Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. l Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; S vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Tslefon štev. 216. V Ljubljani, 10. julija 1906. C. kr. poštne tiran. št. 64.846 Kr. ogrske.............. 15.648 Vsebina : Zadruga: Prvi avstrijski zadružni shod. Sklicanje drugega občnega zbora. Denarni promet. Pregled. Računski zaključki. Občni zbori. Gospodarsko berilo : Svinjska rudečica in sredstvo proti nji. Vprašanja in odgovori. Književnost. Inserati. ZADRUGA. Prvi avstrijski zadružni shod. Zadnje dni meseca maja t. 1. vršil se je na Dunaju prvi avstrijski zadružni shod. Avstrijsko zadružništvo poskusilo je slovesen nastop, ki bi se kaj lahko ponesrečil, a se je obnesel mnogo bolje, kakor se je sploh moglo pričakovati. Zbrali so se avstrijski zadrugarji, kot odposlanci avstrijskih zadrug. Bili so zastopani vsi avstrijski narodi, celo vse avstrijske politične stranke in strančice — po svojih zadrugarjih. Bili smo zelo blizo avstrijskega parlamenta, v kojem so tudi zastopniki vseh avstrijskih narodov, političnih strank in strančic. Ti zastopniki se med seboj ravsajo in kavsajo in često prazno slamo mlatijo. Bati bi se bilo, da bi se tudi na prvem avstrijskem zadružnem shodu po tem zgledu ravnalo. Avstrijski zadrugarji, zbrani na prvem avstrijskem zadružnem shodu, imeli so pa drugo zvezdo vodnico, ki se imenuje zadružna ideja — in ta je dosegla najlepšo zmago, ki je v Avstriji mogoča. Prvega avstrijskega zadružnega shoda ni motilo niti najmanjše nesoglasje. Zadružna ideja vodila je tudi Slovence na Dunaj. Zadružna zveza v Ljubljani, ki je predstavljala na Dunaju zjedinjeno jugoslovansko zadružništvo, imela je sledeče zastopnike: Č. g. dr. Evgen Lampe — član zvezinega načelstva. G. Anton Belec — član zvezinega načelstva. G. Ivan Rožman — zvezin uradni vodja. G. dr. Matko Laginja, G. J. Mahulja, zastopniki G. dr. Fran Coglievina, c. kr. vse-učiliški profesor v p. G. Juro Vršeč, G. Vlado Pušenjak, č. g. J. Piber, C. g. K. Lenasi, Č. g. F. Florjančič, G. J. Zajc, Lepo število zastopnikov poslala je tudi celjska zveza, med temi gg. Vošnjak, Jošt, dr. Rosina, Ovse-njak, Ulčekar, dr. Treo, Andrej Gabršček itd., kojim se je pridružil zastopnik „Goriške zveze“ g. Svitoslav Premru. Prvi avstrijski zadružni shod priredila je „Splošna zveza kmetijskih zadrug11 na Dunaju, ki je sredotočje skoraj 5000 avstrijskih zadrug, po večini strogo kmetijskih zadrug, Prvi avstrijski zadružni shod vršil se je po sporedu, ki smo ga že objavili in se čemo v tem poročilu ravnati po pojedinih točkah sporeda. V pondeljek, dne 28. maja 1906 vršila se je predpoldne konferenca revizorjev. Te konference se je udeležilo 65 zadružnih delavcev, ki izvršujejo revizijo pri zadrugah itd., ki vo- iz zelene Štajerske. iz Kranjske. dijo Zveze in ki se splošno vdeležujejo prevaž nega podrobnega zadružnega dela. Razpravljalo se je o samo strogo strokovnih pitanjih i. s.: 1. ) Dosedanje izkušnje pri vporabi revizijskega zakona z dne 10. junija 1903 drž. zak. št. 133. 2. ) Glavna ali generalna revizija. (Na predlog Zveze nemških kmetijskih zadrug v Bukovini in gornje-avstrijskega deželnega odbora.) 3. ) Skupna zadružna statistika. (Na predlog „Zadružne zveze v Ljubljani11 in gornjeavstrijskega deželnega odbora.) 4. ) Trgovska in zadružna določila glede knjigovodstva in poslovanja zadrug z ozirom na trgovinski zakon. (Na predlog Zveze nemških kmetijskih zadrug v Bukovini.) 5. ) Je-li nasprotuje določilom § 1. zakona z dne 1. junija 1889 drž. zak. št. 91, ako dovoli občni zbor kake rajfajzenovke posojilo za dobo čez 4 leta. (Na predlog Zveze nemških kmetijskih zadrug v Bukovini.) 6. Razlaga pravil, v kolikor določujejo, da smejo pri posojilnicah člani načelstva in nadzorstva zahtevati samo le povračilo izdatkov, ki je imajo vsled posojilniškega poslovanja. (Na predlog osrednje zveze čeških kmetijskih zadrug v Pragi.) 7. ) Prispevki za dobrodelne namene s čistega dobička oziroma iz rezervnega zaklada. (Na predlog osrednje zveze čeških kmetijskih zadrug v Pragi.) 8. ) Omejitev zadružnih okolišev v zvezi z določilom pravil, da ena in ista oseba ne sme biti ob enem član dveh zadrug z neomejeno zavezo. (Na predlog osrednje zveze čeških kmetijskih zadrug v Pragi.) 9. ) Pregled vknjiženih dolgov pri dovoljevanju posojil na osebni kredit. (Na predlog osrednje zveze čeških kmetijskih zadrug v Pragi.) 