to prssalkev. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UlfeUUM te op ni nt liki »root Ml t. LowwUlo Ato. OfTVoo of PvtUaetteei MST Bootk UwBdalo Am KookwoU «904 Art «< 0.—i— «I Mm«« I, im. CHICAGO. ILL*. TOREK, 8. AVGUSTA (AUGUST 3), 1937 Oatewrtptto« 90.00 Teorij STEV.—Nl'MHKR 150 Aseepteneo for mailing «t special roto of postat« 1108, Aot of 0«%. 9. 101T, aattoriasd oa Jaa« 14 191* ;a vojna se pripravlja med fflskimi in kitajskimi silami vlada poslala ¿liri sveže divizije vojas-___ Kitajsko. Kaišekova žena apelira na ijke, naj primejo za orožje in branijo svo-, domovino. Prvi spopad Japoncev z glavno ijoko armado. Potres v Tientsinu oplasil sovražni uli 2 aVg. — Japonski ce-je danes zjutraj celo vrsto drastičnih iz-jb v japonski armadi, je mslo prej sprejel ka-sporazumu z voditelji in mornarice. Imeno-10 itirje novi divizijski Kliki, ki takoj odrinejo s divizijami na Kitajsko. 2. avg. — Sinoči je hud potres, ki je povzro-[ veliko paniko med Kitajci med japonskimi posadka-1 prebivalci. Obe stranki si iita potres kot slabo zna- 2. avg. — Central-ijska vlada, kateri pred-marial Ciang Kaišek, je dolge vojne z Japon-Japonski militaristi so si-pomočjo svojih mehanizi-pripomočkov, letal in mo-vozil za hitro prevažanje ivojili Tientsin in Peiping tala strateginča središča v provincah, ali z glavni-oroženimi kitajskimi sila-niso prišli v dotiko. Prvi ti centralne kitajske ar-ki je odšla ns sever, pri-prvič v bližino Jsponcev tli jutri južno od Peipin- Mehika naj postane druga Španija? Mussolini in Hitler podpihujeta revolto Delavski protesti v Michiganu uspeli 1 diktatorja Kaišeka je naslovila na kitajske žene apel, naj se dvignejo s i moimi vred v obrambo ne in pomagajo v boju svojih močeh. Kaiše-kna, ki je sama tajnica h letalskih sil, omenja • iene, ki se tudi naha-hna bojnih linijah "in kitaj-kne niso nič manj hrabre »iene drugih narodov in Voditelji kitajskih delavskih "»zanj apelirajo na delav-aj prispevajo enodnevno mesečno za obrambo ki-republike. VUda je odredila kontrolo «nami živil, kajti trgovci ki je glavna kitajska ** izrabljajo kaotične «in navijajo cene. ¿«tovoljci za kitajsko ar » Pnhajajo z VReh strani, r* ,mi dovolj moštva, da bi * yrfla milijone vojakov Japoncem, toda opreme I Vlsda ima okrog 360 P"" toda sposobnih pi- n"na Skušala bo dobiti * letalce iz inozemstva, II Amerike. \ avK — Sovjetski * » danes spominja ob- ■ m «r. vojnc "»«d Nem-Hukijo leta 1914, zaklju- k"nf!'kt med Japonca K'^J«ko začetek nove K'* Vojna na vzho- i J?*1«' oln€Jena le na ti . .T* * prci »» »tej P ^»k«- države. t v Ameriki Ckftf,,,n- - Med predsed-in admirali-► kamric «^o*» ** no- S ton Mexico City, 2. avg. — Vin-cente Lombardo Toledano, vodja radikalne Delavske zveze v Mehiki, je včeraj obdolžil Nemčijo in Italijo, da podpihujeta oboroženo fašistično revolto v Mehiki. Mussolini in Hitler bi rada imela na ameriških tleh v Mehiki drugo Španijo in v ta namen so njuni agenti v stalni zvezi z nekaterimi nezadovoljnimi mehiškimi generali, politiki, industrijskimi veljaki in veleposestniki. Toledano je tudi rekel, da Nemčija in Italija pošiljata o-rožje in strelivo v sosednjo Gvatemalo na jugu, odkoder bo lahko hitro poslano fašistom v Mehiko. Gvatemalska vlada je zelo reakcionarna in seveda naklonjena Franku v Španiji in njegovim zaveznikom v Evropi. Nameravana fašistična revolta je namenjena ss prihodnji oktober, domneva ttoledano. Mehiški fašisti imajo svoje zaveznike in pomagače tudi v Združenih državah in sredižči teh sta Los Angeles in Ssn Diego v Califomiji. Franko v besnih bojih z uporniki Fašistične revolte na jugu in severu Španije rot »ike. Hendaye, Francija, 2. avg. — Po vesteh, ki prihajajo čez mejo iz Španije, ima fašistični glavar Francisco Frsnko polne ro ke dela z uporniki v lastnih vr stah. Revolta zadnje dni v Gra-nadi, kjer je dal Franko postre liti na stotine upornih domačih fašistov in Maročanov, se je adaj razširila na Malago in Motril na akrajnem jugu Španije. Vest iz Gibraltara se glasi, da se je v Mslagi te dni pojavila cela vrsta silnih eksplozij, ksr znači, da so uporniki zažgali skladišča z italijansko munici-Jo. Vstaško gibanje med fašisti je izbruhnilo tudi ob Biskaj skem zalivu na severnem obrežju Španije. Dve fašistični grupi sta se tamkaj spopadli v besnem boju na fronti pred Santa nder jem. Madrid, 2. avg. — Uradno poročilo poveljstva španske ljudske armade ae glasi, da so I j ud ske čete včeraj po dveh urah boja zdrobile fašističen napa« v sektorju Usere na teurelski fronti vzhodno od Madrida. Domače vesti Mlad rojak umrl Chicago. — V soboto je umrl Stanley Archuli (Erčul), star 27 et in rojen v La Sallu. Podlegel srčni hibi in pokopan je bil včeraj v Wenoni, 111. Zapušča starše in sestro, ki so vsi člani SNPJ, toda on je pred nekaj leti pustil društvo. Voati iz Minneaote Ely, Minn. — Zadnje dni je umrla Mary Povhe, stara 44 let n doma od Črnomlja v Beli Kra-ini. Imela je raka na prsih in bolna je bila 13 mesecev. Bila je članica društva 108 SNPJ in tu-društva JSKJ. Pokojnica je Mla zvesta članica SNPJ in vstrajna napredna boriteljica. Pogreb je bii civilen. Zadeva Frances Tavčarjeve Loa Angeles, Cal. — Prosveta e sadnjič napačno poročala, da e bila Frances Tavčar že obso-ena. Njen proces še ni končan. Pred sodiščem je bila že trikrat n ob njenem zadnjem zaslišanju 19. julija je bila njena zadeva odložena do 3. septembra. Kakor >oroča tukajšnji list Evening News, Je proti njej cel kupček obtožb zaradi ničvrednih čekov v skupni vsoti okrog 96000. Tukajšnje okrajne oblasti so potrošile skoro 91000, da so jo dobile z New Yorks v Los Angeles. Tukajšnji listi pišejo, da je Tavčarjeva doma iz Cehoalovakije, kjer "ima v posesti itslijansko tovarno za makarone" . .. Nov grob v flliitoimi E. Moline, 111. — Tu je umrl rojak Joe Zora, star 80 let in doma is Hinja pri 2užemberku. V Ameriki je bil čez 60 let in tu zapušča ženo, tri sinove in tri hčere. Nov grob v Pen nI ForoifCity, Pa. — Tu je umr-a Teretlja Horvatin, stara 01 et in doma iz Podgrada v Istri. Tu zapušča dva sinovs in štiri hčere, od katerih ena je bolničarka v letalu linije Chicago-New York. V starem kraju zapušča dve sestri, eno v Trstu in drugo