Izhaja vsak Četrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trsi, ul. Commerciale 5 1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Pia/za Vitloria 18/11. Poštni predal (častila postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NDVI LIST Posamezna it. 30. — Lir NAROČNINA: trimesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: trimesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 135 TRST, ČETRTEK 3. JANUARJA 1957, GORICA LET. V. ZAKONSKI PREDLOG, KI GA NAŠ NAROD OGORČENO ODKLANJA Dobro premišljen napad na slovensko šolstvo Raznarodovanje Beneških Slovencev naj se nadaljuje • Poziv na ministra prosvete Paola Rossija Rimska vlada je 28. decenrbra imela sejo, ki je vzbudila veliko pažnjo v vsej slovenski javnosti, ker so na njej razpravljali o uzakonitvi slovenskega šolstva. S leim je Italija naredila prvi korak, da se v naših krajih začne izvajati 6. člen ustave, ki pravi, da bo država »zaščitila s posebnimi zakoni jezikovne manjšine«. Povrhu je Italija 5. X. 1954 podpisala v Londonu z .Jugoslavijo še dodaten sporazum o slovenskem šolstvu na Tržaškem. Vse te ustavne in mednarodne obveznosti, ki jih ima Italija do Slovencev, so ostale do današnjega dne žal na papirju, lo se pravi, da niso še zajamčene v posebnih zakonih. Posledica je, da so italijanske šole pri nas stalne, slovenske nestalne. Če pade na naši ,-oli število učencev pod določeno mejo, ravno tako nepotrebna današnja tajništva so slovenske! Narodno nezavednim in moral- razred ali celo šolo lahko ukinejo, Da nevzdržno. obl ast v a medtem ko ima italijanska šola lahko le (tvoje učencev ali začasno nobenega, a se za-ladi tega ne sme ukiniti. Ker so skoro vsi Slovenski solnr/kli le »začasno« nastavljeni, morajo vsako leto iznova »prositi za namestitev«. Oblastva jih lahko odpuste iz službe brez pokojnine in odpravnine. Slovenci nimajo torej p0 zakonu enakih pravic kot Dalijam, čeprav opravljajo eni in drugi isto de- 10 in so jim naložene iste dolžnosti do držale. V vsakem pogledu dvojna mera! je 1 alk o stanje v demokratični državi je uvidel tudi minister Rossi, ki je ob obisku v Trstu obljubil Slovencem, da bo izenačil njihovo šolstvo z italijanskim. Njegove izjave so zelo ugodno odjekmile v slovenski javnosti. Ilvala Rogu, so ljudje vzklikali, (|a sedi v Rimu minister, ki je posten in pravičen mož, socialni demokrat, kateremu je tuja sleherna nacionalistična zagrizenost. SLOVENCI SO GLOBOKO RAZOČARANI! "ikonski načrt, ki ga je minister sedaj pr( dIozi 1 vladi, popravlja brez dvoma marsikatero krivico, toda kljub temu ne more ulit od daleč zadovoljiti Slovencev. Najprej zavoljo tega. ker uvaja za naš narod žaljivo novotarijo: pouk v slovenščini, pravi l. člen. se lahko opravlja v posebnih -o ali ali pa tudi i- »tečajih« (rorsi), to je v paralelkah ali vzporednih razredih, prUdju-venili, se razume, italijanskim šolam. To ne pomeni nič drugega, kol da se p j novem zakonu dosedanja samostojnost slo-venskih sol lahko ukine! Naše šole se pretvorijo v navadne vzporedne razrede na italijanskih. Ker je na teh šolah vse lično vodstvo seveda v ni, na slovenskih šolah, nepotrebni posebni slovenski sluge in čistilke. Vsi ti Slovenci bi zgubili svoja mesta. Oh svoj kruh bi lahko prišel marsikak naš človek tudi na podlagi 5. člena zakonskega načrta: za učitelje in profesorje na slovenskih šolah in »tečajih« — je v njem rečeno naj se »če je mogoče (preferibi.lmente), imenujejo kandidati slovenskega materinega jezika«. Dopuščena je torej možnost, da slovenske dijake poučujejo — Italijani. Samo po sebi se razume, da naša javnost to določilo z največjim ogorčenjem odbija. Od vlade zahtevamo, naj prizna v tem pogledu Slovencem iste pravice, ki jih je dala Južnim Tirolcem: na Tirolskem je bilo uzakonjeno načelo, da smejo nemške otroke poučevati samo šolniki njihove narodnosti! Zato spadajo tudi pri nas v slovenske učilnice samo slovenski vzgojitelji, v nobenem primeru pa ne učitelji tuje narodnosti. PISMENE PROŠNJE STARŠEV Na vsesplošen odločen odpor ljudstva je naletel tudi 2. člen zakonskega načrta, kjer je rečemo, da morajo naši starši, če hočejo vpisati otroke v slovensko šolo, narediti posebno prošnjo ter ji priložiti pismeno izjavo, da je Slovenščina res »njihov materin jezik«. Ljudje se sprašujejo, čemu je potrebna posebna pismena prošnja, ko je vendar po italijanski ustavil obiskovanje I jud>[ke šole obvezno in te kaznujejo, ako otroka ne vpišeš! Nikjer v Daliji ne zahtevajo od staršev, da delajo za obisk ljudske šole pismene prošnje, temveč so oblastva zadovoljna, če roditelji sploh pripeljejo otroke v šolo! Zakaj naj bi veljal izjemen predpis ravno za slovenske šole? Edino zastran tega, Iker no manjvrednim Slovencem, ki vpisujejo svoje otroke v laške potujčevalnice, ni potrebno delati posebnih [trošenj. Otroke odpadnikov sprejemajo z odprtimi rokami in prav- malo jih briga, kakšen je njihov materin jezik. Popolnoma drugačna načela pa veljajo, ko gre za slovenske šole. Tu je treh a najprej popolnoma zanesljivo dognati, ali slovenski slarsi zares želijo, da bi se njihov otrok izobraževal v lastnem jeziku. Človek zdrave pameti bi sodil, da so starši izpričali svojo voljo prav s tem. da so izbrali otroku o-vensjklo šolo. Kaj še! Za oblastva to ne zadostuje. Roditelji morajo še črno na belem zapisati, da hočejo slovensko šolo. Edino tedaj je šele dokazana volja staršev. Po drugi strani pa volja roditeljev vendar ni tako sveta, kot se na prvi pogled zdi, kajti oni morajo priložiti tudi pismeno izjavo, da je materin jezik otroka res slovenščina. Išaj, če oblastva menijo, da je izjava neresnična ! Tedaj bi otrok, če sodimo po pameti, ne smel obiskovati slovenske šole, kajti vanje spadajo le otroci resnično slovenskih staršev in nihče drugi. Če se minister Rossi in vlada hočeta postaviti na to stališče, to se pravi, da je za obisk slovenskih sol odločilen le materin jezik učencev in ne volja staršev, mi to tudi spre-jctnaimo. Saj bi bilo samo v korist slovenske narodne manjšine. V tem primeru bi morala namreč oblastva pognati iz italijanskih šol vse otroke neznačajnih slovenskih staršev na tržaškem in Goriškem, predvsem pa ukiniti v Beneški Sloveniji celokupno tamkajšnje italijansko šolstvo ter ga nadomestiti s slovenskim, zakaj materin jezik Beneških Slovencev je očividno slovenski in ne italijanski. stanejo sedanji upravno in didak-rokah Italijanov, po- Beneška Slovenija Ministra Rossija pozivamo, naj se odloči: če je za pouk v šolah odločilen materin jezik učencev', naj naredi, klakor smo ravnokar rekli, če je pa odločilna volja staršev, naj črta iz zakonskega predloga vse predpise o [■osebnih prošnjah in pisanih izjavah, ki roditeljem samo otežujejo svobodno izražanje njihove volje. Zadostuje naj, da prijavijo otroke šoli, ki so si jo izbrali, saj je to od nekdaj v veljavi po vsej Daliji in v ostalih državah na svetu. Zatklonski osnutek pa dokazuje, da je minister drugačnega mnenja. Po vladnem načrtu naj bi se državljani razdelili v petero različnih vrst. K prvi spadajo tržaški Slovenci ji slovenski ravnatelji nepotreh- ki ohranijo po londonskem sporazumu svoje samostojne šole: k drugi gorički Slovenci, katerim smejo oblastva spremeniti šole v navadne paralelne razrede italijanskih; tretjo vrsto državljanov tvorijo Južni Tirolci, katerim je po zakonu priznana pravica, da smejo njihove otroke poučevati izključno le učitelji in profesorji njihove narodnosti, kar bi ne smelo veljati za goriške in tržaške Slovence. K četrti vrsti je treba prištevati državljane italijanskega materinega jezika, to je ogromno večino prebivalcev v republiki. Tem ni treba delati nobenih posebnih prošenj, dajati nobenih pismenih izjav in zanje je jezik pouka stvar, o kateri nihče ne razpravlja. Pouk se opravlja pač po edino pravilnih na-(Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE'Z VSEGA SVETA NOVA POLITIKA AMERIKE S Lem da so Združene države pred vsem svetom obsodile napad Angležev in Francozov na Egipt ter jih prisilile, da umaknejo svoje čete iz dežele, so dosegle velik političen uspeh zase in za Združene narode. Ugled in vpliv Amerike med afriškimi in azijskimi nerodi se je visoko dvignil, zakaj dokazala je z dejanji, da je resnična nasprotnica (kolonialnega imperializma. Vendar je la Eisenhovverjeva politika ime- j la oibenem »a posledico, da je dosedanji odločujoči vpliv Angležev in Francozov na Srednjem vzhodu za vedno uničen. Ker pa nerazvite in zaostale dežele teh pokrajin ne morejo še živeti in napredovati brez pomoči Le ali one velesile, je po porazu Angležev in Francozov nastala na Srednjem vzhodu velika praznina. Nastalo je vprašanje, kdo bo sedaj stopil v to praznino. Pojavila se je nevarnost, da se mesta Francozov in Angležev polasti Sovjetska zveza ter zavlada na vzhodu Sredozemlja, od koder prihaja Evropi sJkoro vsa neobhodno potrebna nafta. ,,EISENHOWERJEVA DOKTRINA« Ker se hoče Eiisenhovver otresti očitlka. da je s svojo politiko proti Angliji in Franciji samo odprl pot komunizmu na Srednji vzhod, se je z Dulllesom odločil za naslednje ukrepe. Najprej bo zahteval od parlamenta, naj mu da pooblastilo, da sme brez odloga uporabiti ameriške oborožene sile, če bi kdorkoli napadel Srednji vzhod. To naj bi bil jasen opomin Sovjetski zvezi, da bo imela opravlkla z ameriško vojsko, ako bi poskušala vdreti s silo v območje Sueškega prekopa in sosednih dežel. Srednji vzhod je proglašen ravno tako kot zapadna Evropa za prostor življenjske važnosti za Ame-riklo, katerega neodvisnost je pripravljena braniti tudi z orožjem. Istočasno se je Amerika odločila nuditi tem deželam izdatno gmotno pomoč ter podpirali njihov gospodarski razvoj in napredek. To novo politiko imenujejo »Eisenhovver-jevo doktrino« ali miselno zasnovo o Srednjem vzhodu. Važen dogodek je nov dokaz, kako je Ame-lika dokončno stopila na nekdanje mesto Velike Britanije ter postala edina odločujoča voditeljica vsega nekomunističnega sveta. POLJSKA IN JUGOSLAVIJA Okoli božiča so se v Varšavi sestali voditelji jugoslovanskih in poljskih komunistov ter razpravljali o bodočih odnosih med obema strankama. Sklenili so, da se bodo večkrat sestajali ter »v iskrenih razgovorih odstranjevali vsa morebitna nesoglasja v nazorih«. Ker so v obeh deželah na vladi komunisti, pomeni njihovo sodelovanje obenem sodelovanje i n ed ob e mil drža vam a. MADŽARSKA IN JUŽNI TIROL Kakor po ostalih državah so visokošolci tudi v Avstriji dajali v javnih manifestacijah izraza svojim prijateljskim čustvom za tlačeno Madžarsko. Pri tem se je pa zgodilo, da so razni govorniki primerjal! razmere na Madžarskem z onimi na Južnem Tirolskem in pozivali Italijo, maj preneha s svojo poli- tiJklo raznarodovanja manjšin v lastnih mejah. Šele tedaj bodo imeli Italijani moralno pravico se zgražati nad razmerami na Vladžar-skem. Zaradi takega govorjenja in pisanja avslrij. skih listov je rimska vlada ukazala svojemu veleposlaniku na Dunaju, naj ostro protestira v avstrijskem zunanjem ministrstvu. VRNITEV K MATIČNI DRŽAVI Na Novo leto se je Posarje, dežela, tka leži I na meji med Nemčijo in Francijo, vrnilo v sklop svoje matične države, kakor se je bil svoj čas Adenauer sporazumel s Francozi. Zgodovinski dogodek so proslavili z bučanjem zvonov, ki se je iz Posarja razširilo na eerkvt-sosedne Nemčije. S priključitvijo Posarja je zapadnonem.