10. ) Enotno knjigovodstvo in poslovnik za mlekarne. (Na predlog Zveze nemških kmetijskih zadrug v Bukovini.) O teh predmetih se je jako temeljito razpravljalo in so pojedini vdeleženci izrazili svoja mnenja in svoje izkušnje ali pa prosili za pojasnila. Med drugimi se je oglasil k besedi ravnatelj celjske zveze g. Jošt, ki je povprašal o podaljšanju zadolžnic. O tem se je razvila jako živahna debata, koje vspeh je bil, da so se odobrila ista načela, kakor smo je mi o tem predmetu že objavili v „Narodnem Gospodarju11. Konferenca revizorjev je trajala skoraj pet ur in je imela za vse zadružne strokovnjake največji pomen celega prvega zadružnega shoda. Bilo bi želeti, da se že v kratkem snidejo vsi jugoslovanski zadružni strokovnjaki k taki konferenci, kjer bi se posvetovali o različnih pitanjih s posebnim ozirom na naše jugoslovansko zadružništvo. Sklicanje drugega občnega zbora, če prvi občni zbor ni bil sklepčen. (K praksi zadružnega zakona.) Neka naša zadruga sklenila je na svojem občnem zboru premembo pravil. Pri tej premembi pravil se je sprejelo tudi določilo, da se, ako na občni zbor ne pride najmanj deseti del zadružnikov, vrši pol ure pozneje na istem mestu in istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno. Trgovsko sodišče je to določilo zavrnilo iz sledečih razlogov: V § 32 predlaganih pravil se določa, da se, ako na občni zbor ne pride najmanj deseti del zadružnikov, vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno. Ta določba pa je protivna § 32 zakona z dne 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70, ki predpisuje, da je v slučaju nesklepčnosti občnega zbora, ako zadružna pogodba ne določa drugače, sklicati drugi občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih zadružnikov. Iz besedila te zakonite določbe sledi z vso jasnostjo, da sme zadružna pogodba ustanovi j ati samostojna določila za slučaj nesklepčnosti občnega zbora, n. pr. da se mora občni zbor po preteku daljšega roka zopet sklicati, namreč tak občni zbor, ki je sklepčen z istimi pogoji kakor prvi. Sledi dalje iz napominanega besedila, da se v slučaju, ako zadružna pogodba take samostojne določbe nima, mora sklicati takozvani drugi občni zbor, ki ima glede sklepčnosti zgoraj navedene olajšave. Predložena nova zadružna pogodba drugačnih določeb nima, torej je sklicati drugi občni zbor, kar sicer tudi pogodba sama izreka. Toda po jasnem določilu zakona se mora ta drugi občni zbor sklicati, to je: razpisati se ga mora po istih določilih, kakor jih ima zadružna pogodba za sklicanje prvega občnega zbora (§ 30 zadr. z.) Sklicati pa se ga more še le tedaj, ko se pokaže, da je prvi občni zbor nesklepčen. Nedopustno in protizakonito je torej, ako se v pogodbi določa že naprej, da se bo v slučaju nesklepčnosti občnega zbora vršil pol ure pozneje drugi občni zbor. S tem se izogne zakonitemu predpisu, da se drugi občni zbor mora sklicati. S tako določbo se tudi napravlja prve občne zbore skoro iluzorne. To pa slabi zanimanje društve-nikov za prve občne zbore in posredno za delovanje zadruge v obče, kar zadrugam gotovo ni v korist. Ze iz tega razloga morajo zadruge same paziti na to, da se občni zbori vrše s kolikor mogoče obilno udeležbo. Ker se po § 11 zadr. z. zadružna pogodba sme razlikovati od predpisov zakona le v onih točkah, ki jih zakon sam pripušča in ker je po § 3 min. ukaza z dne 14. maja 1873 drž. zak. št. 71 pravilom, ki imajo protizakonita določila, odreči vpis v zadružni register, je zavrnitev utemeljena. Zadružma zveza sestavila je za dotično zadrugo rekurz. Seveda nočemo rekurza tu dobesedno navajati, ker smatramo to za nepotrebno baharijo, katero drugim prepuščamo in tudi glede snovi nismo v taki zadregi, da bi morali predale polniti z lastnimi rekurzi, za to samo omenimo, da je c. kr. višje deželno sodišče v Gradcu rekurzu ugodilo in sicer iz sledečih razlogov: Določilo § 32 premenjenih pravil, da se, ako na občni zbor ne pride najmanj deseti del zadružnikov, vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno, ne nasprotuje besedilu § 32 zakona z dne 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70 (zadružnega zakona) glasom kojega se mora sklicati drug občni zbor, če prvi ni bil sklepčen, le tedaj, če pravila nič drugega ne določujejo, torej se lahko v istih določi, da se vrši drug občni zbor, ne da bi se iznova sklical. Ni bilo toraj nobenega vzroka, odreči vpis v zadružni register radi gornje premembe pravil — in to tem manje, ker pravilno sklicanje prvega občnega zbora v zvezi z določilom § 32 novih pravil, ki kot del pravil veže vse zadružnike, omogočuje tudi pri drugem občnem zboru varstvo koristi zadružnikov, ne da bi se občni zbor drugič sklical — in more vrh tega določilo § 32 novih pravil povzročiti, da se zadružniki prvega občnega zbora mnogoštevilno vde-ležijo. Nam se zdi ta zadnja trditev nekam optimistična. Ker pa nimamo povoda, oporekati tej razsodbi graškega deželnega nadsodišča, ponavljamo spet, kar smo že tolikrat priporočali, da se poleg pravilne razglasitve občnega zbora vsak član zadruge k občnemu zboru še posebej povabi n. pr. na ta način, da se mu pred občnim zborom dostavi tiskani računski zaključek in stem vabilo na občni zbor. VABILO na redni občni zbor Kmetijskega konsumnega društva v Lučah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 2 9. julija 1906 ob 8. uri dopopoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računa za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Gospodarskega društva v Trnovem, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v četrtek, dne 26. julija 1906 ob 4. uri popoldne v prostorih izobraževalnega društva v Trnovem. