POUK IN ZABAVA    Zastavica v podobah.
Pnobcit Branko Rojec.
Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki.
¦¦¦                                  ¦¦                                         ¦                                                                      -------------     -                         ..                                     ¦   .                                                                            mmm
Rešitev zastavice v podobah v štev. 6.
Zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetic, kot kralj po planini visoki pohajam za tropom ovčic,
J99
Prav so jo reš!!i:
Ivan Leskovar, Fran Rak in Josip Fras v Alariboru; 2an Habinc, Lojze Grego= tcvčič, Eclo Tomšič, Fran Levak, Venčeslav Lang, Milan Kodrič, ucenci mešč. šalc v Krškem; Črtomir, Bogomila in Darinka ZorČevi v Ljubljani; Ciril Poč, dijak II. a girnn. razr. v Ljubljani; Danuška Požckova v Metliki; Herman Vrečko, dijak. I. razr. real. gimn. v Ljubljani; Milan Saveli. Rado Uršifi in Fran Boika v Sv. Jurju ob j. ž.; MiloŠ Roš in Elča DolanČeva v HrastT\iku; Zdenka Serajnikova v Prihovi; Zdenka Lušinova v Mariboru; Vlasta in Zlata Košarjevi v Ptuju; Mirko Izlakar, Mengeš; Jože Kvac, Šmattno v Rožtvi doUni; Manica MaKkotova, Liubtja.na; Vincetvc iu Stanislav Kolar, Nova vas — Sv, Jurij ob j. ž.; Josipina Šetinčeva, Brežice ob Savi; Olga  Turkova,   Vrhnika.
¦¦¦T-!-----   —                 :-     Jt-.      ¦                . ±—   -s=              -                    ¦  -      —     :—   -:—   ~\l. —¦— —=..—¦¦¦
Karadjordje  —  prijatelj  šole.              Elizabeta    prince/inja    Wicd.    znana   kot
d   a 7(i i *¦   +   -   i *-   iflM   ifl ;*>i ;.,i,Q       pesnica pod imenom Carmen Sylva, ki pa
mammmm
te,«   je   rekel   Karadjordje   učencem,   »mi
hnamo dovolj  junaških dcsnic,  da  branijo                       Državm prazniki.
Srbijo.  ali  nedMtaje nara  učenih ljudi   ki         Uradno   ohjavljajo.   Katoliški   cpiskopat
bi jo pametno, vladal.   Ako bi imeli tol.ko     v8e nage knlljevine je na škofijski  kon*fe,
ucenih   gospodov.   kolikor   stcjemo   srcnih     renci   za   VS(,   katoliskc   škofjje   i3tinsk(iga
jimakov- takomsolncal-boljebibilo     obl.eda   doIofiJ    do   se          ik   sv    CirJa
za nas. Uc, se tore). Ijuba mlaj.na   ud se;     jn Metoda praznuje prVo nedeljo po 5. ju.
zakaj  na  tebi  slom  upanje boljsih  casov;     ,iju   ako         .    ,a dJn nedelj     isfega dne
sluSaj in spoStuj svoje uč.teljc;  iaz jih vi.     5   julija   1Ministrstvo  M  yere  je  vzelo ta
soko cuiiaro  m   cashm;  uEitd)  m vojvoda     sk,        katoli5kega    episkopata   na   znanje.
sta  pred  racnoj  cnaka   Gorje  pa  tistemu,     Pravosiavml     cerkcv    bo    proslavljala    ta ki  m,  ga MtMijo "atcbi.  da sc slabo m            ik           svojem   koledarju,    Državni
napačno vede . - Odhajaje iz šole je «ti.     ^ra2nik  d^e 24   ^-    zlradi  {        od    d
*""")' ilatnik v roko.                    B.         ^j. 2s. junija (A'idov dan) kot dan spo.
n   .      ..             ,       ,   .  .  *     ,.      <..         mina   na  vsc  borilce,  ki   so  dali  življenie
Rodovmk   romunske   vladajoče  dinutije.        za   vcro   jn   domoWn(;.   L   decembra   (praz,
Oče  romunske  vladajoče dinastije je bil     nik   ujedinjenja)   in   17.   decembra   (rojstni
Karel I. Hahenzollcrn, rojen dnc 20. aprila     dan   Njegovcga   VeliČanstva    kralja   Alek»
1839,  dne  20.   aprila   1866   po plebiscitu  v     sandra   I.).   Državni   praznik   12.   julija  je
Romuniji   izvoljen    za    nasledncga    kncza,     zaradi   smrti   blagopokojnega   kralja   Petra
dne 24. oktabra 1866 priznan po evropskih     I.  Osvoboditelja  odpadel.  Ali  se bodo  na
velesilah,   dne   10.   maja   1881   kronan   za     ta  dan   vršile   kake  spominske  svečanosti,
romunskcga   kralja.   Njegova   žcna   je   bila     Se ni  določcno.
200