-lka republika dobila I milijon novih državljanov in z rudami bogato pokrajino :• v preteklem letu je Saarskia kotlina proizvedla 17 in pol milijonov ton premoga in 6 milijonov in pol surovega jekla in železa. In to bogastvo je bilo ravno vzrok, da je Francija po Hitlerjevem porazu zasedla deželo ter jo hotela za vedno odcepiti od Nemčije. Naposled se je državnifkom v Parizu ven. d ari e posvetilo, da bi to bila zelo kratkovidna politika, kajti dandanašnji si ošibela Francija ne more več dovoliti, da hi držala I milijon Nemcev stalno ločene od njihove domovine. Zato so se Francozi raje pravočasno sporazumeli z Adenauerjem ter prostovoljno vrnili Posarje; zato so pa dobili od Nemčije velike gospodarske ugodnosti ter si zagotovili njeno trajno prijateljstvo, kar je največja francoska pridobitev. Poliitilkla, za katero so se odločili, je bila edino pametna. KRIZA V SVETOVNEM KOMUNIZMU Zadnji občni zbor boljševikov v Moskvi in nemiri na Poljjlsiem in Madžarskem so izzvali med komunisti vsega sveta globoko vrenje. Med njimi so se pojavila nesoglasja, kakšna naj bo po obsodbi Stalinove nasilne politike nova politika komunistov. Decembra je bila sklicana v Moslkfvi seja Osrednjega odbora (Centralnega komiteja) sovjetske komunistične stranke, od katere je svet pričakoval, da bo v tem vprašanju povedala jasno besedo. Izkazalo pa se je. da je bilo to priča/klovanje neutemeljeno: po seji so v Moskvi objavili samo sklep, da je treba temeljito spremeniti petletni gospodarski na-| črt za Sovjetsko zvezo, češ da ga odgovorni možje niso znali pravilno izvajati. Pomnožiti je treba proizvodnjo vsakdanjih življenjskih potrebščin in gradnjo stanovanj. To je bilo vse. 0 ideoloških razlikah med Stalinov-ci in njihovimi nasprotniki nobene besede! To pomeni, da si v vodstvu boljševikov niso še na jasnem, kakšno pot naj uberejo, in da ni nobena struja prevladala. Medtem se pa nadaljuje ideološka borba med komunisti po svetu. KITAJSKA. POLJSKA IN JUGOSLAVIJA V Italiji je izstopila iz stranke cela vrsta kulturnih delavcev in pisateljev, češ da je Togliatti zagovarjal nastop Rusov na Madžarskem in s lem dokazal, da je še zmerom stali* novec. Iz stranke je bil izključen senator Rea. le, ki izjavlja, da bo nadaljeval do skrajnosti borbo proti Togliattiju. Javne demonstracije ' korist Madžarov so priredili mladi izobraženci tudi \ Vzhodni Nemčiji, Romuniji in drugih komun igličnih državah. Odpor se pojavlja tudi že med viso-košolci Sovjetslke zveze. Najzanimivejše je zadržanje važne in prostrane Mao Tse Tungove Kitajske. Najprej so v njej javno odobravali politiko Gomulke na Poljskem in zdelo se je. da se tudi popolnoma strinjajo s Tilom; saj so objavili v celoti njegov^ govor v Puli in zalem tudi govor, ki ga je imel Kdvard Kardelj v jugoslovanskem parlamentu. Svet je imel vtis, da so Kitajska. Poljska in Jugoslavija edine v tem, naj bo vsaka komunistična država od Moskve neodvisna ter naj si sama svobodno izbere lastno pot v socializem. Pred nekaj dnevi se je pa izvršil na Kitajskem preokret: ikiar naenkrat so izjavili, da ne morejo odobravat! politike Tita, češ da ona povzroča le cepitve v vrstah svetovnega komunizma, (.vrsto stoji ob strani Jugoslavije danes samo Poljska in velike množice nezadovoljnih komunistov v vseh podložnih deželah ter ostalih državah Evrope. Kalko se bo vse to končalo, ne more danes nihče predvidevat i. VELIKI STROŠKI Kakor povsod talko staneta poslanska zbornica in senat tudi v Italiji davkoplačevalce precej denarja. Poslanci so imeli v preteklem letu 142 sej, senatorji pa 134. Za nji hove plače in dnevnice in za osebje, nameščeno v parlamentu, je država izdala lani 6 milijard in 150 milijonov. Vsaka seja stane povprečno 22 milijonov lir. Veliki, toda neizogibni stroški! V DIM V preteklem letu so polkladili v Italiji za 400 milijard lir tobaka. Najhujši kadilci st. v Genovi in njeni pokrajini Liguriji. Vsak državljan pihne letno 8000 lir v zrak. Tu so vštete ženske in dojenčki, (k(i ne kadijo. Država ima od tobaka tako silne dohodke, da z njimi vzdržuje skoiro vso vojsko. AKADEMI PROTESTIRAJO Proti krivičnemu vladnemu šolskemu načrtu, o katerem pišemo v današnjem uvodniku so dvignile svoj glas tudi vse visokošolski’ slovenske organizacije na Goriškem. Zavoljo lesnega pros'.ora besedila žal ne moremo objaviti, pač pa korafki naših akademikov toplo pozdravljamo. Iz srca nas veseli, da so se v obrambi slovenskega šolstva našli združeni in edini akademilkli vseh struj in ideologij. Nastop mladine naj služi za zgled in pobudo vsem našim odgovornim političnim voditeljem. Akademiki so poslali obenem protestne.brzojavke predsedniku Gronehiju, ministru Uossiju, predsednikoma poslanske zbornice in senata ter delavskima voditeljema Toglial-I i j ti in Nenniju. HUDA ZIMA Vremenoslovci napovedujejo, da se s severovzhoda približuje val mraza. Najhuje je že zdaj na Južnem Tiroll-lklem. kjer je toplomer padel kar na 20 stopinj poid ničlo ter so potoki do dna zmrznili. Mnogi vodovodi so popokali. Pod ničlo je padel pred enim tednom toplomer tudi v Gorici in Trstu, a se je zadnje dni iznenada spet dvignil. Vlilo vreme pa ne bo dolgo trajalo. ka. Zvestoba živali, ki bi bila lahko marsikateremu človeku za vzgled, je ljudi tako gani-da ga hranijo na občinske stroške in so sklenili mu postaviti nik. po smrti javen epome- NENNIJEVI MILIJONI Pietro Nenni, voditelj Italijanske socialistične stranke, je svoj čas prejel od Sovjetske /veze Stalinovo nagrado za mir, ki so mu jo letos izplačali. Najprej je Nennii zaradi dogodkov na Madžarskem hoteli denar vrniti, nato je pa 25 milijonov lir, ki so mu jih dali, vendarle obdržal in na pameten način uporabil: 8 milijonov je podaril Italijanskemu rdečemu križu, ostale je pa razdelil med razne ustanove, ki skrbe za revno in zanemarjeno mladino. VELIKANSKI POŽAR Na Silvestrovo je začelo goreti v znani milanski tovarni koles »Biancbi«. Plamen je nastal zaradi kratkega stika v skladišču. Požar so ukrotili šele po dveh urah gašenja, vendar znaša škoda nad 200 milijonov lir. ZANIMIVA POROKA V mestu Oisv v Južni Franciji se je te dni poročil 53-letni zdravnik dr. Chatr.ier. Za življenj siko družico si je izbral gospodično Ivanko Lebrun, ki ji je pred 23 leti sam poma. gal na svet v ondotni porodnišnici. Da bo novorojenček nekdaj njegova žena, tedaj ni mo gel slutiti. ZBOR KARDINALOV Katoliški svet pričakuje, da bo papež kmalu izpopolnil zbor kardinalov, ki bi po odredbi Siksta V. iz I. 1586 moral šteti 70 članov, a jih ima danes le 60. Najstarejši kardinal je 91 -letni Aleksander Verde, najmlajši pa 50-letni nadškof Siri v Genovi. V kardinalskem zboru je 21 Italijanov, večino imajo torej inozemci. Vse kaže, da pridejo pri imenovanju novih kardinalov spet v poštev predvsem inozemci, in sicer zastopniki velikih azijskih in afriških narodov, kajti le tako lahko Cerkev ohrani in izpriča pred svetom svojo vesoljnost. Nezasedeni so tudi starodavni kardinalski sedeži na Dunaju, v 1 ondonu, v Utrehtu na Nizozemskem in v 'Milanu. IZROČILI SO JIH SODIŠČU Državni poslanci s'o po zakonu nedotakljivi. Pred sodišče smejo priti samo na podlagi posebnega sklepa parlamenta. To se je zgodilo sedaj, ko je poslanska zbornica izročila več svojih članov sodišču: najprej 4 komuniste, ker so imeli brez dovoljenja policije shode, nato demokristjana Quarello, ki je s svojim avtomobilom podrl in ubil 3 pešce in naposled socialnega demokrata Bon-fantinija, ker je podpisoval menice, ne da bi imel zanje kritje. Poslednja dva so najbolj opravičeno izročili sodnikom. POSTAVILI MU BODO SPOMENIK Blizu Borgo San Lorenzu v Toskani je živel delavec, čigar pes Fido ga je vsak večer čakal pred avtobusnim postajališčem, ko se je vračal z dela domov. I,. 1943 je med bombardiranjem gospodarja ubilo. Od tedaj je minilo 13 let, a Fido hodi še zmerom čakat gospo d ar ja. Že četrt ure pred prihodom je na postaji. Ko potniki izstopajo, veselo maha z repom v upanju, da zagleda gospodarja. Ko iz stopi poslednji, Fido žalostno zavije in se potrt vrne domov. Na«leduji dan spet raman ča ŠKRLATICA V SNEGU KRALJEVSKA OBLAČILA V raznih vladarskih hišah je posebno ženskim članom strogo predpisano, kako se morajo oblačiti. Žena cesarja Franca Jožefa Elizabeta je bila n. pr. prisiljena obuli vsak dan nov par čevljev, čeprav se je zaradi tega ze- lo jezila. Današnja angleška kraljica izda za obleke vsako leto okoli 25 milijonov lir, njena sestra Margareta pa 10. Nekatere toalete seveda oblečeta samo po enkrat. Čas bi bil. da se ti starokopitni predpisi, ki ne spadajo več v naš čas, odpravijo. KASNO SE JE VRNIL Koroški Slovenec Frane Napokaj, doma blizu Celovca, je bil 1. 1915 poklican pod orožje in nato ujet na ruski fronti ter odpeljan v daljno Sibirijo. O njem ni bilo več glasu. Njegovi so mislili, da je umiri. V resnici je večkrat prosil, da bi se smel vrniti domov, u ni uspel. Šele ko so ga premestili v evropsko Rusijo, mu je zasijala sreča: letos pred božičem je prejel obvestilo, da se sme vrniti. Talkto je po 4-1 letih spet zagledal ljubo rodno zemljo koroško. S seboj je pripeljal ženo Rusinjo in otroke. Dobro premišljen napad na slovensko šolstvo (Nadaljevanje s 1. strani) čelih vzgoje v materinem jeziku učencev. Kdor bi kaj drugega predlagal, bi ga opravičeno proglasili za slaboumnika. In vendar obstoji v Italiji še peta vrsta državljanov, katerim je pouk v materinščini kratko in malo odvzel, in to so Beneški Slovenci. V šolali ne slišijo nikoli niti besedice svojega jezika, v slovenščini lahko le še molijo v cerkvah in poslušajo ponekod evangelij. Prava sramota za kulturno, demokratično in katoliško Italijo! Kako more minister Rossi Ikloit socialist in človek zagovarjali pred svojo vestjo lak sistem vzgoje? Nacionalisti mu bržkone pojasnjujejo, da so Beneški Slovenci že tako siko-ro poitalijančeni in da bodo v k ra tikom popolnoma zgubili zavest svojega slovanskega rodu. Zato zanje niso več potrebne slovenske šole. Toda v tem je ravno tragična zmota Italije. V Rimu na žalost niso še spoznali, da je oborožena borba iprotli fašizmu prebudila v delu beneškoslovenske mladine zavest slovenstva, ki je nobena sila na svetu ne bo mogla več uničiti. To je uspeli druge svetovne vojne. Če se Italija pravočasno ne sprijazni s tem zgodovinskim dejstvom, bo prej ali slej doživela r Beneški Sloveniji najtežja razočarati ja. POTREBNA JE SKUPNA OBRAMBA Iz vsega tega je razvidno, zakaj mora vsak Slovenec