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti. Načelstvo. Ker občni zbor dne 8. julija 1906 ni bil sklepčen, bo sklepal ta občni zbor v smislu § 31. zadr. pravil brezpogojno ne glede na število udeležencev. VABILO na redni občni zbor Vinorejske zadruge: Bizeljsko, Pišece, Sromlje v Brežicah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 29. julija 1906 ob 5. uri popoldne pri gosp. Miha Janežič v Župelovcah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. 220 — X5 IS B O- L E 3D poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec maj 1906. Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila Število članov 1 m o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 V K V K V K V K V K V K I V Badema 2754 82 2717 13 5471 45 2074 86 1553 22 1163 54 365 84 Barban 2406 91 1940 10 4347 01 — — — — 710 — 530 — 328 Baška 54134 13 53675 56 107809 69 48508 93 16357 30 5040 — 2473 36 168 Beram 3651 58 3288 65 6940 23 2442 50 327 73 1299 50 610 — 112 Blagovica 5424 49 5106 84 10531 33 5337 78 1304 64 3800 — — — 184 Bled za blejski kot . . . 43372 50 43224 21 86596 71 10073 73 20387 45 17780 — 6982 98 137 Bloke 25527 76 29192 93 54720 69 5776 — 8786 44 11270 — 11240 — 361 Boh. Bistrica .... 30119 55 28587 97 58707 52 26499 23 11489 22 3100 — 1880 — 103 Boljun 17735 14 17521 — 35356 14 7319 51 5112 18 9518 — 1892 86 69 Boljunec 8802 38 8753 42 17555 80 420 — — — 8610 — — — 57 Borovnica 32311 92 32138 03 64449 95 6226 — 14993 03 11100 — 11582 — 284 Buzet Cerklje ? 40247 34 41271 94 81519 28 29611 72 4090 58 22949 74 7686 80 +9 Cirknica 63716 89 36269 13 99986 02 26423 48 17964 11 17700 — 5290 — 510 Cres 13526 14 19890 39 33416 53 1672 — — — 5022 — 687 14 403 Col 5322 89 6868 16 12191 05 3000 88 566 — 3200 — 200 — 77 Čatež 13676 50 15632 57 29309 07 40980 — 2348 93 7180 — 3 76 110 Češnjica Čermošnice . . . . ? 10348 16 10244 07 20592 23 6902 — 5387 52 1160 — 1300 — 176 Črnivrh 12220 96 10511 67 22732 63 7999 — 2163 86 3233 — 2500 — 197 D. M. v Polju .... 1907 26 2230 60 4137 86 1263 81 318 23 1900 — 500 — 48 Dobrepolje 19713 85 26888 08 46601 93 8371 13 14920 64 5190 — 4367 — +3 Dobrinj 85133 99 84618 78 169752 77 44952 87 30776 05 22670 — 12189 32 356 Dobrunje 979 90 600 — 1579 90 520 — — — 600 — 400 — 53 Dolsko 5420 — 6842 12 12262 12 4096 — 730 — 4000 — 210 — 32 Domžale 8109 27 9348 27 17457 54 7003 21 2376 21 4890 — 900 — 211 Draga 14203 84 12937 21 27141 05 11638 32 2217 54 960 — — — 58 Dračevica 17105 62 16753 31 33858 93 7984 92 339 60 6865 75 4558 25 50 Dubrovnik 52893 73 53604 85 108539 93 7261 26 3301 72 11179 — 6250 — 495 Fara pri Kostelu . . . 2101 — 1784 — 3885 — 930 — 260 — 1500 — — — 67 Frankolovo 9368 87 8382 — 17750 87 4516 15 1279 — 3860 34 2960 — 189 Gojzd 4198 26 3377 11 7575 37 2322 — 1160 — 2120 — 320 — 54 Gore 3692 20 4190 50 7882 70 774 — 370 — 1310 — 500 — 67 Gorica cent. pos. . . . 351555 53 349901 78 701457 31 55940 45 85015 58 82555 — 27563 32 1150 Gorje 16883 15 16312 60 33196 75 7702 74 5879 13 6370 — 4850 — 305 Horjul 15370 88 14957 82 30328 70 7674 60 7807 39 3584 14 3673 19 310 Hrenovice 11053 81 70533 22 81587 03 5045 32 3996 64 9390 — 1696 78 +4 Idrija 33619 05 28135 81 61754 86 23392 — 6014 62 24343 45 3308 37 136 Ig 14910 14 14943 98 29854 12 6536 — 7746 38 5640 — 2390 — 252 Izlake 16487 89 17467 12 33955 01 7095 — 13822 93 3520 — 6180 — 226 Jesenice 27582 12 24348 06 51930 18 8394 39 17344 99 3400 — 1852 90 130 Kamnik I. okr Kanal ? 24940 23 35458 46 60398 69 14011 — 17399 18 7271 7032 45 770 Kandija 62649 97 75789 39 138439 36 39276 61 24610 19 33450 — 9501 09 1550 Kaštelir 21740 60 20005 83 41746 43 11538 — 9543 91 10138 — 2553 — 187 Kazaze 3951 08 3525 91 7476 99 3450 — 920 — 650 — 100 — 11 Kievo 22779 22 22658 98 45438 20 13622 16 10880 46 28001 — 471 73 177 Knežak 18358 53 17458 92 35817 45 8740 74 8203 — 3965 60 1954 — 205 Koljane 39323 97 28898 93 68222 90 2462 67 400 11 21033 44 135 06 172 Komenda 11680 04 11902 77 23582 81 4867 — 7396 16 1970 — 400 — 75 Košana 6712 07 10066 73 16778 80 5119 51 4740 47 5220 — 1214 — 408 Kotor 236476 90 232462 05 468938 95 20124 62 12332 70 34260 70 28908 — 90 Kranj skagora .... 24765 24 25443 40 50208 64 5524 — 16573 16 8760 — 1180 — 300 Krk 25278 10 24416 36 49694 46 3196 28 22459 05 — — 6609 80 ? Krka 5252 82 5209 69 10462 51 4762 40 1006 65 2180 — 409 51 89 Križevci 105694 69 103860 13 209554 82 66568 69 34554 87 32010 — 4502 — 293 Laško 4458 12 5423 36 9881 48 3421 50 1036 32 1210 — 730 — 377 Leskovec 8894 55 9267 38 18161 93 4423 — 2506 24 4296 — 630 — 305 Leskovica 3845 90 3234 66 7080 56 1106 — 2197 84 830 — 690 — 83 Lindar 1937 63 2368 28 4305 91 500 — 84 72 1746 30 262 66 79 Ljubljana — ljud. posoj.. 2950886 45 2971703 38 5922589 83 515318 54 381975 31 319364 99 121898 82 2095 „ —Vzaj.podp.dr. . 231557 67 263126 20 494683 87 69874 31 69202 66 93324 — 36257 — — Ljubno 45681 71 50847 15 96528 86 25556 91 11999 32 16560 — 5964 11 ? Loškipotok na Taboru . 