveč mnogo je pripomoglo žganje. Ko omenjamo pri zemljepisu bolnišnice, norišnice in kaznilnice, povemo da je v njih mnogo žrtev alkohola. Pri vinorodnih deželah se nove, da bi bilo v onih krajih blagostanje, če bi ljudstvo ne bilo vdano alkoholu; tako je pa nastal izrek: Vinska dežela, revna dežela. Pri vsaki državi, ki jo vzamemo, omen:mo tudi, kako je v njej s treznostnim gibanjem. Tudi k temu nekaj primerov: Na Francoskem delujejo mnogo proti alkoholizmu ženske. Nauk o alkoholu je tam med glavnimi učnimi predmeti. — V Belgiji se zavežejo šolarji, da ne bodo do 20. leta pili alkoholnih pijač. — Na Angleškem je mnogo abstinentov, vendar umrje tam vsako leto okoli 60.000 ljudi vsled alkoholnih pijač. Otrok-abstinentov je na Angleškem tri in pol milijona. Osebe pod 16. letom ne smejo^ v gostilno po nezapečatene steklenice. — Na Nizozemskem je lTiočno treznostno gibanje. Pijte d desetimi leti jc bilo tam v društvu zdržnosti 1.180 železničarjev. — Na Norveškem je prepovedana prodaja žganja in uvoz vseh alkoholnih pijač. Tam je tudi prepovedano vojakom, šoferjem, železničarjem in voznikom tramvajev vživanjc vsake alkoholne pijače, kadar so v službi in že šest ur predno nastopijo službo. • -Na Švedskem je imela mladinska protialkoholna organizacija pred desetimi leti 7960 članov. Vsak deveti Šved je abstinent. Na Finskem so alkoholne pijače prepovedane. Tamkajšna mladinska protialkoholna organizacija je štela pred desetimi leti 6352 članov. O alkoholizmu se poučuje v šoli. — Načrt protialkoholnega zakona v Estoniji vsebuje sledeče zanimive določbe: Ob sobotah, nedeljah in praznikih bodi prodaja alkoholnih pijač popolnoma prepovedana. Druge dni so lahko gostilne odprte od 9.—21. ure. Občine smejo ta čas še omejiti. Mladini pod 20. letom je alkohol sploh prepovedan. V Švici je prepovedano izdelovati žganje iz krompirja. Šoferji poštnih avtomobilov v Švici ne smejo vživati alkoholnih pijač v službi in neposredno pred njo. V šoli se vrši protialkoholni pou< in otroci-abstinenti so združeni v protialkoholne zveze. Tudi žene in dekleta, ki so abstinentke, imajo take zveze. — Na Čehcslovaškem imajo zakon, po katerem je prepovedano prodajati alkoholne pijače otrokom in mladini pod 16. letom. Tudi starši ne smejo v javnih prostorih dajati svojim otro.oom nobene alkoholne pijače. Na Ruskem je bilo žganje prepovedano, pa je sedaj zopet dovoljeno, in sicer do 30“ močno, ker je ruski kmet na prenizki stopnji prosvete, da bi ga bilo mogoče odvaditi naenkrat vodke in je za časa prepovedi sam izdeloval skrivaj žganje in zanj potratil mnogo žita. Storila pa je ruska vlada mnogo raznih ukrepov, da bi odvrnila kmeta od alkoholizma, Da ni protialkoholno delo v Rusiji brez uspeha, vidimo iz poročila Sven He-dina, ki je prepotoval predlansko zimo S birijo in Rusijo, in piše v svoji knjigi «Iz Pekinga v Moskvo*: «Kar se tiče pijanosti, pa moram reči, da nisem videl niti enega pijanega človeka na vsem dolgem potovanju od Kjahte (mesto na meji med Mongolijo in Sibirijo) pa do Krasnega Ostrova na finski meji. Litvanija ima protialkoholno zvezo z nad 17.000 člani. — V Nemčiji je zelo živahno protialkoholno g banje. Protialkoholnih glasil imajo Nemci 64. Organizacija otrok - abstinentov «Schutzengelbund» je imela pred vojno okoli 200.000 članov. •— V Avstriji se trudijo, da bi se ustanovila v vsaki občini organizacija otrok-abstinentov. Mladini pod 16. letom so alkoholne pijače prepovedane. — V' Jugoslaviji je zelo razširjeno treznostno gibanje. V Ljubljani izhaja za šolarje-abstinente mesečnik «Mladi Junak*, O sestavljenih besedah (Dalje.) Slabše spojenke, kot je Levstikov trimož, res