najodločneje odbiti vladni šolski osnutek. Kako naj se med nami najde čtlo-\ek, kli bi odobraval uničenje samostojnosti slovenskih šol na Goriškem in ostale neenakopravnosti, s katerimi hoče zakon udariti vse slovenske starše naših krajev! In kako naj se katerikoli pošten človek strinja, da bodi šolstvo v Beneški Sloveniji še nadalje ponižano v politično orodje raznarodovanja našega 1 j ust v a ? To za nas ne more biti poštena in pravična ureditev šolstva za slovensko manjšino pod Italijo. Minister Rossi naj ve, da bi z novim osnutkom prišlo naše šolstvo v bistvenih točkah na slabše, kot je bilo pred uzakonitvijo, in da bi Slovenci dobili v šolali manj pravic, kakor so jih imeli med vojno pod nacisti in zatem pod ameriško-angleško zasedbo. Za časa borbe proti fašizmu si je naše ljudstvo vsepovsod, in tudi v Beneški Sloveniji, samo ustanavljajo sliovenslkle šole, pod njegovim moralnim pritiskom so nato Nemci odprli slovenske šole tudi v Gorici in Trstu. Za obisk teh šol niso delali takih ovir, kot jih stavi slovenskim staršem Rossijev načrt! Amerikanci in Angleži so obstoječe stanje priznali in nam dali nove šole, medtem ko ni Italija ustanovila v naših iktrajili do danes niti ene edine slovenske šole, pač pa takoj zatrla one v Beneški Sloveniji. Po novem zakonu hi se postopno rušenje našega šolstva le nadaljevalo in Slovenci bi padli v hujše šolske razmere, kot so bile pod Hitlerjem. Tej smrtni nevarnosti se morajo Slovenci postavili z vsemi silami v bran. Toda njihova borba bo uspešna le tedaj, če bodo nastopali složno in v polni narodni disciplini! Tudi najpreprostejši človek razume, da slovenska šola ne more biti zadeva te ali one slranikle, MARVEČ SVETA STVAR NARODA V CELOTI NE GLEDE NA VSE IDEOLOŠKE RAZLIKE. Ko so bili narodi v stiski, so vselej v zgodovini, če so bili zreli, na svoje razprtije pozabili ter svoje skupne velike koristi skupno branili. Kadar niso tega storili, so jih nasprotniki zdrobili in uničili. To je vzrolk, zakaj tako dosledno zahtevamo ustanovitev nadstrankarskega Narodnega sveta v naših krajih. Kako upravičena je in zahteva, nam zopet dokazuje najnovejši vladni šolski načrt. Če razmere pri nas žal niso še dovolj zrele, da bi osnovali Narodni svet, je treba vsaj takoj ustanoviti nadstrankarski akcijski odbor za obrambo slovenske šole. Tako nam uare-' kuje pamet in tako žele in zahtevajo sloven- pi(f> TT*. v. r* 7inP ! DOLINA V četrtelk preteklega tedna je bila na županstvu redna seja občinskega sveta. Svetovalci so v glavnem razpravljali o znanem zakonu 703, po katerem se znatno spreminja užitninslki davek. Trošarina na vino se je s 1. januarjem znižala od 18,75 lir na liter na 12 lir na liter. Občina bo na ta način imela približno 2 mililjona mianj letnih dohodkov. Trošarina na Likerje do 50 stopinj alkohola znaša 75 lir, na pijače z nad 50 stopinjami alkohola pa 112,50 lik. Davek na meso se je zvišal za 4 lire na kg, trošarina na elektriko pa za 1,75 lir na kilovatno uro. O družinskem daviku so sklenili, naj se tako imenovani »eksistenčni minimum«, to je najmanjša vsota neobdavčljivih dohodkov zviša od diainašnjih 135.000 na 225.000 tisoč. Za vsakega družinskega člania je treba tej vso tli dodati nadaljnjih 50 tisoč. Občiinilkii svet je nato izvolil novo davčno komisijo ter imenoval svetovalca Bruna Praš-lja kot svojega zastopnika v šoilsskem patronatu. Na1 predlog župana so svetovalci soglasno sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se pri Pokrajinskem zboru ustanovi poseben odbor, ki naj bi imel nalogo izposlovati od vlade tialkojšnje in učinkovite ukrepe v korist l r ž a šik eg a g o sp o d a rst v a. Na ikoncu je svetovalec Štrajn v imenu opozicije predlagal resolucijo, (ki obravnava zadnje politične zapletijaje na Madžarskem in na Srednjem Vzhodu. Resolucija z zadovoljstvom ugotavlja, dia sta Anglija in Francija na ukaz Organizacije združenih narodo\ umaknili svoje čete iz Egipta, ostro obsoja početje sovjetskih čet na Madžarskem in pozdravlja junaško borbo ogrskega ljudstva proti tujim zavojevalcem. Resolucija ni bila sprejeta. Zanjo sta glasovala le dva svetovalca, eden pa se je glasovanja vzdržal. Nismo sicer preveč navdušeni za to, da naši občinski sveti razpravljajo o svetovnih političnih doigodiklih, na katere prav gotovo ne morejo vplivati. Kdor pa hoče o tem razpravljati, ni dovolj, da prečita nekaj doma sestavljenih stavkov, temveč mora svoje resolucije znati utemeljiti in branitd. In to prav posebno če ve, da ima opravka z zgrajenimi ter izšolanimi političnimi nasprotniki, kakršni so nekateri komunisti v dolinslklem občinskem svetu. Nlič čudnega zato, če je Štrajnova resolucija naletela na talko slab odmev. S tem pa ni rečeno, da se večina naših občanov strinja z županom Lovriho, ki na madžarsko žaloiigro gleda z očmi svojih strankarskih, Moskvi vd aniih predat o jn iik o v. NABREŽINA Po več dneh iskanja se je šele pretekli petek zgoniškernu lovskemu čuvaju posrečilo najti 84-lctnega Antona Guliča iz Nabrežine, ki je 19. decembra odšel z doma im ni bilo nato za njim ne duha ne sluha. Na žalost niso revežu mogli več pomagati, ker je zdravnik ugotovil smrt. Našli so ga na nelktem polju pri Sv. Primožu, nedaleč od Gabrovca. Starček je najbrž nameraval narediti majhen sprehod, a, ker miu je zaradi starosti nekoliko opešal spomin, ni našel več poti domov. Nastopila je noč, pritisnil je mraz in starček jima je podlegel. Naj v miru počiva! Sorodnikom izrekamo itikireno sožalje. CGROVLJE Na Štefanovo je velika množica vaščanov in prebivalcev bližnjih ter daljnih vasi spremila k večnemu počitku 22-letnega Alberta Antoniča, sina občinskega odbornika g. Antona. Pokojnik je bil po polkllicu pek in je že 8 let svoje delo pridno opravljal pri Grilanče- vi pekarni v Nabrežini. Na božični predpražnik je kakor vselej zgodaj zjutraj šel z doma, a so ga kmalu po 8. uri našli mrtvega na železniški progi nedaleč od Devina. Nihče ne ve in najbrž tudi ne ho vedel, zalkaj si je pokojnik, ki je bil izredno vesele in pogumne narave, sam poiskal smrt. Doma so se vsi radi imeli, ni bilo pomanjkanja in se ni tudi nikdar slišalo, da bi ga mučile kaike dirtuge težave. Njegova smrt ostane prava uganlka, kakršno je pravzaprav marsikatero človekovo dejanje. Po verskem opravilu \ cerkvi in na pokopališču je šemipolajsiki pevsikii zbor zapel ne kaj žalostink. med žalnim sprevodom pa je igrala nabrežinska godba. Krsto so nosili domači fantje, spremljale pa so jo v belo oblečena dekleta. Staršem in drugim sorodnikom je lahko \ velilko tolažbo dejstvo, da ob teh bridkih urah niso bili sama, temveč da so ji m tako vaščani kakor tudi ljudje iz drugih vasi zate« velikodušno priskočili na pomoč ter jim pomagali prestati težko preizkušnjo. Naj bo pokojniiku Stvarnik prizanesljiv sodnik! Svojcem izrekamo iskreno in globoko sožalje. REPENTABOR Na zadnji seji pred prazniki je občinski svet mied drugim razpravljal tudi o vprašanju vojaškega strelišča v bližini borovega gozda, ki ga mora občina letno čistiti zaradi borovega prelca. To delo pa je silno otežkočeno, ker imajo voijaki skoraj vsaik dan strelske vaje. Svetovalci so zato sklenili naprositi vojaška oblast-v a naj strelišče premeste drugam. Izvol ili so tudi novo davčno komisijo, nakazali župnemu uradu 32 tisoč lir izredne podpore ter odobri, li nakup pohištva za čitalnico ter nakup opreme za javno kopališče. Na koncu je bila sprejeta resolucija 0 gospodarskem stanju Tržaškega ozemlja. Svetovalci v bistvu zahtevajo, naj vlada čim prej izda neiklaj zares učinkovitih ulkrepov za dvig našega gospodarstva. porae ustanove. Gre za važno spremembo, ker bodo sedaj v komisiji od ljudstva izvoljeni predstavniki, ki bodo prav gotovo bolje opravljali svoje teilko in odgovorno delo kot prejšnja komisija, katere člani so bili navadni uradniki. Komisijo čaka ogromno delo. Pregledati mora nič manj ko 17 lisoč prošenj za stamr» vainja, ki jih v glavnem gradi Ustanova za ljudske hiše (IACP). BORŠT Po dolgih letih bolezni je na Novo leto izdihnil svojo dušo 65-letni Petaros Peter, železničar v pokoju. Pokopali smo ga v sredo in pogreba se je udeležilo lepo število vaščanov. Naj mu Bog da večni mir in pokoj! Sorodnikom izrekamo globoko sožalje. VAŽNA KOMISIJA Tržaški župan Bartoli je včeraj podpisal odlok, po katerem je bila ustanovljena posebna občinska komisija, ki bo odslej dodeljevala brezdomcem stanovanja, zgrajena s pomočjo države. Člani ikomisije so: sodnik, trije občinski predstavniki (2 od večine in 1 od manjšine) ter predsednik občinske pod- TIHI DOBROTNIK V vasi Cardito blizu Neaplja živi priletni I eodor Mamdalo, ki vsak dan opoldne odpre vrata na svoje obširno kmečko dvorišče, kamor sedejo stotine revežev okrog preprostih miz k brezplačnemu kosilu. Poleg tega podpira se 48 siromašnih družin. Oblativa se sprašujejo, od kod prihajajo Mandatu veliki denarji za tako dobrodelnost. Pred leti je bil sani revež in pob ir a I s svojimi 8 otroki cunje po Rimu. Medtem je sicer postal premožen, toda ne tako, da bi mogel toliko razdajati za siromake. Mož se le smehlja, da mu pomaga božja previdnost, drugi pa menijo, da ga podpirajo nekatere bogate judovske družine, ker jim je med vojno rešil življenje. Njegova dobrodelnost sloni na izreku evangelija, naj levica ne ve, kaj dela desnica. KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV vabi na sestanek, ki bo v petek, 11. januarja 1957, ob 20.30 v Trstu, ul. Commerciale 5/1 Na sporedu je predavanje dr. Rafka Premrla O RAZVOJU UPRAVE JUGOSLOVANSKEGA GOSPODARSTVA Vstop z vabilom. SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU vabi na prireditev, ki bo na predvečer praznika sv. treh kraljev z naslovom: TRETJI BOŽIC V prvem delu bo pel škedenjski pevski zbor pod vodstvom Dušana Jakomina niz najlepših slovenskih božičnih nesmi. Vmes pred jaslicami melodram. — Drugi del Izpolni Gheo nova legenda o Santaremskih strežnikih. Igra li bodo člani Slovenskega odra. Prireditev bo v Avditoriju, v sobolo 5. jan., začetek ob 20.30. — Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Lupša in na novem sedežu Slovenske prosvete (ulica Trento 2/II). SLOVENSKO mflRIllJHIII (iLKOALIŠČE za Tržaško ozemlju V nedeljo, 6. januarja, ob 17. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta št. 7 II. JAVNA PRODUKCIJA igralske in baletne šole Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, s sodelovanjem gojencev Glasbene šole pri Glasbeni Matici v Trstu GLASBENA MATICA priredi v sredo, 9. jan. 1957, ob 20.30 v Avditoriju, ulica del Teatro Romano KONCERT MLADIH GLASBENIH UMETNIKOV Nastopajo: Hoelzel Hilda (sopran), Križinan-člč Silvan (violina), Švara Boris (klavir), Vodopivec Aleksandra (klavir) DOKONČNI IZIDI VOLITEV V goriškem mestnem svetu smo Slovenci dobili 4 svetovalce. Izvoljeni so bili 3 kandidati Slovenske liste, in sicer dr. Sfiligoj, dr. Kacin in dr. Birsa, od Liste naprednih Slovencev pa neodvisni kandidat s- Rudi Bratuž. Za pokrajinski svett je bilo izvoljenih 15 demokristjanov, 4 komunisti in po en zastopnik socialnih demokratov, socialistov in no-vofašistov. Od slovenske liste je izvoljen dr. Sfiligoj, od LNS g. Miladin Černe. V novem pokrajinskem svetu bodo sedeli trije ■ Slovencii, in sicer dir. Sfiligoj, Černe Miladin in komunistka Marija Selič. Doslej sla nas zastopala le dva Slovenca. BOŽIČ NA GORIŠKEM Goriški Slovenci smo tudi letos obhajali svojo polnočnico v cerkvi Sv. Ivana. Udeležba je bila letos še številnejša kot druga leta. Med božičnim veseljem smo ?,e spomnili v molitvah tudi bratov in sester v matični državi ,in prosili l>ožje Dete, da bi se v njej ne skruril več ta največji praznik Gospodovega rojstva s tem, da ga oblastva proglašajo za navaden delovni dan. Čudimo se, kako morejo še vedno vztrajati pri odredbah, tki žalijo najgloblja čustva najmanj 90 odstotkov državljanov, in to še letos, ko je celo ogrska komunistična vlada dovolila svobodno praznovanje božiča in oddajala z dovoljenjem Rusov božične pesmi po radiu. Odredbo bi bilo treba preklicati že zavoljo lega, ker saimo' škoduje ugledu matične države v inozemstvu. SOVODNJE Prefektiurrii odbor je v preteklem tednu odobril strošlkie za n ovo delovišče in s premem h e v proračunu za leto 1956. Naš novo izvoljeni občinski svet bo imel na praznik 'jv. treh kraljev pirvo sejo, na kateri bo izvo-i>‘l župana in občinski upravni odbor. ŠTMAVER Božične praznike smo Štmaverci prav vese- lo preživeli. Sredi praznikov je na tihem praznoval 50-1 etnieo rojstva brat našega g. župnika dr. Rafko Premrl, ki nam večkral tudi zanimivo pridiguje. Kar začudili smo se. ko smo zvedeli, da se je naš doktor že srečal 7. Abraham. Svežemu petdesetletniku iz srca čestitamo in mu želimo mnogo božjega blagoslova. Naši dvolastniik.il, ki imiajo zemljišča na solkanski strani, že dolgo moledujejo, da bi jim otvorili nov obmejni prehod pri Fon-zairijevem posestvu. S tem bi lahko z manjšimi stroški spravljali drva na svoje domove, jih morajo sedaj prenašati im prevažati preko Solkana in Gorice. To pomeni zanje veliko izgubo časa in precejšnje Stroške. Obmejna oblastva bi morala imeti vsekaikor več lazumevianja za kmečko ljudstvo, saj je borba za življenje že tako zelo huda. ŠTEVERJAN Na Novo loto je tiihoina praznoval 50-letni-co cerkovniške službe naš domačin Ciril Hlede. Ves la dolgi čas je slavljenec skoro vsak dan stregel pri božji službi, pri iklateri je molil za svojo družino, vse števerjance in slovenski narod. Nikogar Steverjamci tako glo-bolko ne spoštujejo lin ljubijo kakor njega, /ato bi bili prav radi njegovo 50-letnico praznovali slovesno, a tega niso mogli, ker se je medtem v njegovi družini zgodila nesreča. Njegov sin Adriijan se je zbodel v sredinec in nato so ga morali operirati v bolnici Brigata Pavia. Kako je operacija izpadla, še ne vemo. Slavljenec je že marsiklaj hudega pretrpel v življenju in zalo vsi občudujemo njegovo Jobovo' potrpežljivost. Za časa zadnije vojne so Nemci odpeljali njegovega sina Lojzeta v Videm in ga tam ustrelili kot talicia. Petero otrok je vzgojil v krščanskem in narodnem duhu. Slavljencu in njegovi družini želimo mnogo sreče in bogatega božjega blagoslova. Za dinji teden smo praznovali kiair tri poroke. V Gorici se je poročil domačin zdravnik Ivo Komjanc, v domači cerkvi pa so si obljubili večno zvestobo g. Milutin Klanjšček in gdč. Maraž Slavica ter njen brat Mirko ii’ nevesta Hlede Zala iz »čednega. Vsem trem parom iz srca čestitamo. IZ PLE SIVEGA Po dolgih letih obljub in potrpežljivega moledovanja je krmiimska občina končno podaljšala vodovod tudi do nas in Sv. Subide. Nova napeljava pa ni še bila odobrena. Upamo, da se to v kratlkem zgodi in da bo vodovod tudi uradno otvorjen, tako da se ga bodo labiko začeli vaščani einupirej posluževati. NOVA POROČNA PARA V četrtek preteklega tedna sta Si v stolnici obljubila večno zvestobo gospod Doljak Lojze in gdč. Bruna Furlan. Ženin je sin po vsej Primorski znanega in spoštovanega pokojnega Poldeta Doljaka. V lepi kapelici na Korzu je g. Marijan Komjanc na Steianovo združil v sv. zakon svojega brata, zdravnika Iva Komjanca z gdč. Brumat Mirjam. Novoporočencem iz srca čestitajo njihovi goriški prijatelji in jim voščijo mnogo sreče in božjega blagoslova v novem življenju. K čestitkam in voščilom se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. DR. FRANC VIDMAR Na Novo leto ob 5. popoldne je umrl v Gorici sodni svetnik Vidmar Franc. Bilo mu je 80 let. V zadnjih ireh mesecih je oSLvidno pešal. Dolgo let je bil okrajni sodnik v Bovcu, nato v Cerknem. Ko je bil upokojen, je odprl odvetniško pisarno. Zaradi svoje politično* narodnega udejstvovanja, je bil 5 let konfi-nimar v južni Italiji. Naj sveti plemenitemu možu večna luč, njegovi družini pa izrekamo globoko sožalje. SMRTNA KOSA V predpreteklem tednu smo goriški Slovenci pokopali lastnika znane gostilne na Tržaški cesti trgovca Franceta Čubeja. Njegova gostilna je bila zbirališče Slovencev, iki so nairodno zavednega moža globoko spoštovali. Ko je bil mlajši, se je živahno udejstvoval tudi v slovenslkem kulturnem in političnem življenju. Bil je Kromberžan in umrl v 70. letiu starosti. Komaj pred mesecem je umrla tudi njegova žena Ivanka. Njunim sorodnikom, posebno še sinu Mirku, izrekamo iskreno in glo-boiko sožalje. Nekaj besed zasluži v Novem listu tudi Ivanka Brezavšelk, dolgoletna hišna pomočnica v družini pokojnega zdravnikia dir. Rojna, v kateri je služila od leta 1922 do smrti Roj-čeve hčerke Edite, ki ji je iz hvaležnosti zapustila eno svojih hiš v ulici Contavalle. Marijina družba ji je priredila zelo lep pogreb. Pred kratkim je umria druga Mari jina druž. benica Lojzlka Ličen, doma iz Rihemberga. Že njena 53-letna zvesta služba v družini Krainer v Raštelu priča o žlahtnosti in kre-menitosli njene slovenske duše. Zato se ne čudimo, da jo je Krainer jeva družina spoštovala kot svojega družinskega člana. Goriška Marijina družba je tudi njej priredila zelo lep pogreb. »SMRT ZAVEDNE SLOVENKE« V bolnici Usmiljenih bratov je na novoletno jutro umrla 77-letna Marijia Podgornik, dolgoletna upraviteljica Goriške Straže in Novega lista po prvi svetovni voljni. Prej je bila upraviteljica Slovenskega Primorca, ki ga je izdajal in urejeval pokojni dr. Andrej Pavlica. Pciktojnica je bila zelo vestna in sposobna uradnica. Odlikovala se je tudi po izredni narodni zavednosti in delavnosti. Naij ljubi Bog bogato poplača njeno vzorno požrtvovalno narodno delavnost. Njenim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. RADO DELPIN V pelelk popoldne so v Solkanu-Novi Gorici pokopali Rada Delpina. Doma je iz Pod-gore. Služil je kot trgoveikli pomočnik v znani goriški prodajalni je9tvin Bigot. V dobi na-rodno-osvobodilne borbe se je pod imenom »Zmago« proslavil z res velikim osebnim junaštvom in je zato tudi prejel odlikovanje in naslov narodnega heroja Jugoslavije. Prestali o trpljenje v ječali in v bojih je še mlademu možu spodkopalo življenje. Zapušča ženo in tri otroke. Naj počiva v miru! AGENCIJA »Kile« GORICA — ul. MAMELI 8 — Tel. 52 65 VAM PRESKRBI vsakovrstne dokumente, potne 11- I ste in konzularne vizume; SESTAVLJA prošnje in prijave; POSREDUJE v prevozništvu in splošnih kupčijah. URNIK: od 9. do 12. in od 15. do 18. ure Ob sobotah popoldne in praznikih zaprto iv<ti \J leti*€*iii[ti ŠEMPETER SLOVENOV Znano je, da so nekatere osebe, iz Čedada in od drugod nameravale ustanoviti poseben konzorcij za upravljanje in vzdrževanje številnih vodovodov, kii so bili zgrajeni po* zadnji vojni v 7 občinah Beneške Slovenije. Določena je bila tudi višina prispevka vsake občine. Ta prispevek gre v milijone, ki naj bi služili za plače inženirjev, tehnikov in delavcev ter za nabavo raznega orodja. Vsa ta množica naj bi živela na račun naših bednih občin. Ker so se vsi občinski sveti temu uprli, so Se gospodje obrnili na videmslkio prefekturo. Prefekt je s posebnim odlokom ustanovil konzorcij, češ da so bili vsi vodovodi zgrajeni z vladno pomočjo. Župani naših občin so bili Sklicani v Čedad, da izvolijo predsednika ter ostale upravnike konzorcija. Na zbo-lovanju je šempetrski župan Cinil Jusa podal pogumno izjavo proti ustanovitvi konzorcija, češ da bi strahotno obremenil občine, ne da bi kaj koristil. Podobne izjave so dali tudi vsi ostali župani in obenem naprosili če-dadskega župana senatorja Peliizza, naj od prefekta izposluje, da svoj odlok prekliče. Sedaj čakamo, ali bo prefekt ustregel željam naših občin ali pa ščitil /koristi tistih, ki bi si ladi preskrbeli nov vir dohodkov. Naše mesto postaja čedalje bolj važno. Poleg 700 dijakov ter nekaj desetin profesorjev', ki so stalni gostje, prihaja k nam vedno več turistov. Tudi iz Kobariškega kota jih je vedno več, Ikiar dokazuje, kako potreben in koristen je bil videmski sporazum za obmejni promet. Kljub zimskemu vremenu je bilo v novembru 13.052 prehodov s prepustnico in 2908 z dvolastniškim dovoljenjem. Samo na pTehodu pri Stupici je šlo v Jugoslavijo 2000 italijanskih državljanov, v Italijo pa je prišlo 4446 Jugoslovanov. Iz Čedada vozi dnevno avtobus d'o Tolmina in obratno. Ob sobotah je naval potnikov tako velik, da bi bilo treba vožnje pomnožiti. Ves promet poteka v najlepšem medsebojnem razumevanju in brez najmanjše neprild-ke. Svoj čas so tako imenovani »italianissi-mi«, ki so na vse mogoče načine ta sporazum ovirali, čvekali o pogubnih posledicah pogodbe za varnost naših dolin. Sedaj pa tudi ti molče in sami prav radi uporabljajo prepustnice. Velika škoda pa je, da je prenos denar- ja in blaga preveč omejen in da so na blokih sploh prestrogi. Slišali smo, da bodo v najkrajšem času speljali do bloka pri Stupici elektriko, kar bi morali storiti tudi Jugoslovani. Zadeva je nujna, saj vsakdo uvidi, kako je na bloku, če moraš čez v večernih urah. IZ MATAJURJA Planinsko društvo iz Čedada je povabilo jugoslovanske planince iz gornjega Posočja na zaključno proslavo' letošnje planinske sezone. Povabilu sta se odzvali društvi iz Kobarida in Bovea. Po kratki slovesnosti v Če-dadu so se Italijani in Jugoslovani odpravili na vrh Matajurja. Med potjo jih je prebivalstvo beneških vasi prisrčno pozdravljalo in jih pogostilo z »hitricami«, to je s pečenim kostanjem in domačim vinom. Med razgovori so Italijani povabili Jugoslovane, naj bi se udeležili prvega smučarskega tekmovanja, ki ga letos nameravajo prirediti na Matajurju. Izrazili so tudi željo, da bi letos uredili skupen koledar zimskošportnih prireditev na obmejnih smuoiškšh Matajurja. Kakšno1 prijateljstvo in človečansko sožitje bi lahko bilo med obema narodoma, če bi ne bilo med volilno laško inteligenco toliko narodnih zagrizencev in nestrpnežev ! B. B. . »Strela«, rentači Cesar nad svaki, »dol poj. te, bom že jaz opravil!