ns Dunsju. Bils je članica društva 124 SNPJ. Governer sklical izredno zasedanje legis-latute Lanaing, Mich. — (FP) — O-gorčeni protesti delavstva v Michiganu proti "malemu Wagner-jevem zakonu", ki je naperjen proti etavkam is «hljam, so toliko zalegli, da je governer Frank Murphy sklical izredno zasedanje legislature, ki se prične takoj po rednem zasedanju. Največ oposicije med organiziranim delavstvom je ustvarila sekcija, ki prepoveduje piketi-ranje in sploh vs#kdo sodelovanje v stavki osebam, ki niso fak-tično uposlene v tovarni, kjer je stavka. Indirektno prepoveduje tudi vsakdp masno piketira-nje. Ima še druga točke, ki so naperjene proti ifsijam. Zakon na splošno dobrava tudi governer Murphy, toda ga vsled teh točk in delsvskih protestov ni podpisal. Slednji VODJE ADF NISO NAVDUŠENI ZA MEZDMZAKON Roosevelt pridobil Gree-na za intervencijo ▼ zadnjem Kipu KONGRESPOSTAL— PRIDEN Waehington. — (FP) — Administracija je prožlo soboto v senatu isvojevala večjo zmago, ko je gornja zbornica sprejeta osnutek aa minimalne plače in maksimalni delovnik s 66 proti 28 glasovom. Poraslla ni samo oposicije v senatu, marveč tudi med voditelji Amerike delavske federacije. Slednji Igrajo selo čudno vlogo. Medtem, ko je Green nekaj dni prej urgiral senatorje na poraz Vandenbergovih amendmen-tov, kar so storili, in ns sprejetje mesdnega osnutks, se Je potem očividno premislil in se ¿j pridružil Johnu P. Frey ju, ns- toliko vplivali "nanj, dije sklical ^parta^ls izredno zasedanje legislature, ki naj revidira zakon in obenem izboljša tudi državni delavski odškodninski zakon. Protilinčarski zakon pokopan v senatu Washington, D. C., 2. avg. — Senatna zbonrica je v soboto pokopala federalni zakon proti linčanju s 46 proti 39 glasovom. N ariji spet odsekali glave Hirim Nemcem Berlin, 2. avg. — Štirje moški, eden iz Posaarja in drugi is Slezije, so bili v soboto ob-glsvljeni z giljotino zaradi "ve-le izdaje**. Rudarska stavka oklicana^IUinoisu Oklicala jo je Progresivna rudarska unija Sprftigfleld, IH. Ekeekutl- va Progresivne rudarske unije je radi skrahiranja pogajanja za novo pogodbo oklicala stavko v vseh premogovnikih, katere kontrolira ta unija. Pričela se je včersj (pondeljek). Sporna točka je dvojni šlht, na katerega Inslstlrajo nekateri operatorji, čemur pa se upira unija. Drugače se pogodba, o-zi roma unijsks zahteve ne razlikujejo od pogodbe, ki Je v veljavi v premogovnikih, kateri obratujejo pod UMW. Uradniki unije pričakujejo, da bodo manjši operatorji podpisali novo pogodbo brez obotavljanja. Aretacije novih zarotnikov v Rusiji Moskva, 2. avg. — Osem visokih uradnikov sovjetskega mesnega trusta Je bilo obtoženih v Novorosijsku sabotaže, da so namreč rabili skvarjeno meso za klobase. — V Orlu je bilo aretiranih okrog 30 pravoslavnih popov z nekim škofom vred, ki ao obtoženi, da so pod pretvezo klavzule o verski svobodi v novi ustavi obnovili protisovjet. sko propagando. federacije. Frey je odprto agltiral, naj senat ubije osnutek s tem, ds ga vrne odseku. Na svojo stran je pridobil tudi Greene, ki Je privatno pričel agltirati proti sprejetju zskons. Ko je stvar prišla na uho Rooseveltu, Je Greona poklical na konferenco v Belo hišo. Rezultat tega 00-stanka med predsednikom, Groe-nom in pomožnim delavskim tajnikom McGradyJem jo bil, da Je v zadnjem hipu Green sopet sporočil senatu, da Je naklonjen osnutku. Israsil je upanje, da bo v «lučaju sprejetja v gornji zbornici osnutek modlfioirsn nižji sbofnici. Senatorjem Je obenem dal vedeti, da Jih fede racija ne bo smatrala za "de lavske sovražnike", ako glasu jsjo proti. Administracija smatra ts o snu tek za najvažnejšo legislsci jo na svoji nujnostni listi. Ena ko jo smatrajo tudi voditslj CIO. 81ednje je najbrž krivo, da je Freyjevo krilo proti temu zs konu, Greenovo krilo pa hladno Greenova "podpora" Je bila sploh izsiljene po predsedniku Roose veltu. V nižji zbornici pride osnutek ns dnevni red te dni. Glede mi nimaJne plače In maksimalnega delovnika je odsek llberalisirs osnutek. Medtem ko v senatu sprejeti osnutek določa, naj b bila minimalna plača do 40c ns uro, delovnik pa ne manj ko 40 ur na teden, se je odsek nižje zbornice izrekel zs minimalno plačo od 40 do 70 centov na uro in za makslmani delovnik od 36 do 40 ur v tednu. Kakor zdaj izgleda, ae Je kon gres podal pritisku Bele hiše in bo ostal v zasedanju, dokler ne sprejme najnovejše "nujnoatne" (D«Jjo aa f. «trasi.) ta treniranje v 0 km Wrtu bo vla-* ^lad.m fantom, ki arfasno vojaško * ^omarici, hrano. f°nne in telezni-. Treniranje /nomeeetno vož- PH ta 1- ■S 1 la LT* -i R S:;» •tiar NanS tega kora-' rr"'m«riške re- r* ^«J vojne — ^»vkracijo**, Druiba mora vrniti delo odslovljencem Waahington. — Na Interven cijo krojaške unije Amalgama ted Clothing Workers je zvezn delavaki odbor odredil, da mora J. Freezer and Somi Co. v Eaat Radfordu, Va., vrniti delo trem odslovljenim delavcem. Pri Mer-genthaler Linotype Co. pa Je odredil tovarniške volitve za 1600 delavcev. Volitve je izpo-siovala unija elektrarskih in re dijskih (delavcev CIO. Stavkar ji se obrnili na Roosevelta Urgirajo ga, naj konča stavko v arzenalih na vzhodu New York. — (FP) — John Green, predeednlk industrijske unije ledjegradSiških delavcev CIO, se je sadnje dni obrnil na predsednika Roosevelta, kete-rega urgira, naj intervenira v dvomesečni stavki 16,000 delsv-eev v okrog 20 arsenallh v New Yorku In bližnjih mestih. V apelu pravi Green, da je edino sporno vprašanje sanlka-nje kolektivnega pogajanja s etrani podjetnikov. On tudi obtožuje delodajalce kršitve zveznega aakona, ki prepoveduje transportiranje sksbov Is ene države v drugo. Kršijo tudi Wagnerjev delavski sakon. Unija se Je obrnila tudi na vladni delavski odbor, ki js pričel s preiskavo pri dveh podruž nicah Todd Shipbuilding Corp. Odbor bo najbrž odredil tovarniške volitve. Podjetniki skušajo obratovati ladjedelnice s sksbl, kstere protektlra newyorŠka policija in brutalno napada stavksrje. Proti tem brutalnoetlm, s katerimi je policija poslala Žs več delavcev v bonllšnlco s razbitimi glavami, js unija protsstira-la pri Županu La GuardlJI, nakar je slednji odredil preiekavo. Toda policija se ni dosti zmenila