8799 71 8703 87 17503 58 3620 — 4033 77 3020 — 3800 — 115 Lukovica 10903 13 9997 29 1 20900 42 5420 3202 5250 200 86 Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > " O I m e promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > G -2* •7= O 1 m e vloženo vzdignjeno dano vrnjeno i j* >0 K V K V K V K V K V K V K V Tomaj 3052 07 3925 49 6977 56 2462 94 650 1250 500 +1 Tomišelj 4799 99 5503 48 10303 47 2450 — 3136 08 2360 — 1073 — 348 Toplice 5527 64 6428 67 11956 31 4260 — 3853 04 2000 — 200 — 88 Trebelno 9512 84 5628 88 15141 72 7010 79 3794 22 1780 — 1330 — 231 Trnovo 21607 49 16383 02 37990 51 15801 34 6062 — 4707 28 5328 28 758 Tržič 14871 75 12578 69 27450 44 10785 — 3742 96 1700 — 871 53 168 Tržišče 3404 74 5131 45 8536 19 1902 — 2617 12 1500 — 370 — 140 Tunice Vabriga ? 3869 68 3157 37 7027 05 1620 — 1 90 150 — 1350 — 48 Velike Lašče .... Veliki Lošinj . . . ? 16745 16 18952 44 39078 60 10936 90 970 56 15720 — 1800 — 218 Vipava 36727 42 42986 17 79713 59 18493 48 10045 46 13448 — 6940 — 1187 Videm 4843 03 5768 24 10611 27 3600 — 4234 79 1805 — 1000 — +2 Višnjagora Vojsko ? 22490 85 23468 23 45959 08 10848 — 12846 34 10570 — 2108 95 466 Vodice 2513 54 1881 50 4395 04 2500 — 580 23 800 — — — 74 Vrbnik 47524 19 45641 81 93166 — 27204 76 9698 85 31080 — 11082 90 323 Vrhnika 30581 82 23244 54 53826 36 12980 70 12607 03 6259 — 1293 — Vrlika 24149 41 23488 38 47637 79 11774 95 200 — 44755 27 1461 86 236 Zagradec 7245 43 7280 15 14525 58 4580 — 3090 81 2160 — 1545 83 160 Zagorje ob Savi . . . 4899 53 5036 29 9935 82 2286 60 620 05 4400 — — — +3 Zatičina 2498 14 2973 58 5471 72 1880 — 422 — — — — — 70 Zg. Besnica 4567 10 4040 45 8607 55 2800 — 1350 67 2500 — — — 50 Zg. Tuhinj Zrenj ? Žiri ? 3208 05 3181 73 6389 78 2997 1257 40 1920 170 181 Žminj 7008 60 6725 07 13733 67 1295 — 2305 96 3259 50 577 16 223 Župa Raščane .... 3662 — 3298 58 6960 58 802 65 — — — — — — 80 Žužemberk 22932 93 22445 10 45378 03 17238 8447 36 4480 1103 75 479 Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba „UNIONu se usoja pri tej priliki opozoriti p. n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako narodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Zadružna tiskarna v Ljubljani reg. zadr. z omej. zavezo Steurl trg' Este^r. ±0 priporoča koverte s firmo, pismeni papir, vizitnice ter vsa v to stroko spadajoča dela po ir;..; najnižji ceni. — Vnanja naročila 50 točne izvršujejo. — 223 - Računski zaključki. Beramsko društvo za štednju i zajmove, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VIII. upravno leto 1905. Člani: začetkom 1. 1905 107, v upravnem letu pristopilo 4, odpadlo 1, koncem leta 1905. 110. Deleži: začetkom 1. 1905.107, v upravnem letu prirastlo 4, izplačano 1, koncem 1. 1905. 110; odpovedano: 0. Denarni promet: K 122.47244. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Gotov. 31. dec. 1905 2.367 33 Vrnjeni zadr deleži 4 _ Gotov. 31. dec. 1905 590 58 Deleži 448 Deleži 16 — Izplačane vloge . . 12.697 77 Nabava gosp potreb. 53.564 62 Hran. vloge s kapit. Hran vloge in pos. 22.274 62 Nabava gosp. potreb. 18.994 54 Posoj. zedružnikom 52 730 95 obrestmi . . . 90.704 13 Tekoči račun. . . 20.858 32 Posoj. zadružnikom 24.926 18 Zaostale obr. posojil 4.740 30 Rezervni zaklad . . 2.042 20 Vrnjena posojila. . 13 342 95 Plač. obr. od posojil 3.984 11 Inventar .... 137 78 Predpl. obr. od pos. 18 75 Obresti 2.664 29 Upravni stroški . . 334 33 Tiskovine in knjige 11 94 Cisti dobiček . . . 563 09 Pristopnine in dr. . 8 Gotov, konec 1. 1905 590 58 61.531 51 61 531 51 93 776 17 93 776 17 1 1 I 1 Hranilnica in posojilnica na Blokah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XI. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 303, v upravnem letu pristopilo 31, odpadlo 0, koncem leta 1905. 334. Deleži: začetkom leta 1905. 303, v upravnem letu prirastlo 31, izplačano 0, koncem leta 1905. 334; odpovedano: 8. Denarni promet: K 343.680-15. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) 1 K 1 h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 62 : Vzdign. hranil, vloge 64.191 64 Posojila 193.350 16 Deleži . , . . . 668 Hranilne vloge s ka- Dana posojila . . 65.713 — Tekoči račun z zvezo 2.331 18 Hranilne vloge s ka- pital, obrestmi 69.873 87 Tekoči račun z zvezo 29 903 78 Inventar premični . 422 68 pital, obrestmi 196 340 11 Vrnjena posojila 35 327 30 Obr. hran. vlog izpl 486 05 Zaostale obr. posojil 1.574 50 Rezervni zaklad s pr j 5.909 22 Tekoči račun z zvezo 56.307 25 „ » » kap. 7.334 23 Koleki 5 54 Cisti dobiček . . . 706 38 Obresti tek. računa 403 78 Obresti tek. računa 167 12 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Plač. obr. od posojil 9 502 99 Obr. pos. povrnjene 46 98 Delež pri Ljud pos. 4 — Upr. in urad. prisp. 175 12 Upr. in urad. stroški 1.403 40 Got. 31. decem. 1905 4.935 65 Dvignjeni vadij . . 500 — Rent. davek in nep. Gotov. zač. leta 1905 2.155 59 pristojbina . . . 126 05 Got. Sl.decem. 1905 4.935 65 174.307 90 174.307 90 203.623 71 203.623 71 II 1 II 1 1 I Hranilnica in posojilnica v Colu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 30, v upravnem letu pristopilo 38, odpadlo —, koncem leta 1905. 