nimamo. Pravilna pa je spojenka trimoštvo za tri-umvičat. Triumvir sc more po naše nazivati le član trimoštva. — Prav takšen je trirogali, iki sc more imenovati le s pridevmškim samostalnikom trizob. Tudi trirogljo in trirogljačo moramo- zameniti s trizobom. Trirogljcc sc more imenovati le trikot ali trikotnik, ali kvečjemu triogelnik. Četverovprega se mora imenovati čctverxa, kot jc dvojka in trojka, pa tudi vprega v četver. Sledeče spojenke so pravilne le tedaj, če imajo pridevniški naglas. Napačno je trikot, četverokot, tripas. Prav: trikčt, četverokbt, tripas, kot «o pridevniki trinbg, četveronbg, trirfvj, triačb. za odrasle pa «Prerod», list za treznost in zdravje. Med srbs.eimi dijaki jc nad 12.000 abstinentov. Veliko abstinentov je tudi med Slovenci in Hrvati, -t Bolgarskemu sobranju jc bil predložen načrt zakona, po katerem naj bo v vaseh na 1000, po mestih pa na 2000 prebivalcev po ena gostilna — pri nas je po nekaterih vaseh na 60, na Francoskem na 75 prebivalcev po ena gostilna; — v šole se vpelje osebna zdravstvena — učna snov o škodljivosti al-ohcla; dijakom, vojakom in vsem osebam pod 20. letom bo prepovedan vstop v vse prostore, kjer se prodajajo opojne pijače; ti prostori bodo mraii biti zaprti ob nedeljah in praznikih ob 5. uri — V Turčiji so takse na točenje alkoholnih pijač početvor-jene. — Tudi v Italiji je treznostno gibanje, a žal mi manjkajo o njem podatki. Lepo je nastopilo proti zlorabi alkoholnih pijač udruženje krčmarjev v Tivoliju, ki jc sklenilo, da se bodo zapirale gostilne ob nedeljah že ob 15. uri. —- Na Japonskem jc močno protialkoholno gibanje. Organizacija «Kinšu-kai» ima nad 200.000 članov, ki so se popolnoma odrekli alkoholu in nikotinu. — Zedinjene države so izdale 1. 1919 zakon, ki prc-oveduje točenje in vživanjc alkoholnih pijač. Apli-acija tega zakena je stala 50 milijonov dolarjev (1.150 milijonov lir). Korist tega zakona pa se vidi iz sledečih statističnih podatkov: Aretacije radi pijanosti so padle na ‘/a prejšnjega števila. Radi pomanjkanja kaznjencev so morali zapreti okoli 20% vseh kaznilnic. Število kaznjencev samih je padlo za 15—18%. Število smrtnih slučajev vsled akutnega ali kroničnega zastrupljenja z alkoholom je nazadovalo v velikih mestih za 79%. V mestu New York se je zmanjšala umrljivost za tuberkulozo1 za 59%, za skrčenjem jeter za 55%, za vnetjem ledvic 28%, za samomorom za 15 5%. — Avtomobilne nezgode so padle za 23%. Hranilne vloge so se pomnožile 'od leta 1919—1921 za 24%. Delavci- Jzdaro za zgradbo stanovanjskih hiš povprečno 12 000 dolarjev napram 1.500 v prejšnjih letih. — Nekatera mesta v Združenih državah so že 1. 1885. sprejela v svoje učne načrte tudi protialkoholni' pouk. Na to idejo je prišla Mary Hunt, profesorica kemije Združenih držav. V Kanadi imajo veliko število društev zmernosti, ki imajo okoli 100.000 članov. Imajo pa tudi mnogo brezalkoholnih gostilen. — Brazilija je izdala ostre zakone proti alkoholu. — V republiki Ekvator je ob nedeljah prepovedano točiti alkoholne pijače. Teh primerov sem navedel več, ker je velikega pomena za vzgojo k treznosti, da zvedo učenci, kako se bore narodi in države po vsem svetu proti alkoholizmu. (Dalje). Dvoparkljar bi se smel imenovati dvoparkljevec, ali kot sc nazivajo s posamostalnjenim pridevnikom: dvoprst, dvopr'sti. 2. Samospev, dvospev, trospev, četverospev; samogovor, dvogovor; samostan. Spev je to, kar se poje. Kaj naj pomeni samospev; morda to, kar se spoje samo! In četverospev, morda to, kar se spoje četvero. Ce se smejo imenovati take skladbe spevi, jih moramo imenovati enoglasni, dvoglasni, triglasni in četvcroglasni spev, kot imamo enoglasno, dvoglasno, triglasno in četvero-glasno pesem. — Še slabši je samogovor in dvogovor. To ni noben govor, ampak pogovor. Ta pojma moramo opisovati: pogovor s seboj, pogovor med dvema. 