« Odmotava papirje tn jih kaže poveljniku straže, ki je skočil na našo ladjo. Pregleduje luči in nekaj razsaja, da niso pravilno obešene, da; lahko kdo od zadaj ne vidi in trči. Cesar odgovarja. Nekaj časa se prerekata in motita blaženo tišino, potem pa patrolni čoln tiho odpluje mimo barke Ninota Brontolona. Ta pa ves prepla. Šen maha z rokami in polglasno vpije v vseh ribiških narečjih, naj se umaknejo, ker se bodo sicer vse ribe razbežale. »Na, zdaj pa imaš zastran teh smrkavih pregledov«, je rentačil, ko je čoln odropotal pregledat Izo-lane in Čožote. »Kako je zdaj tam V« vpije Cesar skozi trebilo. »Hudiča, kvas bo; prej je bilo pod mano vse gosto živalic; zdaj pa imaš«, odgovarja Nino ves iz sebe. Čez hip je zopet vse pogreznjeno v temo in molk. Sliši se le plivka-nje morja in kako skačejo ribice v slepečem krogu lampar. BOŽIČNA ZGODBA Spanec je prešel. Krmilo in vrvi so tiščale v rebra1, da sva se s prijateljem raje preselila k Cesiarju. Sedel je na nizki ograji in poslušal v gluho noč. V Svetem Križu je bila ura polnoč. Ura, ko nehote vstajajo spomini in se odvijajo podobe iz mladih let, ko smo poslušali pravljice in bajanje o strahovih in kaznih božjih za predrznost in trmo. Kar nehote se splete naglas misel : »Pa je res, da se včasih zaplete hudič v mrežo?« Cesar je spet pri volji, da bi sukal jezik. Poseže po ponujani cigareti. »Res je, res!« »Pa ne pravi, rogati in kosmati?« »Hm, tak menda ne. Pa tak je, da mreže laz trže in ti oči oslepi. Tako se je že zgodilo. — Rajnka teta pri frnači je pravila; še bubec sem bil, ko sem jo poslušal.« Zdaj bo nekaj, sem pričakoval. Cesar pa je imel suh jezik. Šele mala čutariea z vipavskim tropincem, ga je razmajala. »Veste, tiste stare čase so ljudje, pa tudi mi rihiči, dosti bolj gledali na postavo in krščansko navado. Ob gotovih praznikih, po. sebno na ’viljo’ božično niso naši stari šli na moTje. Doma pri svojih so se pripravljali na praznik in polnočnico; pasere so cvrli, molili in zapeli. Na okna, proti morju obrnjena, so ženske postavljale prižgane laterne, tako da, če se kdo na sveti večer vica po vodi, lahko privesla v pristan, če se ga je božiček usmilil. Kdor bi šel na sveti večer z mrežo ven, biga lahko hudič za kazen oslepil, tako so nas učili. Kar bom zdaj povedal, se je zgodilo že daleč nazaj, morda petdeset in še nekaj let od tega. V naši vasi se je oženil Tojo pod Gospodovo grižo. Tiste hiše danes ni več. Pripeljal je na dom mlado in brhko, ki je po vipavsko kar naprej s ’pej, pej’ zavijala. Lepo ji je zvenelo. Tojo je ribaril na vse pretoge; družinica je rasti a. Brajde za eno ponjavo, pod napo pa že štiri lačna usta! Zato je hodil lovit na petek in praznik. Pa je imel srečo, močni, črni Tojo. Smejal se je prav objestno, iko so ga svarili, da sta tudi oddih in božji praznik potrebna. — ’Kaj praznik! Ribe v sak, sold v mošnjo!’ — je odgovarjal Tojo. ’Samo, da ti ne pride hudič v sak’, je opo-lekai stari Bihčev ded. ’Tisti se zaplete samo na sveti večer, pa še takrat se ga ne bojim’. Lovil je Tojo kar naprej. Prišel je božič. Brez vetra in lepo vreme je bilo tisto leto. Ribiči so že dva dni pred ’viljo’ pospravili mreže; ženske so raznesle ribe po vaseh in v Trst. Ndkaj so jih odbrale za domači praznik. Vse se je pripravljalo na božič. Tudi pri Tojevih je žena vse pospravila in pripravila. Otroci, štirje so že vreščali po hiši, znašali so skupaj mah in pastirčke. Tojo je pa pripravljal mreže. 'Nocoj pa nikar ne hodi’ je svarila še vedno lepa Dorica. ’Je sveti večer! Tudi za našo družino. Kar preobleci se’, je žena prosila. On pa trmasto: 'Poglej, kako teče tam spodaj voda; prav za pasere. Obljubil sem jih v Trst še dve cajni. Prej ko zazvoni k polnočnici, bom že doma.1 ’Ne danes, je nevarno; sem slišala, da je hudič na vodi’, se je Dora zasolzila. ’Babje čenče’ in je šel.« Napeto sva s Stankom poslušala to božično zgodbo. . Cesar se je odhrkal in je spet pripovedoval: »Saj mi ribiči nismo bogznaj kako molitveni, kar naravnost klicat nesrečo, tudi ne! V Svetem Križu je že trkljalo k božični polnočnici. Toja še ni bilo z lova. Žena je z otroci molila in postavila laterno na okno, da bi mož našel v pristan. Stopili so sosedje v hišo in jo vabili s sabo. Dora je zaihtela in povedala, dia se boji za Toja, ki je na današnji večer šel pasere lovit. Kriški mežnar je že odzvonil po končani polnočnici. Še zadnja 'Sveta noč .. .’ in ’Kaj se vam zdi . . .’ Sta privreli iz raskavih krallkih grl, potem se je množica kamnarjev in ribairjev vsula na trg. Vsi so že vedeli, da je šel Tojo na lov. Majali so z glavo, da ne bo dobro končalo; saj človek ne živi samo od rib. — Nismo preveč ne cerkveni ne far-manski, a na morju se naučimo tudi moliti«, je modroval Cesar. Bal sem se že, da ne ho končal zgodbe. »In potem ikakoi je končal Tojo na božični večer?«, sprašujeva. ( nadaljevan je ) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Značilni premiki v društvu Zveza poljskih pisateljev je imela nedavno tega izreden kongres, na katerem je prišlo do zelo zanimivih sprememb v vodstva. Zbor je bil napovedan že za oktober, a so ga zaradi napetih razmer na Poljskem in madžarskega upora odložili. Duhovi so bili tedaj preveč razburjeni. Proti koncu leta se je ozračje vsaj na Poljskem že nekoliko ohladilo in tako je pisateljski kongres v redu potekel, četudi je prišlo na njem do presenetljivih premikov. Za novega predsednika so namreč demonstrativno izvolili šestdesetletnega pisatelja in časnikarja Antonija Sloninskega, ki je bil pred vojno urednik uglednega varšavskega tednika »VViadomosci Lite-racki«. Po izbruhu vojne in zasedbi Poljske leta 1939 je našel zatočišče v Londonu in je ostal v begunstvu do leta 1950. Lansko pomlad je vzbudil v poljski javnosti in tudi v ostalem svetu veliko pozornost neki njegov javni govor, v katerem je poudaril, da je ždanovski »socialistični realizem« precizno orodje za uničevanje umetnosti. Moskovska »Literatumaja ga-zeta« ga je nato obdolžila protisovjetskega hujskanja. Se pred nekaj meseci so mu stalinisti grozili, da bodo napravili z njim »kratek proces«. Njegovo izvolitev za predsednika pisateljskega društva so pozdravili na kongresu z burnim ploskanjem. Varšavski radio je ob tej priložnosti pohvalil Sloninskega zaradi njegovega neustrašnega vedenja pri »obrambi državljanskih svoboščin« in »svobode izražanja« v zadnjih mesecih pred politično spremembo na Poljskem. V novem odboru zveze sta tudi Marija Dobro\v-ska in Mieczyslav Jastrun, ki sta bila v stalinističnem razdobju potisnjena v ozadje. Na kongresu so poljski pisatelji obračunali s »socialističnim režimom«, v kolikor ni nič drugega kot poveličevanje režima in zato le politična in ideološka propaganda. Pisatelj Michal Rusinek je vzbudil navdušeno odobravanje, ko je izjavil, da je na Poljskem »literaturi sladkorne pese in traktorjev« za vedno odklenkalo. Ob zaključku kongresa so odobrili resolucijo, ki zahteva poleg drugega nov, svobodoljubnejši tiskovni zakon, odpravo vsakršnih seznamov prepovedanih knjig in tesnejše stike s poljskimi pisatelji, živečimi v begunstvu. Resolucija tudi zahteva, da v bodoče uredniki literarnih revij ne smejo več biti izpostavljeni nikakršnemu pritisku oblastev. Najbolj odločno pa so zahtevali na občnem zboru odpravo cenzure za ves tisk in odpravo državnega monopola nad založništvom in tiskom, pa tudi objavo vseh tajnih spisov in poročil o umetnikih, katera je nakopičila v svojih arhivih tajna policija. Na kongresu so odobrili tudi brzojavko, s katero izražajo svojo vzajemnost z madžarskimi pisatelji. Podpisalo jo je 37 najvidnejših poljskih pisateljev, v prvi vrsti odborniki njihove zveze. fialmZ'v lisku V kratkem bo dotiskana nova tržaška revija »Tokovi«, ki bo po daljšem času spet nekoliko razgibala literarno življenje na Tržaškem, o katerem se je Zdelo, da se je zelo poplitvilo in zamočvarilo, odkar Trst ni imel več slovenske nevije. Vendar so pod na videz mrtvo gladino strujili sveži tokovi, ki si bodo z novo revijo — upamo — našli izhoda in osvežili ter poživili tukajšnje kulturno življenje. Uredniki so Boris Pahor, Lojze Rebula in Josip Tavčar. V prvi številki sodeluje kar lepo število pisateljev in pesnikov. Z novelami bodo zastopani Lojze Rebula, Boris Pahor, Josip Tavčar, Evelina Umek in italijanski pisatelj Michele Prisco, ki je poslal za objavo doslej še neobjavljeno novelo. Revija bo namreč skušala prispevati svoj delež h kulturnemu zbližanju med Slovenci in Italijani. Prvi med Italijani se je odzval temu povabilu ravno mladi romanopisec in novelist Michele Prisco. K sodelovanju v prihodnjih številkah bodo povabljeni še drugi pomembni italijanski pisatelji, revija pa si bo prizadevala, da v vsaki številki predstavi Italijanom tudi kakega pomembnega slovenskega pisatelja ali pesnika. Pesmi so prispevali za prvo številko Vinko Beli-čič, Zdravko Ocvirk, Zora Tavčar in Miroslav Morje, izmed pesnikov v Sloveniji pa Alojz Gradnik, Edvard Kocbek in Cene Vipotnik. Vlast ifudie iimskt ccsaucc // Prejeli smo naslednji dopis: V eni zadnjih številk »Novega lista« sem bral povabilo uredništva, da bi bralci v dopisih povedali svoje mnenje o programu slovenske radijske postaje v Trstu. Zato dovolite, da povem tudi jaz svoje mnenje. Pri božičnem programu naše radijske postaje sem najbolj pogrešal slovenske božične pesmi. Res je radio oddajal nekatere, a največ take, ki so jih zložili moderni skladatelji in ki puste človeka hladnega- Priznam, da nisem ves božični čas presedel pri radijskem sprejemniku, a mnogo ur sem vendarle prebil pred njim in v tistem času nisem slišal niti ene oddaje, kjer bi bile na sporedu stare, prisrčne slovenske božične pesmi, ki so nam tako drage in Jm radi poslušamo ludi tisti, ki jim drugače ni za cerkveno glasbo. Celo pri polnočnici iz Skednja so Peli na radiu skoro same take pesmi, ki nam niso segle do srca, ker jih ne poznamo in so božične samo po besedilu, katerega pa je pri taki oddaji sko-nemogoče razumeti. Samo enkrat sem slišal te božične praznike v našem radiu pesem »Sveta noč«, ce izvzamemo seveda oddajo, v kateri so otroci voščili staršem in učiteljem srečne praznike in vmes tudi kaj zapeli. To je bila prav gotovo — vsaj po mojem mnenju — najbolj »božična« in najbolj prisrčna oddaja, kar sem jih slišal med letošnjim božičem. UMETNIKOVA VOŠČILA Slikar Lojze Spacal je razposlal kot voščilo za novo leto svojim prijateljem in znancem lep barvni odtis svojega dela »Sneg na Krasu« z lastnoročnim Podpisom. Simpatična poteza je vzbudila najlepši vtis in Spacalovo voščilo je močno razveselilo vse, ki so ga prejeli. Nekaj odtisov je še v prodaji v naših knjigarnah. * * * KRAS V BESEDI IN PODOBI ie. *zžla v Trstu krasno opremljena knji- .r""1" !"" Carso Triestino« (Pota po trža-Napisal jo je predsednik Tržaškega vini 1 n . ‘va Chersi. Obsega trideset popoto-do L™ ri Socerba. Knjiga pa ni le vodič po Krasu ampak Je točen opis Krasa v zemljepisnem zgodovinskem