68. Deleži: začetkom leta 1905. 30, v upravnem letu prirastlo 38, izplačano -, koncem leta 1905. 68, odpovedano: 0. Denarni promet: K 161.884'15. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 76 Vzdig. hranil, vloge 5.855 17 Posojila 61 945 50 Deleži 136 Hranilne vloge s ka- Dana posojila . . 51.822 — Inventar premični . 577 09 Hranilne vloge s ka- pitalizov. obrestmi 34.665 92 Tekoči račun s zvezo 20 964 74 Zaost. obresti posojil 82 08 pitalizov. obresti . 41.252 49 Vrnjena posojila 2433 50 Inventar premični . 320 80 Delež „Zadr. zvezi" 400 — Tekoči račun z zvezo j 21.570 46 Tekoči račun z zvezo 41.643 36 Obr hr. vi. izplačane 33 91 Gotov 31. dec. 1905 416 09 Predpl. obr. posojil 58 75 Obresti tek. računa 14 74 Obr. hr. vl.kapitaliz. 1 249 72 Rezer. zaklad s prisp. j 93 92 Plač. obr. od posojil 1.750 08 Obresti tek. računa 216 37 Čisti dobiček . . . 309 14 Upr. in urad. prisp. 134 73 Upr. in urad. stroški 71 32 Pristopnine . . . 74 — Doplač. deleža „Zv.“ 200 — Gotov, začetkom leta 357 79 Got. koncem 1. 1905 416 09 81 150 12 81.150 12 63.420 76 63 420 76 II 1 1 r™ i Člani: stanje začetkom leta 1905 59, v upravnem letu pristopilo 35, izstopil 0, koncem leta 1905 94. Deleži: stanje zač. 1. 1905 59, v uprav, letu prirastlo 35, odpadlo 0, koncem 1. 1905 94; odpovedano: 2. Denarni promet: K 211.067’47. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 70 Vzdignene hran. vi. 22.688 13 Posojila .... 44 649 13 Deleži 188 Hran. vloge s kap. Dana posojila . . 24 970 — Tekoči račun . . 38.478 72 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 62.889 10 Tekoči račun z zvezo 50.999 98 Inventar premični . 480 71 obrestmi.... 87.784 37 Vrnjena posojila 7.773 53 Poplačilo dolga na Inventar nepremični 1.571 64 Plač. obr. od posojil 515 68 Tekoči račun z zvezo 27.168 27 neprem. inventarju 1.223 93 Zaostale obr. posojil 78 68 Predplačane obresti Obresti tekoč. rač. . 894 08 Obresti hranil, vlog Vrednost tiskovin . 24 48 posojil na tek rač. — 18 Plačane obresti od izplačane . . . 197 84 Delež pri Zadr. zv. 1.000 — Dolg na kolekih . . 34 72 posojil .... 2.458 22 Obr. hran. vlog kap. 2.374 12 Posojila na tek. rač. 992 81 Rez. zaklad . . . 350 24 Upr. in uradni prisp. 188 87 Obresti pos. povrn. 43 63 Zaostale obr. istih . 4 90 Cisti dobiček . . . 164 17 Pristopnine . . . 35 — Upr. in urad. stroški 289 95 Got. koncem 1. 1905 1.756 29 Vrnena posojila na Rentni davek in ne- tekoči račun . . 2.091 45 posredna pristojb. 16 09 Plačane obresti istih 93 01 Dana pos na tek. rač. 1.700 — Zamudne obresti 5 35 Vrnene obresti istih 1 92 Vrnene obresti hran. Darila 150 — vlog 2 84 Got. koncem 1.1905 1.756 29 Got. začetkom 1.1905 2 742 16 106 411 88 106 411 88 89 037 36 89.037 36 | | II 1 Hranilnica in posojilnica v Dobrunjah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za VIII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 43, v upravnem letu pristopilo 10, izstopilo 2, stanje 31. decembra 1905 53. Deleži: stanje zač. 1. 1905 43, v upravnem letu prirastlo 10, izplačano 2, koncem 1. 1905 53; odpovedano: —, Denarni promet: K 38.593‘17. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 20 Deleži 4 Hran. vlog. s kap. ob. 8.750 99 Vzdig. hran. vloge . 5 500 — Vrnjena posojila 3.710 — Dana posojila. . . 11 028 — Tek. račun z „Zvezo1 4.610 95 Tekoči račun z zvezo 1.100 — Plač. obresti posojil 1 308 71 Obr. hran vlog kap. 630 99 Upr. in urad. prisp. 12 50 Obresti tek. računa 577 72 Pristopnine . . . 10 — Upr. in urad. stroš. 43 83 Zamudne obresti . 1 40 Rent. d. in nep. prist. 9 47 Gotov, začet. 1. 1905 1.074 61 Delež Zvezi . , . 200 — Gotov. 31. dec. 1905 405 15 19 499 16 19.499 16 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 27.866 18 Deleži 106 _ Inventar premični . 135 88 Hr. vlog. s kap. obr. 17 009 07 Zaostale obr. posojil 1.277 09 Tek. račun z „Zvezo1 12 340 71 Vrednost tiskovin . 20 — Predpl. obr. posojil 216 71 Delež pri Zadr. zv. 400 — Rez zaklad s prisp. 406 62 Gotov. 31. dec. 1905 405 15 Cisti dobiček . . . 25 19 30104 30 30 104. 30 1 Posojilnica v Križevcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VIL upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 229, v upravnem letu pristopilo 35, odpadlo 0, stanje koncem leta 264. Deleži: začetkom 1. 1905 229, v upravnem letu prirastlo 35, izplačano 0, koncem 1. 1905 264, odpovedano: 0. Denarni promet: K 287.434-80. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) i K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 1 70 Vzdig. hranil, vloge 59.389 53 Posojila 132 876 47 Deleži 528 Hranilne vloge s ka- Dana posojila . . 37.720 — Tek. račun s Zvezo 40.819 45 Hranilne vloge s kap. pital, obrestmi 114 457 06 Tekoči račun. . . 38.690 48 Inventar premični . 319 31 obrestmi . . . 173.051 95 Vrnjena posojila . . 15 295 31 Obr. hran vlog izpl. 52 86 Zaostale obresti pos. 966 05 Predpl. obresti pos. 743 86 Tek. račun z zvezo 5.621 18 Obresti hr. vlog kap 5.889 05 Delež pri Zadr. zvezi 400 — Rez er. zaklad z obr. 2.423 63 Obresti tek. računa 890 48 Uprav, in urad. stroš. 