sanjo, ker je iatočaeno, ko se je pričela preiskava, napadla tisoč plketov in Jih rasgnala. Ta policijska brutalnost Jo tudi odgovorna, da Jo newyor-škl župan dal Mieljo policiji na državni polteljski konvenciji. "Policija naj ne rabi pendrekov za reftevanjo ekonomskih vprašanj med skuplnsmi," Js rekel La Guardia. "Zvezna vlada In državna vlada sts oskrbeli tribunal za reševanje Industrijskih konfliktov. Trsba Je vsgo-jiti obe strSnl, da ss poslužujsta teh trlbunalov pri Izravnavanju svojih diferenc." Policijski komissr Valentine pa je rekel, da Je film o masa-kru jeklarskih delavcev v South Chicsgu na spominski dan "fo-tograflčna obsodba velikega po-licijekega departmenta." Jugoslovanska vlada v veliki krizi Dr. Stojadinovič poda ostavko llelgrad, 2. avg. — Vlada drja. Milana Stojadinoviča ae Je odločila za odstop. Položaj zadnje dni, odkar so tudi muslimani v Bosni In Hercegovini začeli s pravoslavnimi vred vojno proti konkprdatu s katoliško cerkvijo, Je za vlado silno kritičen. Demonstracije, izgredi in krvavi spopadi «e množe. Zadnje dni mt bile katoliške cerkve po-ftgane v Ubu, ftabcu In I^eskov-cu. Pri teh izgredih, spopadih in požigih Je bilo že na stotine imeli aretiranih. , < f 5 »efctafca" MiaMM>liai>evlk la Hitlerjevih lelal v zaledja aregonek« fronte v ftpenlji. Kaši. 11/ m letate prav al* ae priženete jo hotniSnlram la lebalaarsa Rdečega križa. V laelno proUkrijo prrd faUetičalMi letali «o bjelieti pričeli Srkati zaamOaje Rdečega križa s smhalaar, katere faSietl ■ejraje Dolga nogavičarska stavka končana z zmago Pblladelphla. — Po K4 dneh viharne stavke se je Apez Ho-«lery MIH« p"ndent Union", Je odgovoril. 'Tedaj pred delavskim odborom priznate, da Je vaša neodvisna unija kompanljska unija?" ga Je prijel hitro Henry liurkhammer, zastopnik CIO. Uradniki "neodvisne unije" «o takoj spozn«li veliko zmoto njih odvetnika. Hkušali so Jo poprs-viti z izgovorom: "Ker ns« toliko nazlvate a tem, naj pa pri tem ostane." Hurkhemmer jim Je odgovoril, da se njihova stran popoln'rfns zadovoljuje s tem in naj označbi "CIO" In "C|U" le ostaneta na yl«sovnicl, "Ml bomo že |M»skrbell, da bo vse šeles-no okrožje (»oznalo razliko med O In U". Ker ps je bil kozel njih odvetnike le prevelik, so kompe-nijski uredniki skušali stvar Is-rsvnati na ta način, da bi unije a tem ne šla pred javnost. Ker unljski zastopniki niso hoteli na to pristati, so se pogejanja za volitve ratbils. » prW (July «I. IH1). P*m miIm« pomni. 4* »•■ )» • Um MlM puli*ta m> CootM« >• fri^um, 4m M «M Itt M Kaj je nevtralnost? Ko «o lansko poletje fašistični generali, veleposestniki, kapitalisti in klerikalci v Španiji — potem ko ao dobili zagotovilo oborožene pomoči od Muaaolinija In Hllterja — začeli vojaški upor proti zakonito poetavljeni vladi ftpanake republike, ae je vlada v VVaahingtonu hitro požurila, da je kongree spremenil zakon ameriške nevtralnosti. Ta zakon je danea tako sestavljen, da Američani ne smejo prodajati vojnega materiala legalni španski vladi niti uporni Frankovi junti. Ameriška vlada je dobro vedela, da Franko-va fašistična junta lahko dobi vae orožje in vso municijo, kar potrebuje, is Italija in Nemčije, točim španska demokratična vlada ne more tako lahko dobiti teh potrebščin niti za gotov denar. Ameriška vlada je torej vedela, da bo a svojo nered bo veliko več škodila špsnski demokraciji kakor španskemu fašizmu in veliko več koristila španskemu fašizmu kakor vladi demokratične republike — vzlic temu je storila ta korak. Ameriška vlada s tem korakom pomaga indirektno k uničenju španske demokratične republike. Zdaj pa je brutalno reakcionarna Japoneka vlada začela agresivno vojno s Kitajci. Japonska je a tem napadom na Kitajsko očitno prelomila pogodbo s kitajsko republiko, prelomila je pogodbo z Združenimi drŽavami in prelomila je obljubo, katero je dala Ligi narodov. Ameriška vlada bo pa spet "nevtralna", a morda drugače kot s Španijo. Ameriški finančniki lahko svobodno posojujejo denar Japoncem in Kitajcem in ameriški municijski mogotci lahko svobodno prodajajo orožje in strelivo prvim in drugim. Tako bo v teoriji, toda v praksi — kar ameriška vlada dobro ve — bo pa takole: Japonaka lažje dobi posojila In laije si nabavi vae bojne potrebščine kot Kitajska, ki je revna na modernem kapitalu — in na ta način bo Amerika spet Indirektno pomagala napadalni Japonaki pri uničevanju kitajske neodvisnosti In svobode . . . Taka je "nevtralnost" Združenih držav. To je nevtralnost, katera dosledno koristi napadalcem, diktatorjem vsake vrste, dosledno pa škodi demokraciji povsod in najbolj — doma. Seja kompanijake unije v očeh "višje družbe." Prvi voditelj: Hej, zakaj jim pa pripoveduje«, da potrebujejo boljšega življenja? Drugi voditelj kompanijake unije: Bogami, jaz želim dobiti nekoliko aplavza, ko končam govor. ženske, stare in mlade, dovolj. Oddale ae bodo lejte nagrade. Tako tudi za mladino, ki bo igrala žogo. , Ne pozabite v nedeljo, 8. avgusta, na piknik moškega kluba SND na navadnih prostorih. Trok bo vozil izpred SND ob 1. in 4. uri. Člani kluba, ne pozabite seje dne 11. avgusta ob pol osmih zvečer. Bo zelo važna in zabavna. Na dnevnem redu je zelo važna zadeva. Vaša navzočnost je potrebna. Fr. Lepich. Vodje ADF niso navdu •eni za mezdni zakon (Nadsltovaiti« a 1. strsitL) zakonske liste. Ta zdaj poleg mezdnega in delovnega zakona uključuje osnutek za gradnjo stanovanj, reformiranje federalnih sodišč, zamašitev lukenj v davčnih zakonih in določitev nove kvote za uvažanje sladkorja. Ta lista je bila sestavljena zadnje dni na konferenci med predsednikom Rooseveltom in demokratskimi voditelji obeh zbornic. Kongres je po dolgem času zopet postal "priden" in dela z mrzlično naglico, da čim prej sprejme po predsedniku zahtevane zakone in gre na počitnice. Zaeedanje pa se zna zavleči, ker je senator Mintrn iz Indiane naznanil, da bo k osnutku za reformiranje sodišč stavil dodatek, po katerem bi smelo vrhovno sodišče razveljaviti zakon le z dvetretjinsko večino. Če to stori, se bo gotovo razvila večja debata, ker bi prišlo na rešetu zopet vse vprašanje vrhovnega sodišča. Cankarjev glasnik izide Cleveland, Ohlo. — Kot je večini že znano, izide v prvi polovici