geološkem, paleontološkem in umetnostnem pogledu. Zanimivi so popisi podzemeljskega Krasa jam in ponikalnic. Manjkajo pa podrob-m opis. prebivalstva, k. so bili & precej nepristran-Cm™! »Guida della Carsia Giulia« ( , 1929), predhodnici te izdaje. Prednost nove iz- uaje so lepi zemljevidi in slike. Naprodaj je pri tajništvu društva Societa Alpina v Trstu. Na sam božični večer okrog 18. ure pa nas je postaja razveseljevala celo z najpristnejšim »jazzom«! Prav tako tudi ob raznih drugih urah v božičnih dneh. Nedvomno je sicer, da se mora ozirati tudi na poslušalce, ki ljubijo za božič tako giasbo. Vendar bi želeli, da bi se bila vsaj približno toliko ozirala tudi na tiste poslušalce, ki hočejo za božični čas malo več božičnega razpoloženja. Nekatere tuje radijske poslaje —- in celo največje — so na božični dan kakih pel- in še večkrat oddajale samo »Sveto noč, blaženo noč«, poleg tega pa še lepe stare ljudske božične pesmi. Ne vem, zakaj naša postaja tega ni zmogla, ko bi bila s tem zelo ustregla tudi poslušalcem onstran meje. Vsako leto sem tudi upal, da bom slišal za božič lepo sestavljeno oddajo ljudskih božičnih pesmi drugih narodov, Hrvatov, Madžarov, Romunov, Nemcev, Francozov, Holandcev, Rusov in Skandinavcev, a ta želja se mi nikakor noče uresničiti. Vsaj take božične »združene Evrope« bi menda ne bilo tako zelo težko ustvariti! Prav rad bi iz svojega žepa prispeval, da bi si naša postaja nabavila nekaj takih plošč. Eden izmed poslušalcev Tik pred novim letom je bila dotiskana zbirka novel Alojza Rebule »Vinograd rimske cesarice«. Izdala jo je založba »Obzorja« v Mariboru, ki je danes po svoji podjetnosti, po skrbi za izvirno slovensko knjigo in prizadevnosti za tiskarsko knjižno kulturo vodiina slovenska založba. Rebulova zbirka novel — ki pa ni njegova prva knjiga, ker je že pred poltretjim letom izšel v Trstu v posebni knjigi njegov kratki zgodovinski roman »Devinski sholar« — bo že v nekaj dneh naprodaj tudi v tukajšnjih slovenskih knjigarnah. Za knjigo vlada že zdaj veliko zanimanje. Mnogi so si dali knjigo v knjigami »rezervirati«, in to zlasti mladi ljudje, ki najbolj cenijo Rebulovo pisanje, v kolikor ga poznajo po omenjenem zgodovinskem romanu in po novelah, ki so bile objavljene v revijah. Rebula zajema namreč snov za svojo pripovedno umetnost iz življenja naših ljudi v Trstu in na Krasu ; človeku na tem koščku zemlje, odrezanem od matične države in vendar v mnogih ozirih tipično in naravnost vzgledno slovenskem, velja Rebulova posebna pažnja in ljubezen, četudi mu niso tuji osrednjeslovenski motivi. V eni prihodnjih številk bomo prinesli podrobnejšo oceno knjige, ki je, tudi kar se zunanje opreme tiče, pomemben in razveseljiv dogodek na slovenskem knjižnem trgu. ■mM- RIHARD JAKOPIČ: DRUŽINA O SLIKAR RIHARD JAKOPIČ (r. 1869 - u. 1943) je začel kot impresionist, a se kaj kmalu spremenil v ekspresionista. S svojim poetskim realizmom je v zadnjih letih dosegel monumentalnost. Slovenski narodni umetnosti je postavil ne samo temelje, ampak jo tudi dvignil na evropsko raven, kar so po znamenitih razstavah na Dunaju, v Beogradu, Varšavi, Londonu in drugod priznali najprej tujci in nato tudi domovina. Velike zasluge ima tudi kot organizator in podpornik mladih umetnikov. O O AloneiiAfo/ tyltMhhi i* T^ifu Od tržaškega skladatelja in dirigenta g. Vrabca smo prejeli dopis, ki ga kot svobodna časnikarska tribuna radi priobčujemo: »V božični številki Vašega lista je objavljen članek »O slovenski glasbi v Trstu«, v katerem je nekaj tako čudnih trditev, da človek res ne more molče mimo njih. Najprej nekaj o najbolj neverjetni novici: »Komaj v zadnjih letih se dela v Ljubljani na tem, da se ustvari orkester«! Saj smo vendar v Trstju samem videli in slišali v Avditoriju ljubljanski simfonični orkester! In komaj pred nekaj leti je ljubljanska opera izvajala na stadionu I. Maj štiri opere z nekaterimi reprizami in vse z orkestrom1 In Ljubljanski simfonični orkester je irt el že krožno potovanje po vsej Italiji. Ljubljanska opera ie pa gostovala v Franciji in na Holandskem prav v pretekli sezoni! Potem pa še modro ugotavljanje, da >nckai od vseh vetrov skupaj spravljenih violinistov, mogoče ena flavta in kaka pozavna ne pomenijo še orkestra«. Gospod G. siber ne pove, kje je videl teh »nekaj od vseh vetrov skupaj spravljenih godcev«. Zdi se pa, da je mislil na Jeftejevo prisego, ki sta jo izvajala mladinski zbor Glasbene Matice in pevski zbor Škamperle ob spremljevanju orkestra, ponavljam — orkestra! Orkester nima pa še nikjer na svetu in najbrž tudi nikoli ne bo imel standardiziranega sestava. Vsak skladatelj, ko napiše skladbo za orkester, tudi savn izbere one instrumente, ki se mu zde potrebni za izvedbo njegovih glasbenih mi sli. Tako si n. pr. Honegger izbere godala in zraven samo po eno leseno pihalo od vsake vrste, Wagncr zahteva oelo 16 rogov, medtem ko Beethoven v večini svojih simfonij nima niti pozavn, da o basklarinetu in podobnem niti ne govorim. In vendar izvajajo vse te reči skupine, ki jim vsi pravimo orkester! Pripomnil bi še, da pretežna večina orkestrov ne spravi skupaj n. pr. 16 VVagnerjevih rogov, temveč priredi taka mesta po svojih možnostih, a se zaradi tega nihče ne razburja. Orkester, ki je izvajal Jef-tejevo prisego, res ni bil zelo številen, manjkalo mu je marsikaj ter je bilo treba nekatera mesta adaptirati, orkester je pa vendarle bil. Dober ali slab, to-do orkester. Gospod Grbec je smatral tudi za potrebno zabavljati nekoliko čez umetnosti•' namenjene zavode in glasbene šole, ki so baje pridobitna podjetja in »se na njih drži le to, kar sc izplača«. E, skladatelj Ivan Grbec, za gojitev umetnosti ne zadostujejo samo lepe in idealne besede, potrebni so tudi prostori, luč, kurjava, notni papir, stolice, hranjeni in obleče ni učitelji in prav tako učenci in vse te prostaške stvari zahtevajo prav tako prostaškega računanja in še najbolj umazane stvari — denarja. Sioer pa mi- slim, da je iinel g. skladatelj do danes časa dovolj, da na bolj idealen način ostvari svoje nadvse plemenite misli, ki jih tudi podpisani iz vsega srca odobravam! Lahkomiselna iri površna se mi- zdi ravno tako trditev, da »v več kot 50 letih svojega obstoja Ljubljanska Matica ni mogla razumeli, da je orkester osrednja os, okoli katere se vrti vsa glasbena kultura«. Kje imamo v Trstu »do tri koncerte na dan«, mi je tudi uganka. Pri intervjujih se običajno oba sobesednika zmenita, kaj bosta objavila in kaj bo ostalo med njima le kot zaseben pogovor. Čudim se zato prof. Merkuju, da je vzel za dobre tudi take izjave, o katerih sam dobro ve, da nimajo prav nikjer nobene podlage! Že res — svoboda mišljenja, tiska, demokracija itd. Toda jaz sem že tak antidemokrat, da sem se že pred vojno na občnih zborih jezil, ker sem le demokraciji in svobodni besedi na ljubo moral poslušati bedarije. Kdor daje nepremišljene in neutemeljene izjave, ni demokrat, temveč lahkomiselnem in ni vreden demokracije.« UBALD VRABEC Olimpijski izidi - 3 Jadranje — M. 5,5 S. I.: 1. Švedska 5527 točk; 2. Vel. Britanija 4050; 3. Avstralija 4022. - Dragon: L Švedska 5723 ; 2. Danska 5723; 3. Vel. Britanija 4547. - Star: 1. ZDA 5876; 2. Italija 5649; 3. Bahamas 5223. - Sharpie m 12: 1. Nova Zelandija 6086; 2. Avstralija 6086; 3. Vel. Britanija 4859. - Finn: 1. Danska 7509; 2. Belgija 6254 ; 3. ZDA 5953. Rokoborba — Prosti slog: Mušja kat.: 1. čalka-lamanice (SZ); 2. Khojastehpour (Iran); 3. Akbas (Turčija). - Bantam kat.: 1. Daginstanli (Turčija); 2. Vaghoubi (Iran); 3. Chakov (SZ). - Peresna kal.: 1. Sasahara (Japonska); 2. Mevvis (Belgija); 3. Pcnt-tila (Finska). - Lahka kal.: I. Habibi (Iran); 2. Ka sahara (Japonska); 3. Bestaev -tos pri Državni založbi Slovenije. • * * Z novim letom je prenehal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. Njegove založniške posle in obveznosti je prevzela Cankarjeva založba, ki pa je tudi ukinjena kol samostojna založba in vključena v založniški sklop »Ljudske pravice«. TONE KRALJ: PRVI SLOVENSKI PISCI »STUDI GORIZIANI« Prejšnji teden je izšel XX. zvezek revije »Studi Goriziani«, ki jo izdaja goriška državna knjižnica pod vodstvom razgibanega ravnatelja dr. Manzinija. Tudi ta zvezek prinaša podrobne študije krajevno-zgodovinskega značaja. Že v več snopičih so se oglašali po navadi isti člankarji in se je zdelo, da se krog pisateljev in vsebinsko območje vedno bolj zožuje. Vendar se je v tej številki oglasil tudi profesor monakovske univerze Franc Babinger z zgodovinsko študijo o Pavli Gonzagi, ženi zadnjega go-riškega grofa Lenarda. Spessot piše o grofih Stras-soldo, Dollo Zorzut pa o družini Della Torre. Iz zgodb o starih fevdalcih te pa prijetno pripelje Cossar, ki piše o umetnosti Gorice v revolucijski in Napoleonovi dobi. Ni dvoma, da je tudi ta snopič goriških študijev temeljit, vendar pusti vtis, da le preozko objema goriško zgodovino v raznih smereh. KA ZEDINJENJE IRSKE Irci in njihov o tol k je te dni spet privlekel nase pozornost mednarodne javnosti. Otok, ki šteje okrog 80 tisoč kvadratnih kilometrov in nad 4 milijone prebivalcev, je razdeljen v dva dela: severni je sestaven del Velike Britanije, največji' del ozemlja tvori pa samostojno irsko republiko, iki je 1. 1949 pretrgala vse vezi z Veliko Britanijo. Otok je bil svoj čas ves obljuden s katoliškimi Irci, a ko je v srednjem veku prišel pod oblast Angležev, so iti začeli po načrtu naseljevati v deželi angleške plemiče in meščane ter izrivati domačine. Irci so izgubili svojo zemljo in celo svoj jezik ter govorili v javnosti in v družinah le še angleščino. Zdelo se je, dai bodo kot poseben narod zginili in se potopili v vladajoči angleški kulturi. Narodno in gospodarsko zatiranje je bilo tako kruto, da so Irci trumoma zapušča- li svojo domovino ter se selili v Ameriko. Danes je v Združenih državah okoli 9 milijonov Ircev, doma pa le 3 milijone. BREZUSPESNO RAZNARODOVANJA Četudi so Irci talko rekoč svoj jezik zgubili, so se s pomočjo svojih bratov v Ameriki kot narod vendarle ohranili. V borbi za obstanek so našli pa največ opore v svoji katoliški vezi, ki jih je ostro ločila od protestantskih Angležev. Razlika v veri jih je ravno talko obvarovala narodne smrti kot Poljake v njihovih bojih [»roti protestantskim Prusom in pravoslavnim Rusom. To je vzrok, da so Irci ravnotako kol Poljaki znani po svetu kot zavedni in zvesti katoličani. Ircem se je končno posrečilo, da so si priborili lastno državo, v kateri sedaj po načrtu obnavljajo in širijo znanje lastnega jezika. Že skoro izumrli irski jezik je postal uraden tor se v vseh šolali obvezno poučuje, četudi Irci danes govore v veliki večini še angleščino. Najbolj pekoča rana pa je za Irce, da j,e njihov ototk razdeljen na dvoje. Ko »o se namreč osamosvojili od Angležev, so morali ugrizniti v 'kislo jabolko ter priznati, da se severni del otolka, tako imenovani Ulster, kjer so tuji