274 14 Naložen denar pri Cisti dobiček . . . 828 40 Plačane obr. od pos 6.574 64 Ren. dav. in nep. pr. 65 93 Krški posojilnici . | 426 54 Upr in uradn. prisp. j 81 56 Zadobrodel namene 123 40 Gotov. 31. dec. 1905 1.768 02 Pristopnine ... j 70 — Nagrade .... 428 — Zamudne obresti 35 77 Doplačilo del. Zvezi 200 — Dvignene obresti od Gotovina konec leta 1 768 02 Krške posojilnice | 41 67 Gotov, začet. 1. 1905 1.463 74 144 601 41 144.601 41 177.575 84 I 177.575 84 1 It | — 225 - Člani: začetkom 1. 1905 79, v upravnem letu pristopilo 6, odpadlo 3, koncem leta 1905. 82. Deleži: začetkom 1. 1905. 79, v upravnem letu prirastlo 6, izplačano 3, koncem 1. 1905. 82 ; odpovedano: 0. Denarni promet: K 68.258'33. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 12 Deleži 6 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hran vloge . 18.267 18 pitalizov. obrestmi 17.344 01 Dana posojila . . 7.279 — Vrnjena posojila. . 3.885 — Tekoči račun z zvezo 5.073 65 Tekoči račun z zvezo 9.606 04 Obr. hr. vlog izpl. 116 56 Obresti tek. računa 1.173 65 Obr. hran. vlog kap 2.348 68 Plač. obr. od posojil 1.896 30 Povrn. obresti pos. 6 01 Upr. in uradni prisp. 1 20 Upr in urad. stroški 228 53 Pristopnine . . . 4 80 Rentni davek in ne- Gotov. zač. leta 1905 269 82 posredne pristojb. 39 87 Delnice pri „Union** 500 — Doplačilo deleža Za- družni zvezi . 200 — Gotov, konec 1. 1905 127 31 34.192 82 34 192 82 | Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin . Delež pri Zadr. zv. „ „ Zadr. tisk. Delež pri „Unionu* „ „ Ljud. posoj Gotov. 31. dec. 1905 10.199 24.641 194 654 10 400 500 1 000 4 127 24 81 77 91 31 Deleži ..... Hran. vloge s kapit. obrestmi . . Predpl. obr. od pos. Rezervni zaklad . . Čisti dobiček . . . 164 65.468 78 1 734 350 40 50 97 42 67 732 04 |. '67.732 04 | || | Hranilnica in posojilnica v Senožečah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za X. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 295, v upravnem letu pristopilo 17, odpadlo 3, koncem leta 1905. 309. Deleži: začetkom leta 1905. 295, v upravnem letu prirastlo 17, izplačano 2, koncem leta 1905. 310; odpovedano: 1. Denarni promet: K 97.844'11. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) Deleži 34 _ Deleži 4 Hranilne vloge s ka- Vzdign. hranil, vloge 4.415 50 pital, obrestmi 9.633 43 Dana posojila . . 25 820 — Vrnjena posojila 15.653 60 Obr. hran. vlog izpl. 156 23 Obresti tek. računa 2.446 58 » , „ kap. 533 43 Plač. obr. od posojil 3.366 27 Obresti tek. računa 2.446 58 Upr. in urad. prisp. 189 52 Obr. pos. povrnjene 40 16 Pristopnine . . . 10 20 Upr. in urad. stroški 574 51 Predplač. obr. izpos. 506 23 Rent. davek in nep. Vrnjeni urad. stroški 112 58 pristojbina . . . 7 86 Izposojila . . i . 16.510 — Izposojila vrnjena . 14.760 — Zamudne obresti 89 86 Uradni stroški . . 132 99 Got. začetkom leta . 401 03 Got. 31. decem. 1905 62 49 48 953 30 48.953 30 II 1 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila. . . . . 73.610 Deleži . , . . . 620 _ Inventar premični . 287 50 Hranilne vloge s ka- Zaostale obr. posojil 963 11 pital, obrestmi 19.307 88 Tiskovine .... 162 06 Tekoči račun z zvezo 50.174 43 Koleki 15 76 Predpl. obr. posojil 506 23 Delež pri Zadr. zvezi 400 — Rezervni zaklad 4.666 82 Delež pri Ljud pos. 5 — Čisti dobiček . . . 487 12 Uradni str. za izter. 256 56 Got. 31. decem. 1905 62 49 • 75.762 48 75.762 48 | II 1 Kmetijka hranilnica in posojilnica v Staremtrgu pri Ložu. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deseto upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 552, v upravnem letu pristopilo 29, odpadlo 11, koncem leta 1905. 570. Deleži: začetkom leta 1905. 552, v upravnem letu prirastlo 29, izplačano 11, koncem leta 1905. 570, odpovedano: 0. Denarni promet: K 545.397'09. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) h Deleži 58 Deleži 22 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge 130.674 73 pitalizov. obrestmi 185.917 93 Dana posojila . . 68.842 51 Vrnjena posojila 41.913 65 Tekoči račun s zvezo 45.356 59 Tekoči račun z zvezo 17.014 23 Obr hr. vi. izplačane 1.186 96 Obresti tek. računa 7.356 59 Obr. hr. vi. kapitaliz. 21.179 98 Plač. obr. od posojil 15.192 84 Obr. pos. povrnjene 137 65 Upr. in urad. prisp. 1.191 25 Upr. in urad. stroški 377 10 Pristopnine . . . 27 — Ren. dav. in nep. pr. 297 28 Zamudne obresti 190 20 Delnica pri Unionu 1.000 — Razno ..... 90 80 Razni 438 84 Gotov, začetkom leta 6 930 96 Got. koncem 1. 1905 6.369 81 275.883 45 | 275.883 45 II 1 II 1 Imetje (Aktiva) K "! Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 299.460 64 Deleži 1.140 Tekoči račun z zvezo 246.388 68 Hranilne vloge s ka- Inventar premični . 308 26 pitalizov. obresti . 546.634 01 Inventar nepremični 3.883 05 Predpl. obr. posojil 181 18 Zaost. obresti posojil 4.834 82 Nagrada .... 600 — Vrednost tiskovin . 60 — Rezerv, zaklad . . 15 591 30 Koleki 5 — Čisti dobiček . . . L167 77 Delež „Zadr. zvezi1* 1.000 — Delnica pri Union . 3.000 — Delež pri Ljud. pos. 4 — Gotov. 