avguata Cankarjev glasnik, mesečna revija v spomin pieate-ju in naprednjaku Ivanu Cankarju. To revijo bo izdajala organizacija Cankarjeva ustanova, ki obstoja iz poeameznikov n velikega števila naprednih društev, klubov in organizacij. Organizacija Cankarjeva ustanova ima zbran fond približno $4,000. To pomeni, da bomo atvar postavili na trdna tla. U-rednik revije je Etbin Kristan, naš delavski borec in sposobna oseba za tako delo. Priglasi-o se je več sotrudnikov. Cti-vo v tem glasilu bo V znanstvenem, kulturnem in gospodarskem ter gospodinjskem smislu in v duhu pisatelja Ivana Cankarja. Ta ustanova in glasnik imata veliko prijateljev in prilično število naprej plačanih naročnikov, več pa takih, ki bodo naročnino pozneje plačali, ko prejmejo prvo številko. Več ae jih je izrazilo, da se bodo naročili, ko bodo videli prvo ali drugo številko. Prva številka ae bo tiskala v večjem številu in razposlala poleg že naročenim, tudi drugim rojakom (injam) na ogled, tako tudi gotovim društvom. Naročnina je $3. Kdor jo prejme, naj jo dobro in pašno prečita in naj se naroči. Kdor pa se ne more Upoalenost v juniju manjia ko v maju Washington. — Na podlagi poročil 107,000 bizniških firm je bilo v juniju uposlenih okrog 47,000 manj delavcev ko v maju, tedenska mezdna izplačila v vseh tovarniških in trgovskih podjetjih pa so padla za $2,100,000, poroča statistični urad zveznega delavskega departmenta. Kaj je liberalizem? Rooaeveltovi pristaši ali novodealovci se radi ponašajo, da so pristni liberalci (v ameriškem smislu), ki pravilno pojmujejo demokracijo in vse civilhe svobodščine, predvsem pa svobodo onebnega mnenja In prepričanja. Ta-, ko radi pravijo, toda dosledni niso. Zadnje dni opažamo v listih ostro kritiko, ki dežuje is novodealskih, torej "pristno liberalnih" virov na newyorškegu governerja Leh-mana. Ta guverner je tudi novodealec oziroma "pristni liberalec" in predsednik Roosevelt ga je lani nazval za "svojo močno desno roko." Pred nekaj dnevi je pa l^hman odprto nastopil proti Rooseveltovi reformi federalnega vrhovnega sodišča, češ da bi ta reforma dala predsedniku preveč moči, katere morda Roosevelt ne bi izrabil, toda lahko jo izrabijo drugi predsedniki, ki pridejo za njim. Zdaj pa pada |>o I : i toeai nogi za 50,000 zlat-_ Ljubljanski detektivi „i kratkim aretirali v Ljub-itarejáega invalida z lese-pgo, ki' je prodajal po me-maréke. Ko je policija iz-l da je zunaj mesta ta in-jostil razne ženske in dajal ¡«to, w ga aretirali, ker so mili, da se bavi z vlamlja-,in krajo. In res: v njegovi j nogi so našli razne zlatni-u kakih 60,000 Din. Ker je jj zadnja leta v Beogradu, ga Itijanska policija poslala v irad v zapore. Gre za Jovana k ki je po rodu Slavonec. | pa je v Beogradu skupaj s asko služkinjo Mlinarjevo, itero ao zdaj dognali, da mu ri vlomih pomagala. Tudi v padu je Lukič prodajal kot invalid kanarčke po hišah, niči pa se je bavil s sve-stvom. Le da njemu ni bilo m vitrihov — odpiral in zali je stanovanja s pravimi t. Njegova pajdašica se je rijiih hišah ponujala za služ-k, ostala pa je povsod v služ-toiiko ¿asa, da je priskrbe-mu pajdašu odtise hišnih ivanjskih ključev. Ko je u trg, je vzela s sabo klju-jih na trgu izročila Lukiču, jih je brž v skrivališču odtisnil mil Mlinarjevi, ko je šla do-r. Lukič je nato izdelal ključe jih označil, v katero stano-1K ipadajo. Nato je Mlinar-a zbolela ali pa se je zaradi 1 drugega sprla s svojo goltajo in odšla iz službe. Da H posula sumljiva, sta ime-W«o tako, da je šel Lukič ■Ijat šele nekaj mesecev po ko je Mlinarjeva odšla ^ Sicer bi policija pač ■¡k služkinjo, da ima svoje ■ vrne«. Ko je minilo nekaj p», «ta odšla kakšno ne-Mtupaj na svoj tatinski po-JJ» je čakala na ulici in pa je na stano-* Pozvonil, in če ni bilo ni-to doma, j« U'po odprl vranji nabral v žepe zlatnine in ■¡»e in denarja. Če pa je ** ¿oma, je samo ponudil 7* ™rfke. Tako je vlomil ""«to beograjskih stanovanj RS « njih dragotin za l**m Dhi. Zlatnino je P vivoji leseni nogi. Kljub 2 « J« beograjska policija Z ^ovala te vlome, ni F slediti storilca. Izdal ae C» ^'Panjem denarja. vleailld. - Zadnje Pojosto dogajajo vlomi P^Vbmilci pri tem mi- la Jacealsvile.) sljjo dobiti cerkvene posode iz zlata, a povečini se opeče jo, ker je čistega zlata v cerkvah malo, saj iz previdnosti shranjujejo župniki zlate monštrance v fa-roviih. Pred kratkim je neki vlpmi}ec vlomil vcerkeV v Kranjski gori ter odprl več nabiralnl-v, kjer pa ni moglo biti mno-denarja. Tudi oltar je prebrskal, a nič vrednega našel. Potem je poiskal kramp ter odprl cerkveno grobnicp in odprl sodem krst. Premetal je kosti in stikal za dragocenostmi. AH jih1 kaj našel in odnesel, seveda ni kopitir znano. Nekaj dni nato je najbrže isti vlomilec vlomil v cerkev na Dovjem ter tudi tu izpraznil nabiralnike. Podobni vlomi v cerkve so zelo pogosti. Seveda klerikalni 'tisk ne pozabi zapisati, da gre tu pač za boljšf-viško vzgojo ... Ko je pred kratkim "Slovenec" poročal, da se cerkev sv. Petra pri .Mariboru pogreza proti Dravi, pa je pozabil pripomniti, da ima najbrže tudi tu Moskva svoje kremplje vmes. < 5 KONKORDAT Zakaj manjšina v parlamentu odklanja konkordat? čl. 17 ps določa, da bo cerkev lahko pobirala takae in dohodke ■ na davke, obenem pa prejemals gospodarsko pomoč od države. 12U LJUDSKA SOLA IN OBČINE Sola mora biti brezplačna Do danes osnutek konkordata ni bil znan, razglasil ga je šele "Slovenec" (štev. 162) s posebno prilogo. Manjšina odbora za proučevanje konkordata pa je sklenila nastopiti proti konkordatu radi čl. 1, 26, 27, 33, 34 in 37. Čl. 1 pravi, da se katoliški cerkvi priznava polna pravica, da svobodno opravlja svoje poslanstvo v državi. Čl. 27 predvideva, da šolske knjige ne bodo vsebovale ničesar, kar' bi nasprotovalo verskim načelom in čustvom učencev katoličanov in da bodo učitelji predmetov, ki posegajo v versko usmerjenje učencev mo rali biti katoličani. Čl. 33 dovoljuje cerkvi ustanavljanje verskih združenj tudi za učence javnih šol. Čl. 34. Telesna in kulturna vzgoja v državnih telovadnih organizacijah ne sme nasprotovati katoliškemu nauku (Tyrševa načela! Op. ur.) Čl. 37. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na cerkvene osebe, se bodo reševala po cerkvenem pravu. Zanimivi so pa čl. 20—22, ki pravijo: Imovina "Verskega zaklada" pripada katoliški cerkvi, služi izključno njenim namenom in jo upravljajo pripadajoči ordinariji. Pripadajoči škof bo s sodelovanjem pristojne državne oblasti po določilih splošnega prava u-gotovil stanje te imovine. Vsi javni patronati (pa tudi oaebni) se lahko ukinejo, cerkvi pa izplača odškodnina, ki jo določi mešana komisija. Jugoslovanska vlada bo dala cerkvenim ustanovam za zemljišča, izgubljena vsled agrarne reforme, pravično odškodnino, ki jim bo hkrati z viri, predvidenimi v čl. XVII., omogočala primerno vzdrževanje (congrua su-stentatio). Zemljišča, ki so osta ls v cerkveni poeesti, so ji zagotovljena In brez predhodnega sporazuma s pristojno cerkveno oblastjo ne morejo več zapastl kasnejšim razlastitvam vsled novih agrarnih zakonov. Slovenci smo v sadnjih šestdesetih letih zgradili skoro v vseh krajih šolska poslopjs, ds lahko obiskuje vas nsšs šoloobvezna mladina šolo in tako dobi osnovno isobazbo. Občine so zs ljudsko prosveto Žrtvovale velike vaota, ki so najbolje nalqžene, ker sluilje narodni izobrazbi. V letih krise so sposnali vsi sloji, da je edino višja izobrazba prava pomoč vsakomur v življenskem boju. Šolski obisk je skoraj povsod dober, le nevednost ali malomarnost nekaterih staršev je vsrok, da ne pošiljajo otrok v šolo. So primeri, da otroci res ns morejo v šolo, ker nimajo obleka in obutve, posebno v zimskem Času. Poleg isdatkov za oblsko in hrano'šoloobiskujočlh otrok imajo starši velike izdatke za knjige in zvezke. Iz mnogih krajev imamo poročila, da starši ne morejo kupiti vse leto otrokom najpotrebnejših učnih pripomočkov, ker še za sol nimajo. Kako naj se otrok nsuči ČitatI in pisati, ako nima ne knjig ne zvezkov I Šolske knjige so gotovo predrage, prav tako tudi zvezki; zato bo ti izdatki roditeljem težko breme, saj moramo računati na leto na otroka 50—100 dinarjev za knjige in zvezke. Za prav ai-romaine otroke prispevajo sedaj krajevni šolski odbori in banovina za nakup knjig, vendar je ves način podpiranja pomanjkljiv in nesistemstičen. Prizadevati si moramo, da se knjige pocenijo in da vssk otrok dobi brezplačno vse šolske knjige in svezke v šoli, in sicer iz ns-slednjih razlogov: 1. Ako banovina prevzame zalaganje in razpošiljsnjs knjig in zvezkov, se pocenijo s tem, ds se izloči zasebno izkoriščsnje posredovalcev pri zalaganju in razprodaji, kar bi znašalo že 25% do 60% pri cenah. 2. Vsak otrok bi dobil v sa-četku šolskega lota vae knjige in zvezke in bi s tem odpadle mnoge ovire pri rednem pouku. 8. Starši bi ne imeli skrbi, katere knjige in zvezke naj kupijo in kje. Za imovite roditelje pa je vse enako, ali plačajo tiato vsoto pri davkih ali pri knjigah. 1 4. Siromašni starši bi bili razbremenjeni težke skrbi, kje dobiti denar, ki ga še za obleko in prehrano številnih otrok nimajo. Največji davkoplačevalci, tovarne, podjetja nimajo otrok; tuji veleposestniki, če jih tudi imajo, jih ne pošiljajo v naša šole; zato je povsem socislno pravič-no, da se pritegnejo k podpiranju šol z davščinami in s tem pomagajo tudi siromašnim staršem. 5. Najbolj pomembna pa je vzgojna stran te akcije, In sicer v tem: otrok naj vsaj v šoli čuti, da so vsi učenci med seboj enaki, da nI zapostavljenih, da ne čuti vsak dan razločka med siromašnimi in premožnimi. To je velika naloga aocialne vzgoje, ki naj bi bila posebno pri srcu imovitejšim slojem. Is navedenih razlogov naj krajevni šolski odbori, ki so po novih uredbah razbremenjeni vseh izdatkov za vzdrževanje šol, za stanarino učiteljem in kateheteske nagrade, ker je prevzela ta bremena banovina, vstavijo v nove proračune, ki jih ee* dsj sestavljajo, znesek za učne rSifrtS FMli» Ta alUu bi bila lahko iz Amerike, toda je iz Moekve, ki se tudi kratkočasi s konjskimi dirkami. Razlika med aovjotakimi in ameriškimi konjskimi dirkami ja v tem, da ao prve za zabavo, druge pa ss velike In itfajhne stave—ss proflt, brez katerega kapitalizem ne more živeti. knjige in svsska učencem v taki višini, dS doba vsi učenci vse šolske knjigo bresplačno. 26% vsp-te, ki ja sa to-potrebna, že ae-daj nosi banovina. Nekatere občina, ki posebno skrbe sa šolo, sp to imele že do. sedaj; potrqbw pa je, da vsi krajevni Šolski odbori sprejmejo to načelo. Proti tamp, ds občine skrbe za učna pripomočka vsej šolski mladini, gotovo1 ne bo imel noben socialno čuteč Človek pomialekov. Da banovina prevzame zalaganje in razpošiljanja učnih knjig nI nobenih ovir, ker deloma že sedaj vrši to nalogo, zvezke pa tako zalaga država. Za Zvezo društev 'Sola in dom' Coplč, Dr. Lončar. | —Iz Del. Pol. ±• "1 1 "■ Pohod brezposelnih ¥ Washington Glavno metlo bodo pri celi oblegati 23. avgusta New York. — (FP) - V dru gi polovici avgusta bodo brez-poselni pričeli korakati proti Waahingtonu v gtgantičnem pohodu, katerega plkhlra njih organizacija Workera Alliance of America. Za ta korak ae je odločila, ker relifnl delavci niao mogli z lokalnimi akcijami uata-viti masnsga odslavljanja pri WPA. V mestu New Yorku je bilo ssdnje čase odslovljenih 84,000 relifnih delavcev, kar je v re-llfnih uradih povzročilo celo kopico sedečih stavk. S temi stavkami so brezposelni s svojimi orgsnisacijami le toliko dosegli, da je relifna uprsvs pristala ns hitrejšo preiskavo relifnih prosilcev. Newyorški brezposelci tudi zahtevajo odslovitev lokalnega direktorja WPA B. B. Somer-vella, ker js pogruntal novo akemo za "reševanje" brezposelnosti. Ts skema je delitev mi-zerije po Hoovrovem načinu," kakor pravijo brezposelni. On misli vsak mesec transferirstl 6000 brssposelnih od WPA ns "home" relief. Zveza brezposelnih pravi, ako bo Sumervell uspel s tem načrtom v New Yorku, ga bo potem WPA skušala razširiti na veo deželo. V svojem boju proti odslovit vam in redukciji relifs so se pričali poeluževati tudi masnsga "štapanji" ali iskanja dels. Skupaj se zberejo v velikih skupinah, nakar odkorakajo pred trgovsko zbornico In urada dru- kitajske mamo Pelping. kjer ee IzbrahnlH krvavi boj« med Ispead In KHsJel 4 *"*ta imperialističnega ropadja Japonske. Nevarnosti vode m 4* .u i kopanja KdoV gre plavat v kopališču običajno no skoči naravnost s skakalne daske v hladno vodo, temveč ss hladi prej nekaj ča-aa v oddelku sa "neplavače". V morskem kopališču stojimo včasih po cele ure v plitvi vodi lil nam ja tako selo prijetno. Prijftno — toda včasih tudi nevarno. Postopanje v plitki vodi ob obali ss dogaja po navadi tedaj, ksdftr solncs najbolj žgs. Voda je tedsj vedno prillčno hladna. Pod vplivom tega hladu se žile v nogah, zlasti v koži selo stisnejo In velike količine krvi se iftlinsjo navzgor proti tre-bušnl votlini. 