naseljenci postali v teku stoletij večina, odcepi ter postane lastna država, priključena Veliki Britaniji. Od tedaj je glavni narodni cilj Ircev, da sc irlVi otok spet združi ler da postane Ulster sestavni del irske države. Angleži so pa v tem pogledu nepopustljivi in nočejo o tein niti razpravljati. V odgovor ma to je tajna irska organizacija I H A začela v angleškem Ulsterju ce- lo vrsto atentatov. Po najrazličnejših krajih severne Irske so začele pokati bombe. Naipadi na radijske postaje, na vojaška stkiladišča, na sedeže policije, na vojašnice in javne urade so vznemirili vso britansko javnost in obrnili pozornost sveta .spet na Irsko. Poleg težav zaradi Sueza ima sedaj Eden na glavi še spor pred pragom samega Londona. Irska nas uči, da je vse raznarodovanje in vse tuje naseljevanje konec koncev jalovo in zgodovinsiko škoduje le samimi nasilnikom. VRTNAR V JANUARJU Smo sicer v zimski dobi. a marsikje je v vartu se precej zelenjadi, saj vsak pravi vrtnar računa tudi z zimo, ko je zelenjad naj-iioil:j diraga. Zato ima tudii sedaj kaj naprodaj: endivija je povezana, da postane lepo bela; por in cikorija (katalonska) rasteta kar na prostem. Zima jima ne škoduje mnogo, razen ako je tako huda. kot je bila lansko leto in I. 1929. Enaka kupčija z motovilcem in 1) rolki j i. Zimski solati, ki smo jo v jeseni presadili in o tl katere pričakujemo zgodaj spomladi trde glavice, moramo napraviti streho, da jo obvarjemo pred mrzlim severnjakom. Za vsejano špinačo ni potrebno imeti posebne skrbi, saj ni niti v lanski zimi vsa zmrznila. Isto velja za vrzotine, to je zgodnje kapusno zelje, ki smo ga presadi- li v jeseni. Tudi blitev ni posebno občutljiva za mraz. Peteršilj naj bo pokrit s steljo ali sl amin at o odejo, ikorenček pa kaže izkopati in shraniti v pesku v kleti. Tudi ves rdeči radič še ni izkopan, a kazalo bi ga izkopati, povezali v snopiče, shraniti v pesku v klleti in polenu po potrebi siliti ali v ogretem rastlinjaku ali v hlevu ali sredi kupa gnoja; mnogi ga silijo tudi v kuhinjah. Z vso to zelenjad j o še razpolaga skrbni vrtnar. Kjer pa na vrtu nič ne raste, tam mora biti zemlja globoko prekopana in pognojena. Hlevskega gnoja ni za vrt nikdar preveč. Za vsakih 100 m2 površine ga je potrebno ••00 do 1000 ikg ali na vsaki štirjašlki meler po 5 do 10 kg. Hlevski gnoj podkopljemo, ' rhu pa lahko raztrosimo Thomasove žlindre (seorie Thomas), in sicer na vsakih 100 m1 l*o 10 do 15 kg. Istočasno raztrosimo na vsakih 100 nr po 1/2 kg geodirina za razlkiužitev *emlje. Pred sajenjem oziroma setvijo bomo pa zemljo še enkrat p rerallljali. Kot ne smemo na njivah leto za letom sati i ti na isto njivo samo krompirja ali samo žita, temveč moramo posevke menjavati, ta« ko moramo storiti tudi v vrtu: kjer je letos ia&tla korenasta zelenjad (rdeča vrtna pesa, korenček, korenasta zelena ali seliu, repica itd. Menjavanje pridelkov ali kol oba ren je (plodored) je potrebno tudi v vrtu, ker drugače se zemlja enostransko izrablja in istočasno se tam namnožijo različni škodljivci. V tem mesecu si uredimo tople grede: '•gradimo gotov prostor v obliki zaboja, kamor namečemo precej hlevskega gnoja in ga polkirijemo s plastjo dobro presejane zemlje. Po izvršeni setvi zaboj pokrijemo s šipami ali s slamnato odejo ali z obojim. Najbolje bo, da si pri kakšnem drugem vrtnarju ogledaš napravo toplih gred in ravnanje z njimi: koit samouk se boš gotovo večkrat opekel. \ tople grede bomo sejali solalico, mesečne redkvice, zeleni radič, 'korenček in še kaj drugega, kar ima v zgodnji pomladi visoko ceno. Drugače pa sejemo oziroma sadimo v lenn mesecu prav malo, kvečjemu zgodnji grah (Alasika in ekspres z dolgimi stroki) in bob, česen in čebulček. Pač pa moramo ta mesec vrl slkirbno prečistiti. urediti dostopne poti h gredicami itd. Ne pozabi nikdar na kompost ali mešani gnoj, katerega si sam pripraviš na vrtu: na kup zmeči vse rastlinske ostanke, drven pepel in smeti, zali j kuip z gnojnico, če jo imaš, drugače pa vrzi na kuj) od časa do časa po pest Thomasove žlindre ali apnenega dušika (c a 1 ei o e i a n a ni id e ). OBILICA KROMPIRJA Francija je pridelala lani izredno mnogo krompirja, in sicer 118 milijonov q. Na Angleškem je peronospora precej skrčila pridelek, vendar je ta še vedno obilen. Boga! je bil pridelek v Nemčiji, kjer je koloradski hrošč prav malo škodil, več pa peronospora. Z dobrim pridelkom se hvalijo Avstrijci. Irci živijo skoraj samo od krompirja in zato ga vedno mnogo sadijo. Lani so ga pridela- li toliko, da ga ensilirajo za krmo živini. Malo obljudena Švedska ga je pridelala 19 milijonov (], Danska 17, Belgija pa 22 milijonov ali malo manj kot Italija. V zadnjih letih se je razvila posebno v ZDA industrija krompirjevih krhljev, to je osušenega krompirja, ki vsebuje komaj 3% vode v primeri s 75% v svežem stanju. Posušeni krompir se lahko prenaša na velike razdalje; ameriška vojska ga ima povsod na razpolago, kjerkoli se slučajno nahaja. — Seveda so krompirjevi krhlji vel e vas. ni tudi za gospodinjstvo. KATERI TRAKTOR JE NAJBOLJŠI? V Italiji je »samo« 780 različnih vrst traktorjev, talko da se človek v tej obilici ne V LETO SVETOVNIH REKORDOV Leto 1956 je za namij Če športnik pomisli, da so se bile v pretekli sezoni ostre borbe in pregleda njih končne izide, bo z veseljem ugotovil, da so bi- li uspehi nedvomno večji kot kdajkoli prej. Preteklo leto bi lahko imenovali »leto svetovnih rekordov«. Atleti, ki so v raznih delih sveta neprestano rušili svetovne viške in se hkrati približevali mejam človeške zmogljivosti, ne težijo več samo za tem, da bi premagali nasprotnike, temveč skušajo čini hitreje teči ali plavati ,više in dalje skakati ne glede na to, kdo je zmagovalec. Na vseh celinah sta se prebila v ospredje tako obseg kot kakovost športa. Krona vsega športnega udejstvovanja so lani bile olimpijske igre (Gortina, Stockholm in Melbourne). Zelo težko in kočljivo je v nekaj vrsticah omeniti lanskoletna najpomembnejša dejanja raznih športnikov. Na prvo mesto moramo postaviti vztrajne plezalce Japonske, Švice in Avstrije, ki so lani osvojili tri doslej še nepremagane osemtisočmetrske vrhove Himalaje (Manaslu 8125, Lhotse 8530, Gasherbrum II 8045). K rušenju svetovnih viškov sta največ prispevala lahka atletika in plavanje. Slavni in dolgoletni čas lotečega Ovvensa je končno premagal črnec Williams, in sicer na berlinskem tekališču. Avstralski plavalci in posebno Crappova so nepričakovano prodrli na prvo mesto ter dosegli na vsakem tekmovanju izredne čase. Čeprav so Italijani v kolesarstvu imeli slabo letino, se je za najboljšega kolesarja izkazal mladi amater Baldini, ki je poleg italijanskega, svetovnega in olimpijskega prvenstva osvojil tudi svetovni višek na enourni vožnji. Med profesionalci so se izkazali Belgijci, posebno Debruyne. Tudi v motornih športih so se vodile ostre borbe za svetovna prvenstva. Najuspešnejša so bila v avtomobilizmu italijanska vozila Ferrari in Maserati, v motociklizmu pa M. V. Agusta in Guzzi. Med vozači sta se tokrat odlikovala Angleža Collins in Moss; Fangio pa je vseeno postal četrtič svetovni prvak. V moto- spozna. Strokovnjaki pravijo, da je nujno potrebna odbira, ki naj bi žrtvovala vsaj 9rt' tipov. Ostalih ho več ikol dovolj. Danes je prav težko presoditi, katera znamka traktorjev je najbolj priporočljiva. PRIDELEK OLJA V ITALIJI Lanski piridekjL oljk cenijo na okoli 8 milijonov q, iz katerih bodo dobili okoli 1,350.000 (| olja. Pridelek je za 30% nižji od leta 1955 in skoraj polovico nižji kol je znašal v letih od 1951 do 1954. Oljke so pa bille bolj mastne. Računajo, da bodo dale 17.4% olja, medtem ko so ga prejšnje leto dale 16.5 odstotka. Zato ni upanja, da bi olivno olje postalo cenejše. KOKOŠJE PERJE — KOKOŠJA KRMA Pogosto slišimo, da se kokoši kljujejo in si rujejo perje, katero potem požrejo. Vse kaže, da gre perje kokošini v slast. Zaradi lega so Amerikanei začeli zbirati perje zaklane perutnine, ki ga posušijo, zmeljejo v moko ter nato krmijo kokošim v razmerju do 7.5% celotnega krmnega obirolka. Ugotovili so. da kokoši tedaj mnogo hitreje rastejo- PARKLJEVKA V ANGLIJI Od letošnjega januarja do septembra je bilo v Angliji 70 primerov parkljevke. Ker pa tam trebijo bolezen s tem, da pobijejo vse obolele živali in tudi tiste, ki so morebiti s temi prišle v dotiko, so zaklali v celoti 731 goved, 6138 ovac in 565 prašičev. Država plača prizadetim gospodarjem celotno vrednost pobitih živali. navtiki je važno omenili izreden uspeh Campbella, ki je s svojim čolnom »Blue bird« vozil nad 363 km na uro. Evropejci so v boksu mnogo napredovali in bodo v tem letu resno ogrožali Američane, dosedanje svetovne prvake v več kategorijah. Za najboljšega boksarja so proglasili mladega črnca Pat-tersona, ki je pred kratkim osvojil svetovni naslov težke kategorije, potem ko je slavni Marciano šc nepremagan zapustil boksarski oder. Avstralci so v tenisu na vseh igriščih dokazali veliko premoč. Osvojili so si po zaslugi mladih Hoada in Rosen-vvalla vsa najpomembnejša prvenstva in na koncu leta so uspešno branili tudi Davisov pokal. Bežni pregled najznačilnejših dejanj hočemo zaključiti z nogometom, ki je še vedno najbolj priljubljen šport. Madžari, nekronani prvaki sveta, so slabo začeli svojo sezono. Opomogli so se pa v drugi polovici leta, ko so izvojevali največje zmage proti prvovrstnim državnim enajstoricam. Presenetili so nas Ce hi, medtem ko nekatere svetle zvezde kot Jugosla vija, Avstrija in Nemčija polagoma ugašajo. Veliko se je govorilo tudi o konjih. Največje zmage sta že la Ribot ter Gelinotte. Kakor vselej so tudi konec preteklega leta naj večji športni časopisi na svetu izvedli zanimivo an keto, iz katere sledi, da je najuspešnejši športnik leta 1956 29-letni Vladimir Kuc. Na drugo mesto postavljajo Avstrijca Tonija Sailerja, trikratnega olimpijskega zmagovalca v Cortini. Med ženskami se je lani najbolj i/kazala avstralska plavalka Lorraine Crapp. Vrstni red je naslednji: 1. Kuc (SZ), atletika; 2. Sailer (Avstrija), smučanje; 3. Morrow (ZDA), atletika; 4. 0’Brien (ZDA) atletika; 5. Crapp (Avstralija), plavanje; 6. Rose (Avstralija), plavanje; 7. Cuthbert (Avstralija), atletika; 8. Campbell (ZDA), atletika; 9. Patterson (ZDA), boks; 10. Danielsen (Norveška), atletika; 11. Winkler (Nemčija), jahanje; 12. Baldini (Italija), ko lesarstvo; 13. Ciukarin (SZ), telovadba; 14. Fangio (Argentina), avtomobilizem; 15. Williams (ZDA), at letika. To leto ne bo toliko svetovnih ali evropskih prvenstev kot lani. Kljub temu pa ne bodo manjkala zanimiva in hkrati važna srečanja. Večina atletov bo uživala pridobljeno si slavo. Po tako burnem in uspešnem letu 1956 se jim to dobro prilega. TAD f>LAVA.