f. 0 Ko sem čital v »Tovarišu« kritiko o >rvi zbirki razglednic reproduciranih po ¦riginalih slovenskih umetnikov, sem bil resel. Toda ko seni prečital nekaj vrstic, e mi je obraz zdaljšal najjpanj za poloico. Ali je mogoče? se vprašam in čiam vnovič. Tako srečna ideja se je po plgem času vendar enkrat realizarala. Movek bi pričakoval, da bo tega vse veelo in da bo naše razumništvo za stvar gitiralo in širilo domačo umetnost, poiljalo domače, marsikak tuj proizvod vioko nadkriljujoče razglednice širom naih pokrajin. Toda — oj pomote! Naenrat se pojavijo spletkarji in nepoklicani :r'tiki, ki skušajo v kali zadušiti, kar obe<•> da se razvije v lepe cvete. Če pomislimo v kako kritičnem času jzdana in založena serija desetih umet- '•ških razglednic, se moramo naravnost *) Odgovor priobčimo, daai ne moremo odo¦ivati rohafih in šn.ljivih !7.ni7.ov. (Op. v.red ) čuditi, da so reprodukcije tako dobro izpadle in da kaže, da bo podjetje dobro uspelo. S ponosom uvrstimo te razglednice v albume poleg najboljših, kar jih je izišlo doslej od mojstrov drugih narodov. Da je napisal D-n kritiko, o kateri trdi, da bi Jakopičeva slika bolj zaslužila naslov »tunel« ali »kos hlač«, ob katere si je umetnik čopiče brisal«, kaže pač, da kritik nima pojma o moderni umetnosti ter da ni videl Jakopičevili in Sternenovih originalov, še manj pa, da bi bil kedaj posetil kako večjo umetniško, razstavo. Za take ljudi umetnik ne more ustvarjati, arnpak treba, da jih ignorira in ne oziraje se nanje nadaljuje svoje poti proti svojim ciljem. — Da pa namiguje I)-n s sramežljivo povešenimi očmi in s pobožno kretnjo proti Zvonarski ulici ter previdno sešteva 7 + 6 kakor babjeverna tctka, ki je v strahu, da če izreče številko 13, ji bo še istega dne nekdo kurje očesa pohodil ali jo bo doletela kaka podobna nezgoda, kaže, da je D-n ali tako zloben ali moralno na tako nizki stopinji! Kdor je videl Sternenovo»Magdaleno« v originalu — mislim seveda na normalne ljudi, ki imajo nekaj smisla za umetnost — vsak je občudoval preciznost risbe in silo barv ter moč in [ finese tonov, elegance kretnje izmuče- nega ženskega telesa, ki sicer vene kakor ; razcvela roža, vendar ima še čarov, ko ji  vže začno odpadati listi. Podobne motive  so že klasični slikarji: Tizian, Tintoretto,  Leonardo da Vinci in drugi obdelovali, le  da so oni figure in obraze več ali manj  idealizirali. Sternen seveda je modern slikar, ki se približuje krasoti narave po drugi poti kot to store stari. Po tisti nam- reč, da stremi doseči finese barvnih ni- jans, ki jih opaža izvežbano oko v naravi ter jih obdržati na platnu. To je pri sliki »Magdalena« tudi v veliki meri dosegel in marsikdo, ki originala ne more kupiti, si je želei, da bi imel vsaj rcprodukcijo. Tem je sedaj ustreženo. — In da D-n za Vavpotičevo' »Ljubimkanje« najde humorističen naroden verz, ko bi pričakovali, da ga pove kak hlapec, če mu pokažeino salonsko sliko, kaže, da je D-n tudi nekoliko dovtipen. I)a pa ni originalen in da pogreva le dovtipe, ki sino jili pred paf leti čitali izpod peresa ^Boltatuga Pepeta s Kudeluga« o tem smo uverjeni, ko smo prečitali dokonca. Ljudje stakimi nazori žive na Telebanovem in če bi inoral umetnik za take ustvarjati, bi boljšc ukrenil, če bi šel kamen- je tolč. Toda še je kruha tudi za našo umetnost, še je ljudi, ki so dostopni za vzvišeno in za lepo in še se bodo odprle poti, da bo prišla med narod Ona, ki je vzklila med narodom. Kritika o umetnosti, umetniških reprodukcijah in podobnem pa naj bi pisali le res za to izvoljeni. Zakaj veliko je poklicanih, a malo izvoljenih. D-n ni poklican. — Rudi Gasperin.