2e ta nevarna razdelitev krvi Ima lahko za posledico, ds kopalcu noge nenadno otečejo In da mu veaka Izboklina ns tleh, kamenček v pesku Itd., povzroči velike bolečine ns pod-plstl. Temu In onemu postane tudi alabo In dobi poželenje, da bi legel. Večinoma pa naatanejo ti pojavi tedaj, kadar ae dotični odloči nenadno za plavanje in potopi tudi ostalo telo trenutno v vodo. V preobtežene žile trebušna votlino priteče drug val krvi, ki ss tu nabira ln ustav 1 ja. T4 ima za posledico lahko hudo nessvest. Človek Isgubl oblast nsd mišicami, roka zatečejo. O velikem, atletskem možu po ročs dr. R. Klotz v neki medicinski reviji sledečo zgodbo: Mož nI bil prav sa prav nikoli bojan. Toda nekoga dne so mu pri kopanju na Helgolandu noge tsko o-tekle, ds js mogel ssmo opira joč ae ns svojo Ženo doeeči breg, čeprsv je bil v nlskl vodi. Tri u-re je morsl potem IsCatf, da al je opomogel. Dve leti pozneje ga je zadela v Vzhodnem morju podobna, samo dosti tslja nezgoda, ko je hotel po daljšam posts janju zaplavati v plitki vodi. Tokrat ja imel sdrsvirik velike težave, da ga ja rešil napada. Kdor v takšnem stsnju ne more prsvočasno Iz voda, js seveda izgubljen. Dr. Klots meni celo, da gre velik del nesrsč pri plavanju na račun tega pojava. Saj je znano, da ss js Is msjhen del utopljencev v resnici "utopil". V nekaterih primerih, ko ni bilo mogoče rešiti ponesrečencu življenje s tem, da so njegovo truplo spravili hitro na kopno, so z obdukcijo trupla ugotovili, ds v pljučih sploh ni bilo še nobene vode. Ta "Iskrvavltev" organov v trebqAno votlino spominja ns prlmehaamrtl, ki zadenejo mnoge, ki *tHtypUsJo po obilnem obadu. Pravilo js, ds morsmo po prebilo bres vsega hudega. Tudi hrsna, ki vsebuje mnogo soli in bsljskovine, more po mnenju nekaterih zdravnikov spremeniti to neprevidnost pri kopanju v katastrofo. Mladi ljudje so do-sdsvno po njej manj ogroženi, todk od 80.,letu dalje,, ko ae prične illje izrabljati, je treba računati s neprijetnimi presenečenji. Oe spoznaš nevarnost, se je tudi lahko ohraniš. Če sačutiš pri kopanju poseben mraz v telesu, tedaj ne vztrajaj v vodil Tudi močno srbenje na koži in ssveda še bolj otekanje rok in nog ao razločni avarilnl signsli. Načelno bi se jm sploh ne smel ispostavljsti nevarnosti, temveč ae moraš vedno ohladiti, preden atopiš v vodo In v njej si moraš tejo čim prej omočiti, če je voda poaebno mrzla, tedaj je priporočljivo, da stopiš čez nekoliko minut iz nje, da ae obtok krvi teleau uredi. Izkušnja naa uči, da občutimo vodo, ko atopimo drugič vanjo, bolj toplo. To Je zaradi tega, ker ae je krvni obtok med tem prilagodil njeni temperaturi. Enoindvajtet delavcev ubitih v Mtavhah New York. — V prvifc šeatih mesecih js>bik> v stavkah v tej deželi ubitih «1 delavcev — sedem več ko vi o leto llKifl — poroča Labor Research Association. Konvencija havčukar-tke unije v »eptembru A kron, O. Dne 12. septembra se bo v tem centru kavčukarske industrije pričela konvencija ksvčuksrske unije, ki bo trsjs-Is en teden. Glavni govornik bo John L. Lewis. Prvič bodo ns konvsnciji navzoči tudi delegatje iz Kanada. Druiba priznala unijo po 68 letih San Francisco. — Prvič v svojem fttt-letnem obstoju je California Street ('able Co., ena od pouličnih železnic v tem mestu, podpisala kolektivno pogodbo s Vesti iz Prunor js l>va milijona nagrade Trst, Julija 1937. — Fašistič-ns oblasti že dolgo zasledujejo neko radio oddajno i>ostajo, ki oddaja razna poročila in veati v duhu, ki ne odgovarjajo amerni-cam in idejam italijanskega fašizma. Gre najbrže za neko tajno postajo, ki morda ni niti nameščena v mejah Italije, ampak izven jih. Oblasti razpoši-Ijajo rasne okrožnice in ae trudijo na vae moči, da bi izsledile to poatajo, toda vse zaman. Zadnje čaae ao razpiaall nagrado dveh milijonov lir, ki bi jih prejel oni, ki bi odkril tajno posta-jo. Da ne bi slučajno tudi kakšen naročnik izmed naših ujel na svoj aparat to postajo, skrbijo razni tajni policijski funkcionarji, ki krožijo okrog In skušajo priti neposlušnežem na sled. Tako bo kmalu pri naa vaak radio naročnik imel svojega posebnega angela varuha. Kekvtaiclja letošnjega pridelka Trat, julija 1087. — Našim čitateljem je dobro znano, da Je med abaainako vojno slssti pa po taj sapadlo v Italiji mnogo domačih proizvodov pod državno kontrolo In rskvlzioijo. Poleg ostalega js tsmu podvrženo tudi žito. Centrala žitnih ahramb sa tržaško pokrajino v Trstu Je isdals podrobna navodila za rskvlsicijo letošnje pšenice, kot to določa poaeben zakon. Pridelovalci žita al bodo smeli pridržati le po 800 kg na osebo za prehrano ter po 200 kg za vaak hektar zemlje za aeme. Cene žitu so določene izredno nizko, tako da je naš kmet a temi uredbami dvakrat udarjen. Pri vsem tem ne |K>magajo ne pritožbe ne prošnje. Polagoma bo prišlo tako daleč, da naš kmet ne bo več sejal Žita. To naj bi bil torej zaključni uspeh toliko razvpite fašistična "Sitne bitke", ki je trsjala celo vrato let. Italijani IMeJo v Abeslnljl slsto 2e leta 1002 Js odkril Itslijsn Praaso bogato nsjdlšče slsta In platine, vendar do danea ne govori o nJem, ker ss zavsds, da mu ne dostaja tehničnih sredstev za pridobivanje dragocenih kovin. Abesinlja mora skrivati v svoji zemlji precej zlatega zaklada, ker se večkrat pripeti, da ta ali drugi domačin prinese sls-ts kepe ns prodaj na trg. Itall-Jsnske tovarne gradijo ss bodoče zlatokopu šotore, kuhinje, po-stslje, italijanski strokovnjaki ae trudijo, ds bi dognsll naj Izdatnejši način pridobivsnjs zlata, italijanakl učenjaki ps pišejo debele knjige o tem, ksko naj ss karavane dobro zavarujejo pred vaemi mogočimi neprillkaml. Tako ae Italija pripravlja, da is-koplje eliealnako zlsto in tako krije vssj del avojih