31. dec. 1905 6.369 81 1 565.314 26 565.314 26 | II 1 — 226 — Ročko društvo za štednju i zajmove, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za VI. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 170, v upravnem letu pristopilo 80, izstopil 1, koncem leta 1905 249. Deleži: stanje zač. 1. 1905 172, v uprav, letu prirastlo 77, odpadlo 1, koncem 1. 1905 248; odpovedano: 2. Denarni promet: K 237.913-63. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži Hran. vloge s kap. 362 — Deleži ..... Vzdig. hran. vloge . 4 15.676 07 obrestmi . . . 13.727 38 Dana posojila . . 55 245 01 Vrnjena posojila 12.686 35 Tekoči račun z zvezo 43 229 83 Tekoči račun. . . Plačane obresti od 88.346 30 Inventar premični . Obresti hranil, vlog 760 11 posojil .... 1.655 13 izplačane . . . 279 72 Upr. in uradni prisp. 234 61 Obr. hran. vlog kap. 294 98 Pristopnine . . 166 — Obresti tek računa 1.954 40 Got. začetkom 1. 1905 2.695 55 Upr. in urad. stroški Rentni davek in neposredna pristojb. Got. koncem 1. 1905 568 27 1.833 84 27 01 119 873 3-2 I 119873 32 . 1 11 Imetje (Aktiva) : k h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila .... 68.912 96 Deleži 992 Tekoči račun . . 968 28 Hranilne vloge s kap. Inventar premični . 905 10 obrestmi.... 11.576 41 Zaostale obr. posojil 2.472 95 Tekoči račun z zvezo 61.663 85 Vrednost tiskovin . 46 08 Plač. obr. od posojil 46 64 Delež pri Zadr. zv. 400 — Rez. zaklad . . . 1.005 02 Delež pri Tržački po- čisti dobiček . . . 274 46 sojilnici .... 20 — Got koncem 1. 1905 1.833 01 75.558 38 1 75.558 j 38 JI 1 II | Posojilnica v Sevnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za XXIII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 1827, v upravnem letu pristopilo —, izstopilo —, stanje 31. decembra 1905 —. Deleži: stanje zač. 1. 1905 —, v upravnem letu prirastlo —, izplačano —, koncern 1. 1905 —; odpovedano: —. Denarni promet: K 688.493-46. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 480 Deleži 270 10 Posojila 514.760 46 Deleži 4.499 56 Hran. vlog. s kap. ob. 209.589 06 Vzdig. hran. vloge . 107 109 96 Inventar ... 100 — Hr vlog. s kap. obr. 477.945 05 Vrnjena posojila 47.740 — Dana posojila. . . 183.432 — Zaostale obr. posojil 16.016 66 Tek. račun z „Zvezo" 34 394 33 Tek. račun z „Zvezo" 49.140 96 Tek. rac. z raz. za v. 23.000 — Delež pri Zadr. zv. 800 — Predpl. obr. posojil 733 66 Plač. obresti posojil 22.133 43 Obr. hran. vlog izpl. 836 43 Naložen denar (del.) 5.512 — Rez. zaklad s prisp. 17 627 62 Upr. in urad. prisp 2.263 91 Obr. hran. vlog kap. 19 670 98 Obresti 503 18 Čisti dobiček . . . 2.970 70 Pristopnine . . . 480 — Upr. in urad. stroš. 2.121 50 Gotov. 31. dec. 1905 478 62 Gotov, začet. 1. 1905 2.032 54 Rent. d. in nep. pri st. 561 45 Preb. znesek 1. 1904 6.640 — Obresti tek. računa 2.520 — „ „ 1905 3.700 — Doplač. na del. Z. z. 600 — Dvignjen denar . . 233 — Naložen denar . . 115 — Dvig. obresti od tega 53 — Prehodni znesek! . 3.700 — Za dobre namene . 70 — Gotov. 31. dec. 1905 478 62 344 486 04 344.486 04 538 170 92 538.170 92 || | II 1 II 1 1 Hranilnica in posojilnica v Tomišlju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za X. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 300, v upravnem letu pristopilo 17, odpadlo 7, stanje koncem leta 310. Deleži: začetkom 1. 1905 300, v upravnem letu prirastlo 17, izplačano 7, koncem 1.1905 310, odpovedano: 0. Denarni promet: K 258.523 38. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 34 Deleži 14 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge 51.728 69 pital, obrestmi 64 643 40 Dana posojila . . 35.781 87 Vrnjena posojila . . 22.625 50 Tekoči račun. . . 33.353 60 Tek. račun z zvezo 35.341 36 Obr. hran vlog izpl. 301 44 Obresti tek. računa 953 60 Obresti hr. vlog kap. 5 715 97 Plačane obr. od pos. 5.594 30 Obr. pos. povrnjene 50 23 Upr in uradn. prisp. 142 97 Uprav, in urad. stroš. 263 72 Gotov, začet. 1. 1905 1.717 83 Ren. dav. in nep. pr. 75 90 Razni 185 — Gotovina konec leta 3 582 54 131052 96 131.052 96 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 119 347 35 Deleži 620 Tek. račun s Zvezo 27.803 99 Hranilne vloge s kap. Inventar premični . 99 03 obrestmi . . . 152.667 05 Zaostale obresti pos. 5.275 93 Predpl. obresti pos. 660 16 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Rezer. zaklad z obr. 3.576 23 Delež, pri Zadr. tisk. Obresti 500 25 — Cisti dobiček . . , 614 40 Delež pri „Unionu" 500 — Delež pri Ljud. pos. 4 — Gotov. 31. dec. 1905 3.582 54 158.137 84 158.137 84 1 1 | Člani: stanje začetkom leta 1905 —, v upravnem letu prirastlo 60, odpadlo —, koncem leta 1905 60. Deleži: začetkom 1. 1905 —, v upravnem letu prirastlo 60, izplačano —, koncem 1.1905 60, odpovedano: —. Denarni promet: K 178.02409. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 120 Vzdig. hran. vloge . 9.069 Posojila 29 661 Deleži 120 Hranilne vloge s ka- Dana posojila . . 30.525 Tekoči račun z zvezo 25.334 55 Hran. vloge s kapit. pital, obrestmi 68.729 64 Tekoči račun z zv. 44.594 50 Inventar premični . 