(, LAKOTNIR, P)AVM,01Vv 1A NI DALEČ! TRDONJO BOM ŽE JAZ PRIVLEIZEL DO NJE! TODA TRDON3A»TUDI NJEGA MORAVA OHRANITI CELEGA KAR VKV PREREŽEM. pa BOLJE V , rn (VODO KOT V) m M / DREVO.,, r> 303,303, ZME&KALO NA3U BO!! KA3 NA3 STORIM? r W SPODAJ JE J JEZERO! SKOČITI , \ ( MORAVA,-DOKLER. ^V^^T^f-POZNO nw^' NO, NA SUHEM SMO! BRŽ POIŠČI* VA HOTEL, DA SE POSUŠIVA IN ^^gfl^^^|- ZABAVO! ^ TIHO!!! DOBRO VEM, KDO STA' NI Ml TREBA RAZLAGATI ! OGRELA BI SE RADA? MAHA, SA3 St BOSTA ! ARETIRANA STA ".'.Mg* WMM aretirana? 12. toda- hl£-TODA! KOTVIDIM, TALE MRTEV. POBERITA^f GA IN - NAPREJ, MARSDO M BILA BOSTA NAJLEPŠO m i SOBO, KI Sl JO LAHKO / // MISLITA! t-* Mm ,^h |p- ^ TAKO 3ČT; SO PRISPE Ll DO RO’ V**-- licijsize. STRAŽNICE.. Dolga je bila pot... ir Srečko je z naglimi koraki slopil v kadilno soho, kjer ga je pričakoval prijatelj. V globolkem usnjenem naslonjaču je sedel. Imel je ostro oblikovano glavo s gnežmobelimii lastni. »Upam, da nisi dolgo čakal«, ga je Srečlko pozdravil. »O, jaz se nikoli ne dolgočasim«, je odvrnil Lover. Srečlkio se je nasmehnil in se je pogrezni! v naslanjač poleg njega . »Upam, da si že prestal napore rojstne proslave«, je nadaljeval prijatelj. »Bil je prav prijeten večer. Za tvojo asistentko te pa kar zavidam, iies brhka ženska.« »Prav resno dekle je«, se je Srečko izmikal. Pogovor je zastal. Sluga je prišel javil, da je večerja pripravljena. Šele pozneje, ko sla zopet sedela \ kadilnici, je doktor Lover spravil pogovor spel na Andr o. Sedaj se Srečko n? več mogel umakniti razgovoru. »Pri srcu mi je«, je tiho pripomnil. Lover je prijel za čašo in jo je izpraznil. »To sem si mislil. Pa si ji povedal?« »Da.« »Kako je sprejela na znanje?« »Moraš razumeti, Miro, prišlo ji je kar nenadoma.« »Naravno. Saj se ne zgodi vsak dan, da hi se šef zdravnik za ljubil v asistentko.« »Razumi me, Miro«, je dejal Sieeko nervozno. »Ti nimaš z njo opravka. Odkar je pri meni v bolnišnici, sem jo spoznal !ii začel ceniti.« »Si kdaj pomislil, kaj hi ljudje rekli, če bi se vidva poročila?« Srečko je zamahnil z roko. »Kaj porečejo ljudje, me ne briga. Nikoli se še nisem ravnal po mnenju ljudi.« »To vem. Tudi takrat si napravil tako, kakor si mislil, da po svoji vesti lahko zagovarjaš.« Srečko je vznemirjen vstal. »Kaj hočeš s tem reči?« Njegove temne oči so postale se bolj mrke. Videlo se je, da se sili ohraniti mirno kri. »Kaj sem hotel s tem reči, Srečko? Svarili te hočem. Spomni se, da si že nekoč mislil, da si dosegel največjo srečo. In kako hitro je postala sreča opoteča!« »Andra ni Maja«, je rekel Srečko z odločnim glasom. »0 tem ne morem soditi, ker poznam Andro Ferlen premalo. Koliko pa je stara? Morda sedem in dvajset ali kako leto več. Ti jih imaš sedem in štirideset. Dvajset let razlike.« VALUTA — TL.I DENAR Dne 3. januarja 1957 si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank /.lato napoleon dobil oz. dal za: 636—638 lir 23,50—24,25 lir 85—90 lir 153—160 lir 1630—1680 lir 146.50—148,50 lir 17—20 lir 146.50—147,50 lir 722—724 lir 4850—5050 lir TEDENSKI KOLEDARČEK 6. januarja, 7. januarja, 8. januarja, 9. januarja, 10. januarja, 11. januarja, 12. januarja, nedelja: Sv. trije kralji ponedeljek: Valentin torek: Severin, Božena sreda: Julijan četrtek: Pavel, Vilko petek: Higin, Božidar sobota: Ernest, Tatjana RADIO TRST A Nedelja, 6. januarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja: 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Škerjanc: Koncert za Ponedeljek, 7. januarja, ob: 18.31 Slovenski dueti; 19.15 Radijska univerza; 21.45 Slovenske ritmične popevke; 22.00 Slovenske balade. Torek, 8. januarja, ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Zbor Slovenske Filharmonije; 21.00 Jacques Dcval: »Tovariš«, drama v 4 dejanjih - igrajo člani Radijskega odra. Sreda, 9. januarja, ob: 12.55 Hrvalske pesmi; 18.30 Pisani balončki; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Obletnica tedna; 22.15 Menolti: Koncert za klavir in orkester. Četrtek, 10. januarja, ob: 19.15 Šola in dom; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.15 Dve Griegovi suiti; 22.45 Poje Jula dc Palma. Petek, II. januarja, ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Zbor Vinko Vodopivec; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. Sobota, 12. januarja, ob: 16.00 Utrinki i/. tehnike in znanosti; 18.30 Glasba za naše malčke; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Teden v Italiji; 21.15 Slovenski oktet; 22.24 Ciganske melodije. VPRAŠANJA IN UDKOVORI Vprašanje št. 328: Baje si kadilec ohrani zdravje, če po vsaki pokajeni cigareti zaužije 2 grama vitamina C. A kaj mi to znanje pomaga če ne vem, v klavir in orkester; 17.00 Marjan Vouk: »Božični trip- kateri hrani in koliko je lega vitamina. Rad bi ve tih« - igrajo člani Radijskega odra; 20.30 Puccini »Dekle z zlatega zapada«, opera v treh dejanjih. del, koliko in kateri vitamini so v enem kg hrane in katere človeške slabosti uničujejo. Odgovor: Vitamin C služi proti skorbutu; največ pa ga je v pomarančah, nato v zelju, papriki, peteršilju, kreši, paradižniku in več ali manj v vsaki zeleni brani. Kadilec bi torej moral zaužiti mnogo sveže brane. Ne moreta pa biti potrebna ravno 2 grama vitamina C za vsako cigareto. Saj bi morali potem použiti velike kope zelenjadi, v kateri ugotavljajo vitamine le na miligrame (mgr.), torej na tisočinke grama. O priliki bomo kaj več napisali o vitaminih in tudi, v kateri hrani jih je največ. ZAHVALA Ob tragični in prerani smrti našega ljubega sina in brata ALBERTA ANTONIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam oh težkih urah stali ob strani ter nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala naj gre mladini i/. Cerovelj in bližnjih vasi, nabrežinski godbi, šempolajskemu pevskemu zboru, domačemu župniku in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Cerovlje, 3. jan. 1957 Žalujoči: oče, mati, bratje, sestra in ostali sorodniki Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiše Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška !0 Telefon 29-477 Srečko ni razumel prijatelja. »Kaj naj to pomeni? Seveda nisem več kak mladi zaljubljenec. I o ve tudi Andra. In če bi . . .« * Mtmolknil je ... »Vidiš«, se je vtaknil vmes doktor l.ovor. »že sam začenjaš pomišljati.« Menjal je pogovor. »Si že kaj novega slišal o Maji?« »V Ameriki živi.« »Se je spet poročila?« »Dobro se še spominjam dneva, ko si me seznanil z njo«, je tekel Lovor. »Bila je krasna, sončna nedelja. Sprva sem mislil, da stoji prikazen pred mano. tako neverjetno lepa je bila tista ženska. Potem se je nasmehljala in še do danes nisem pozabil tistega nasmeška. Bil je drugačen izraz, kol ga imajo naše ženske. Takrat sem le zavidal za Majo. Toda kmalu sem se preplašil lastnega čustva, kajti ravno lako bi ti lahko zavidali lepotico tudi drugi, čisto drugačni moški in se ji hoteli približati. Tn v resnici se je tako tudi zgodilo.« »Da. prav tako«, je potrdil Srečko. »Ce bi ne bil imel svojega poklica, bi le listo strlo.« »Cernu mi vse lo pripoveduješ?« »Včasih je dobro in zdravilno, da se spominjamo preteklih dogodkov.« Pavel Jan se je vrnil z dela domov. Zaposlen je bil kol mizar v tovarni pohištva: po osmih tirali dela je bil pošteno truden. Odprl je vežna vrata skromnega stanovanja in pogledal v kuhinjo. Nudil se mu je isti pogled kol že nekaj tednov sem. Žena je sedela pri oknu in strmela s praznimi očmi ija predse. Tudi ko ga je slisala vstopili. „j premaknila glave. Mož je obstal na pragu. Pogled se mu je zamračil, toda lo ni bila jeza, marveč globoko iz srca izvirajoče čustvovanje. »Irma«, je na liho rekel. Zvok pa ni prodrl v zavest žalujoče žene. Pavel je pogledal po kuhinji. Na mizi je še stala posoda od zajtrka. Irma ni ves dan ničesar zaužila. Sedela je nemo in nepremično in je premišljala, da ji je smrt iztrgala otroka. Počasi je stopil k ženi in ji je položil rolke na ramena. Irma se je zdrznila, kot da se je prebudila iz spanja. Sunkoma je obrnila glavo v stran. »Kaj hočeš f« je ostro vprašala. »Tako ne more več ili. Irma«, jo odvrnil. »Na lak način ne moreš živeti.« »Mair mi boš ti predpisoval, kako naj l*o- »Ne, tega nočem«, je Pavel mirno odgovoril. »Nočem li Ic »lagali, da lo preboliš.« »Nikoli ne bom mogla preboleli«, mu je naglo vpadla v besedo, »(.emu je moral moj otrok umreti? Cernu? Daj mi odgovor!« Oči so ji žarele. Boke je stiskala v naročje, vse telo se je Ireslo. Pavel je povesil glavo. Kolikokrat mu je Irma zastavila podobno vprašanje! Toda odgovora ji ni mogel dati; nihče ga ne more. Vzdihnil je in se obrnil. Vzel je lonček za kavo in ga napolnil z vodo. Prižgal je gorilnik in pristavil posodo. Sam si je moral pripraviti, če je hotel kaj jesti. Irma je zopet sedela kot kip na stolu. Zdelo se je, kol da sploh ne občuti moževe navzočnosti v sohi. * * * Andra ni več mogla dolgo odlašali razgovora s profesorjem Srečkom Gravino. Venomer je o tem razmišljala. Tehtala je za in proti, toda odgovor, katerega si je morala v vesli dali. je bil vedno isti. Ne more se poročiti s Srečkom. On je tudi uganil, kakšen odgovor mu bo Andra dala. ko je s povešeno glavo stopila nelkega dne k njemu. Ves bled je poslal in komaj se je obvladal, da ni pokazal razburjenja. »Sedite, prosim«, je hripavo dejal. Andra je besede preslišala. Počasi je dvignila glavo in ni odmaknila pogleda. »Vaše ponudbe ne morem sprejeli, gospod profesor«, je spregovorila. »Zahvalim se Vam za zaupanje in V as prosim, da me razumete. Jaz Vas ne morem ljubiti,iker . . .« nenadoma je umolknila. »Čemu ne nadaljujete. Andra?« se je po dolgem premolku oglasili Srečko. »Mi ne poveste vzroka? Sle morda dali besedo in srce drugemu ?« »Da«. Srečko je težko vzdihnil. »Ga poznam?« Andra je prikimala. »Bojim se, da me boste hoteli sedaj zapustiti«, je spregovoril profesor, ki se je medtem že malo obvladal. Andra je povzdignila glavo. S preplašenimi očmi je pogledala zdravuika: »Ali me hočete odpustili iz službe?« Kratek nasmeh je zaigral na Srečkovih očeh. »Nikakor ne; če morete, kar ostanite. Bodiva dobra prijatelja. Andra!« Andra je imela samo eno željo, da bi čim prej zapustila sobo. »Da. da«, je jedva spregovorila in mu ponudila roko. Andra si je težko predstavljala, kako je mogoče biti vsaik dan skupaj z možem, ki jo je zasnubil. Ure. ko je morala s profesorjem skupaj preiskovali bolnike, so ji bile vedno bolj mučne. V skupini zdravnikov je pri teh obiskih stala vedno bolj zadaj. Vendar je itnela občutek, da jo profesorjeve oči vedno preko vseh iščejo. Zdelo se ji je. kot da vidi njegove očitajoče poglede. Toda kaj naj stori? Ali naj si tudi ona poišče drugo mesto, ikol je to storil Davo? Dan in noč je iskala izhoda, a zaman. Tedaj ji je priskočil slučaj na pomoč. Neka soseda, ki je z njo stanovala v istem nadstrop- ju. ji je pripovedovala, da namerava doktor Pirih odstopiti svoje mesto mlajši moči. (Nadaljevanji’ prihodnjič) j£ Jlajbotje vas postrežejo naslednja podjetja: 'V RIMA lierze TRGOVINA NA [JH.0!‘N() ll\l DKHKI.O T R S T PIAZZA S. GI0VANN1 1 TELEF. 35 01 n /a /t/ <)/ //