ogromnih izdatkov za abeainaki pohod. Vendar, zlata še ni.,. unijo cestnih želszničarjev. Vsebuje enake pogoje kakor so pri občinski železnici. « fBifw ___ wmw_____ww w gih Vflsbiznišklh "interesov," ki jedi počskati vssj eno uro, pre-prltiskajo na vlado sa reducira-!d«" stopimo v vodo. Tudi v teh nje in llkvidlranje WPA, češ da primerih se namreč nabira kri brezposelni lahko dobe delo v v žllju trebušne votline in mer-privatnih Industrijah. ''Daju|«IWo tegs ne prenese. Na žalost .....pa ne mora prav nihče reči, ds bo to preneeel. Veliki duševni In telesni napori In posebno vaška težja bolesen, ki še nI prodrla na dsn, morajo telo tako slabiti, da nenadno nt prenese vel preizkušnje, ki jo je vsakokrst prej nam dslo sli ps umolknite," zshtevsjo brezdelni pred uredi velebisniških propagandi- stov. Pohod v Washington je zvess brezposelnih, ki prsvl, ds Ims 800,000 člsnov v 2600 postojankah, organfzirsls kar nI s pri-tlsksnjem ns ursdnlke WPA mogla preprečiti odslovltve 427,-00« relifnih delsveev. Po 16. oktobru Jih Ims zletetl še na-daljufh 800,000 PohodnItf ae bodo v Waehing-lonu uta bori I! zs nedoločen čas. Namen tega pohoda je, da prisilijo vlado, da preneha s odšlo-vitvami relifnih delavcev in vrne delo brezposelnim. Na ar- msdnsgs uprsvltaljs so se obrnili, ds jih založi s šotori in vojaškimi kuhinjami kakor J« to storil, ko je nedavno taborilo v fVashlngtonu 80,0*0 mladih sksvtov. Zahtevali bodo tudi, da jih vlada oskrbuje s žive-žem. Voditelji zveze brezposelnih pričakujejo več tisoč pohodni-kov Is vseh krsjev dežele. Ohljsks miličnika opsrujele sil slrsžlts rsabill urad jeklerske unije f'10 v Msimillonu, V vlgilantskem In polir*Miem nspsdu na linijski vrsd aie Mis ubita d«s delavca, veliko pa je bil» ranjenih. Nsped, do katerega je prišlo «krog 10. ztrčer. je Ml popolnofiia ne-provorlren. Vlgibnll m streljali tudi v «mednje hiše, kjer sa ljudje le epe«, «drli v več delavskih slaaovaaj daleč ud tovarne I« jih rasbili. F. M. D0ST0JEV8K1J: Bratje Karamazovi vMrikMiki "Dovolj ga bo, dovolj !H Jo vzkliknil Aljoša. "Katerina Ivanovna vam bo Ae poslala, kolikor boste hoteli, in veate, tudi Jss imsm neksj denarja, vzemite ga. kolikor potrebujete, kakor od brata, kakor od prijatelja, vrnete mi pozneje ... (Se bogati boate kedaj. ie bogati!) In veste, boljftega ai niti izmisliti ne bi mogli, nego Je U preaelitev v drugo gubernijo! V tem Je rešitev zs vsa, in ksr Je glsvno, rs vašega dedka — ln veste, to bi morali napraviti še pred zimo, preden nsatopi mraz, in potlej bi nam kaj piaali od ondod in midva bi ostals brata ... ne, to niso osnje!" Aljošs gs Jo še hotel objeti, toliksnj Js bil zedovoljen. Ko ge je pe pogledel, je idajci osupnil: štabni kapetan js stal s iztegnjenim vratom, apečenimi uatnicsmi Ur besnim, po-bledelim obrazom in je z ustnicami nekaj šepetal, kekor de hoče nekej reči; glesu ni bilo slišetl, e vender je neprestano gibal s ustnicami, kar atrašno ga je bilo pogledati. "Kaj vam je?" se je zdrznil Iljošs, asm ne vedoč zakaj. i "Alekaej FJodorovič ... jaz ... vi ..." Je a trgajočim se glasom mrmral štabni kapetan, strmeč vanj čudno In divje kakor človek, ki je sklenil, de ee želeti v prepad, obenem pe mu je igralo na ustnicah kakor nasmeh. Jaz . . . vi... ali hočete, da vam zdajle pokalom majhno umetnijo?" je vprašal zdejci z brzlm, odločnim šepetom; nič več se mu ni trgala beseda. "Kakšno umetnijo?" 'Takšno, tak majhen hokuspokus," je rekel štebni kapetan, še vedno šepetajo; usta so se mu skrivila ne levo štren, levo oko mu je me-ftikalo, kekor prikovan je gledal Aljošo, ne da bi odtrgal oči od njega. "Tak kej vem jo vender, kak hokuspokus?" Je zevpil te še ves preplešen. "Le poglejte kekšen, le poglejte!" Je zevre-ščel štabni kapetan. Pokazel mu je mavrična benkovce, ki ju Je ves čas med tem razgovorom obe skupej držal e palcem In kazalcem desne roke ze vogel — nato pa ju je zdejci z nekakšno besnostjo zgrabil, zmečkel in krčevito stisni! v pssti desne roke. "Ali ete videli, ell ste videli?" Je bled In besen vrisnil Aljošl ter mshome dvignil poet, zamahnil na vso moč in vrgel zmečkana bankovce na peoek. "Ali ste videli?" Jo zevreščel i znova, kažoč s prstom. "Nu, evo vem vešege denarja! . . ." In zdajci je vzdignil desno nogo, v divji to-goti planil k bankovcema ter ju začel teptati e peto in vzkliketl, zedlhavaje se ob vsekem u-dercu nogo: "Evo vsm vsšegs densrjs! Evo vsm vsšsge denarja! Evo vem vašega denarja! Evo vam denerje!" Tedejci pa je odskočll nszsj 0 *jr ia ss vzravnal prod Aljošo. Vse njegove vne-njost Jo Izražala nepopisen ponos. "Sporočite tistim, ki so vas poslali, da omelo svoje česti ne prode!" je krlknll in Iztegnil roko v zrak. Nato se je mahoma obrnil in spustil v tek; toda preden Je pretekel pet korakov, se jo zdejci spet ves okronll in nenadoma vrgel Aljošl poljub z roko. A tudi zdaj nI pretekel niti pot korakov, ko se Je obrnil poslednjlkrst, to pot brez spačenega smeha — narobe, ves obras mu Je drgetal od solz. Hlastno, s plaka-jočim, trgajočim ae, v ihtenju ae dušečim gla-aom je* zakričal: "Kaj pa naj bi rekel svojemu dečku, Če bi vzel od vas denar za našo sramoto?" Ko je izgovoril te besede, se Jo spustil v beg in se poslej ni več obrnil. Aljoša je s neizrekljivo žalostjo gledsl ss nJim. O, razumel je, da kapetan do najpoalednjega trenutka sam ni vedel, da bo zmečkal bankovca ln ju vrgel na tla. Begunec ae nI niti enkrat obrnil, Aljoša jo itak ve- del, de se ne bo. Loviti in klicsti ga ni hotel, vedel je, zakaj ne. Ko mu je izginil izpred oči, je Aljoša pobral bankovca. Bila sts ssmo zelo zmečkana, stlačene in zateptana v pesek, drugače pa čisto cela, in sta celo zašumastila kakor nova, ko ju je Aljoše razvijal in ravnal. Zravnal ju je, zložil ju, spravil ju v žep in odšel h Kateri ni Ivanovni, da jo obvesti o uspehu njenega naročila. ZA IN PROTI ||| Zaroka Prva, ki je sprejela Aljošo, je bile spet gospa Hohlakova. Mudilo ee ji je: nekaj važnega se je bilo zgodila Histerični napad Katarine Ivenovne se je bil končel s omedlevico; po tej je nss topila "strašne, grozne sleboet, legla je, zavila oči in jele blesti. Zdej ime vročico, posleli smo po Herzenstueba in po tot-ki. Tetki sts že tukaj, e