3, Nekateri .samostalnjki tvorijo psptične spo- jenkc, čeprav imamo namesto njih neločljive samostalnike z istim pomenom, s katerimi se lahko tvorijo pravilne spojenke. Oglejmo si nekatere: samohvala — samohvaljc, samohvalstvo; samovlada -samovladje (prav tako: ljudovlada — ljudovladje); samovladar samovladnik (samovladec); samo-vlcdarstvo — samovladje; samodelavnost — samodejnost; samouprava — samoupravnost, samoobramba — samoobrambnost; samoohrana — samoohranstvo; samooblastvo samooblastnost; Odmera službenih let S posebnimi dekreti s'; učiteljstvu odmerjajo službena leta tako, da je občutno prikrajšano. Službeni čaa do aneksije se računa proviziričoim ves, ne štejejo pa se pri tem leta med zrelostno in uspo-scbljcnostno skušnjo. Od aneksije pa do vpisa v imenik (do 30. sept. 1924). se provizornim računa le tretjina resnične službe. Učiteljstvo vlaga proti taki odmeri prizive, ki so utemeljeni že v uradnem tolmačenju zakonskih določil o službovanju. O onih letih med zrelostno in usposobljenostno skušnjo ne more biti nikakega dvoma, da se ne bi vračunila. Čl. 6 zakona 31. 12. 1923, št. 2996 določa, da se učiteljstvu v novih pokrajinah šteje polno ves provizorni službeni čas pred aneksijo. Kateri čas je provizoren? Pojasni čl 2 zakona 7. dec. 1923, št. 2186: Zrelostno spričevalo, dobljeno po predpisih prejšnjega režima, zadošča za provizorno službovanje. Po čl. 3 istega zakona ima učiteljstvo z usposobljeno skušnjo pravico do prejemkov kakor deiinitivno (ordinarii) od dne skušnje dalje. samopomoč — samopomočje; .samozavest — samozavestnost; samoizobrazba. Napačne so nadalje spojmke s sledečimi naglasi: malojedec, malojedka, malojedež. Nastale so iz pridevnika malojed in morajo ohraniti njegov naglas: malojedec, malojedka, malojedež Prav tako so nastale iz pridevnikov mnogoved, maloved, malo-ver (ki so teoretični in ne ekzistirajo) spojenke malovedež, mnogovčdež, maloverec, malovčrka. Jčdec, jedež, vedež, verec so popolni samostalniki. Iz organizacije SAMOIZOBRAŽEVALNIM KROŽKOM. Opozarjamo, da se društveni ali zasebni sestanki po veljavnih zakonih lahko vsak čas vrše, samo da niso v javnih lokalih. Čh se vrše v javnih prostorih, da ima vsakdo vstop, se morajo 24 ur prej naznaniti krajevni varnostni oblasti (županu). Goriško učiteljstvo se je zbralo dne 5. t. m. v go-riškem «Trgovskem domu». — Pravzaprav ni bilo tega dne zborovanja, ker je tvorilo glavno točko dnevnega reda (dopoldne in popoldne) dr. Vebrovo predavanje o fantaziji Uot činitelju pri vzgoji. Kako smo strmeli, ko smo slišali izvajanja predavatelja, v katerih je prišel do mozga, do slednje koreninice raznim duševnim pojavom. Z gotovo in spretno roko strokovnjaka je seciral pred nami duševnost in prišel v take ekstreme, da smo se čudili, kako je mogoče obleči take misli v besede, ko moremo mi laj'ki take pojave komaj slutiti in čutiti. G. predavatelj naj bo gotov, da mu je zbrano učiteljstvo sledilo z največjim zanimanjem in imelo pri tem pravi užitek, za kar mu je v največji meri hvaležno. Izraža mu tem potom svojo zahvalo za izredni užitek ter ne malo skromno željo, da ako ga pot privede zopet v te kraje, naj se spomni na nas, ki bomo srečni, ako bomo še deležni njegovih predavanj. Prihodnje zborovanje bo prvi četrtek aprila. V postojnskem učit. društvu je nekaj tovarišic, ki vstopajo in izstopajo iz organizacije kakor se spreminja. luna. Tako. »zavedno* učiteljstvo prvo moleduje okrog organizacije,