Herzenstube še ni prišel. Vsi sedijo v njeni sobi in čsksjo. Nekaj bo, tode one leži v nezavesti. Le kaj če jo vročice!" _ Ko je tako vzklikala, je Izrežel obrez gospe Hohlakove resne preplešenost. "To je resno, zelo resno!" je dodajale po sleherni besedi, kekor de vse ono, kar ee je bilo prej le zgodilo z njo, ni bilo resno. Aljoše jo je z želostjo po-slušsl in ji zečel pripovedovati tudi svoje do-življeje; toda ona ga je že po prvih besedah prekinila, da no utegne, in ga poprosila, nej posedi pri Lizl in jo tamkaj počaka. "Llee, predragi Aleksej FJodorovič," mu je zešepetele melone ne uho, "Lise me je pravkar silno presenetile, a tudi ganila in zato ji mojo srcs vss odpušča. Predstsvite si, komsj sts bili odšli, ss Je jele zdejci iskreno kessti, ker se je včeraj ln danes beje norčevele iz vas. A sej se ni norčevele, samo šelile se je. Tods kesele se je, tako glotoko, skoro do solz, da sem se morale kar čudit^ Nikoli preje se ni resno kesele, kadar se je norčevala Iz mene, vselej samo za šalo. In to veste, de se vsek trenutek norčuje is mene. A to pot ji je bilo resno žal, to pot je bilo vse sarss. Lise ceni vaše mnenje sils visoko, Aleksej Fjodorovlč, in če morete, ne čutite se uželjenega in ne zamerite ji. Tudi jas ji samo prizanašam in prizanašam, ker je tako pametne — ali verjamete? Pravkar je rekla, de ste bili prijatelj njenege detlnstva — 'najresnejši prijatelj mojega detlnstva' — predstavite si to, nej resnejši — ln kej sem potlej jez? Ona ime v tem pogledu sila resna čuvstve in celo spomine, In ker je glevno, te frazo ln besedice, tsko čudne ln nepričskova-ns, da ss Jih nikoli ns nsdeješ, ko jI mehoma plenojo z jezika. Tako Je bilo ne primer ne-devno zeradi jeeene: ne našem vrtu je stal v njsnih prvih otroških Istih Jaeen, nemara de stoji še zdej, tako da ni se kaj govoriti o pro-šlostl. Jeseni nleo ljudje, oni ee dolgo no is-premenijo, Aleksej Fjodorovlč. "Meme,' pravi, "ta Jasen je seme jesen spomin Iz otroških let," — se pravi, "Jasen — Jeeen" — Izrazila se jo nekeko drugače, tu je nekekšne kolobo-cija, jaeen je neumna bossde — e skrstks, pri tisti priliki mi js nsročila nekaj Uko izvirnega, de vem res ne morem povedati, Um manj, ker sem vse pozebile. Nu, do svidenje, vss pretresene eem, gotovo se mi bo še zmeše-k>. Oh, AlekeeJ Fjodorovlč, dvekret v življenju ss mi je ie smsšslo in so me morali zdraviti, PojdiU k Liso. OhrabriU jo spet Uko čudovlU, kakor vsslej znsU. Lise," je vlknl-le, stoplvšl k vratom, "evo, prlvela som ti Ale-kssjs Fjodoroviče, ki si ga tako hudo razžali-le, ki pa nikakor ni jezen naU, zatrjujem ti — narobe, le čudi ee, da si mogla misliti kaj U-kege!" (Dalj. prihodnjič.) previjala kpsilo, je budno pazila na razvijanje. Chamaran jo je zaUkel ravno v času, ko je izgotovila ko- "Kej detsšf jo je vprežal. Odgovorila mu je: "Eh, mak) se hočem pozabavati!" V In mu je ponudila kopijo, ob kaUri se je fotogrsf-sliksr veselo neamehnil: "Nu, to pa se mi je resnično posrečilo! ... A zdaj k mizi — strašno sem lačen". S Umi besedami je vrgel fotografijo ne kamin. "Pasi!" ga je opozorila žena, "slika še ni fiksirans!" Pobrala je kopijo, ki je bila še rdeČkeeta in bledikesU Ur „o zsprla v knjigo, kamor je zapisovsla svoje dnevne izdstke. e Minile sU dve meseca. Chamaran je fotografiral in sliksl kekor običejno. Iz dneva v dan, vedno ene in isU motive — spremembe in brez uepeha. Življenje se je teko rezvijelo, da je gospa Chamaranova že začela dvomiti v genialnost svojega može. Prav tedaj pa se je zgodilo nekaj posebnega. Cha maran ss je nekega večera ves razigran vrnil iz kaverne. "Kaj misliš, koga sem srečal? Janina! Mojega dobrega Janine! Vprašal me je, če se še vedno bavim s sliksrstvom. In poUm mi je dejel, da bo poslal v moj aUlje Julesa Ponsg!..." "Julesa Ponsa?" se je zavzela Chamaranova žena. "Ali je to tisti slavni kritik Jules Pons?" Chamaranova skoro nI hoUla verjeti lastnim ušesom . . . "Teko je, Pons je sleven kri tik!" se je odrasel Chamaran. "Veš, da se je Janin oženil z njegovo sestro? Zdi ee, da jih veže močno prijateljstvo. Nu, kaj praviš? Ali se ti kej svits?" "Kdaj pa bo prišel?" "Jutri, že iutri ob treh popol- Jsponska demonstrare svojo muiianaiicno moc. m a suiti je ie prizor z vojaških Stične topove ee jepoaeki imperialisti poslali zadnje čase tudi v severno KiUJsko, kjer si 7 no silo skoisjo prilastiti dve nadaljnji provinci. Sintetizem V svojem fotografskem aparatu je Chamaran ugledal nežne oblike deklice v svilenem awea-tru. pa je mehanično pritisnil na gumb pred objektivom. "Ena več!" je vtdihnll. Chamaran Je bil namreč eden ismod tistim ''umetnikov", ki kopirajo fotografake antmke v največji tišini avojega ateljeja Na ta način je apravH sku paj celo kolekcijo alik. katere Je nazival "dokumente človeškega Življenja" Mogoče je pri tem miaHI na Hajzaca, ki Je zbral svoje romane pod naslovom "Človeška komedija" . . . Goapa Chamaranova je ne akončno oboževala avojega mota. Imela Je trdno vero v njego vo delo, ki ga je vzpodrejala z umetnoetjo. Kadar Jo je kdo vprašal, kako da ae nI Chamaran še uveljavil, čeprav je že pre-1 atopfl prag štlrideaetega leta. mu Je odgovorila: "Le še malo potrpite! Njegov Čaa ae bliža. Cez noč bo poetal elaven". e V laboratoriju za razvijanje plošč, kjer mu je pomagala le- na. je Chamaran pravkar kopal ploščo, umetniško žetev trdega dela celega dneva. "Kaj pa ai danea vjel na ploščo?" ga Jo vprašala žena. "Neko deklico", je malomarno odvrnil fotograf. "Ali Je lepa?" "Prekrasna! . . . Vitka, črna, noal sweater . .." 'To Je vse?" "Ne. Fotografiral aem tudi teniški match v Grand hotelu ln val vode, v katero aem vrgel ka men", 8 apretnlm prijemom pratov je Chamaran dvignil Iz kopeli ploščo ter jo podržal proti avet-llobi. 8 plošče ae je ocejala voda. dekle, mrežo na tenlšču ln val vode. Vae skupaj je bilo motno, oblike ao ae prelivale ena v drugo. Obšla jo Je želja, da bi pobll-že premotila ta kaos. zato je ploščo postavila v lesen okvir in položila nanjo koa papirja se kopiranje slik.-Medtem, ko jo pri- Chamarenova Žena si je polomila vso" «ohU' pri pospravljanju aUljeja. Oba z možem sta oblekla svfetano obleko in sU drhtela od irazburjenja v pričakovanju. k