237 60 obrestmi . . . 59.660 64 Vrnjena posojila 864 — Inventar premični . 264 — Zaostale obr. posojil 71 47 Predpl. obr. posojil 185 63 Tekoči račun z zv. 19 259 95 Ohr. hr. vlog. izpl. 17 03 Vredn. knjig in tisk. 197 19 Čisti dobiček . . . 115 93 Obresti tek. računa 744 50 Obr. lir. vlog kapit. 1.427 37 Delež pri Zadr. zv. 1.000 — Plač. obresti posojil 987 06 Upr. in urad stroški 62 03 Upr. in urad. prisp. 37 09 Knjige in tiskovine. 262 92 Pristopnine . . 60 — Del. pri Zadr. zvezi . 1.000 — Gotov. 31. dec. 1905 3.580 39 90.802 24 90.802 24 60 082 20 60.082 20 II 1 1 ■1 Mlekarska zadruga v Dol. Vrsniku, registrirana zadruga z omejeno zavezo, za IV. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 41, v upravnem letu prirastlo 0, odpadlo 2, koncem leta 39. Deleži: stanje začetkom leta 71, v upravnem letu prirastlo 0, izplačano 2, koncem leta 69, odpovedano: 0. Denarni promet: K 19.177-27. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1904 117 70 Izplačani deleži . . 12 Vred. neprem. inven. 755 01 Deleži 408 Izpos brez obr. zadr. 1.244 33 Vrnjena izposojila . 1.400 — Vred. prem. invent. 2.235 75 Izposojila v hran. in Prejemki za blago . 8.302 09 Izdatki za blago 6.842 24 Delež pri ,Zad. zv.“ 20 — pos. v Žireh . . 1.050 — Za knjižice in gumi- Voznina .... 265 67 Delež pri Gosp. zv. 20 — Dolg na tiskovinah obročke .... 7 30 Inventar premični . 9 71 Delež pri hr. in p. 2 — in upravna prist. 86 87 Prejemki za ročke . 5 25 Upravni stroški . . 833 23 Zguba iz leta 1904 150 11 Dolg na prem. inv. 501 52 Kazni za pokv. ml. 5 — Obresti izposojil 1 tl 75 Gotov. 31. dec. 1905. 186 07 Brezobr. pos. zadr. 1.244 33 Delež pri Gosp. zvezi 20 — čisti dobiček . . . 78 22 Prispev. Gosp. zvezi 1 — Got koncem 1. 1905 186 07 9 681 67 9.681 67 1 3 368 94 3.368 94 II 1 1 1 1 II 1 Prva žebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, za XI. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 215, v upravnem letu pristopilo 44, izstopilo 44, koncem L 1905 215. Deleži: stanje začetkom leta 1905 324, v upravnem letu prirastlo 44, odpadlo 44, koncem leta 1905 324, odpovedano 45. Denarni promet: K 1,659.972'80. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost 1 1904 651 13 Izplačani deleži . . 490 10 Vplačani deleži . . 5.541 25 Vinjena izposojila . 13 168 40 Pristopnine . . . 210 — Izdatki za blago . . 389.930 05 Izposojila .... 54.520 10 Voznina 14.730 20 Prejemki za blago . 388.607 34 Bolniška blagajna . 1.655 33 Kazni po §§ 7. 12. pr. 533 05 Nabava vred. listin 800 — Vzdig iz Zadr. zv. 226.701 02 Inventar premični . 4.760 52 Vzdig. iz pošt. hran. 93.138 28 Inventar nepremični 1.429 25 Vzdig. iz ogr. pošt. h. 56.397 34 Davki 33 95 Obr. tek. rač. oz. izp. 2.414 11 Upravni stroški . . 8.527 96 Obresti kavcije . . 32 — Obr. deležev, tekoč Obresti pošt. hran. 10 91 računa in izpos. . 12.515 96 Obr. ogr. pošt. hr. 8 38 Vloga v pošt. hran. 95.916 56 Prod. nepr. in prem. 75 — Vlog. v ogr. pošt. h. 63.663 92 Vzdig. nalož denar 1.487 30 Vloga v Zadr. zv. . 220.379 — Povrnjena voznina . 190 54 Kavcije in nal. denar 1.436 87 Povrnjeni upr. str. 17 17 Gotov. 31. dec. 1905 1.097 04 830534 92 1 830 534 92 II tl Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 125.479 61 Deleži 34.436 15 Terjatve na blagu pri Neizplač obr. delež. 501 02 nezadružnikih . . 62773 26 Izposojila .... 180.735 02 Inventar nepremični 24.579 41 Dolg na blagu nezad. 5.904 58 Inventar premični . 18.564 23 Dolg na obr. od iz- Poštna hranilnica . 4.420 76 posojil .... 140 47 Ogrska pošt. hran. 10 776 47 Dolg na nepreinič. 2.443 34 Kavcija in nalož. den. 2 837 97 Dolg na strojih c. kr. Vrednostni papirji . 800 — trgov, ministerstvu 15 565 64 Tiskovine .... 204 52 Rez. zaklad s prist. 8.664 79 Gotov. 31. dec 1905 1.079 04 Amortizacijski zakl. 353 84 Rezerva za izgube . 322 42 Čisti dobiček . . . 2.466 251 533 27 251.533 27 II II 1 II | II I Mlekarska zadruga v Kočah, registrovana zadruga z omejeno zavezo za V. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 245, v upravnem letu pristopilo 12, izstopilo 90, koncem leta 1905 167. Deleži: stanje začetkom leta 1905 245, v upravnem letu prirastlo 12, odpadla 90, koncerni. 1905 167, odpovedano: 3. Denarni promet: K 141.017'OL Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost 1. 1904 1.113 74 Izplačani deleži . . 900 Vplačani deleži . . 65 — Vrnjena izposojila . 1.402 — Pristopnine . . . 5 — Izdatki za blago . . 53.813 36 Izposojila .... 8.923 49 Voznina .... 7.200 — Prejemki za blago . 60.489 64 Inventar nepremič. 1.943 69 Inventar premični . 7 20 Inventar premični . 225 77 Upravni prispevek . 108 40 Davki 4 54 Upravni stroški . . 4 644 88 Obresti izposojil 150 03 Delež pri Zadr. zv. 20 — Got koncem 1. 1905 407 93 | 70.712 47 70 712 47 II 1 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 160 Deleži 1.615 Terj. na bi. pri zad. 6.360 24 Izposojila .... 7.521 49 Vred. neprem. inven. 6.887 69 Dolg na blagu zad. 5.017 25 Inventar premični . 1.620 22 Rezervni zaklad. . 758 52 Delež pri Zadr. zv. 20 — Cisti dobiček . . . 543 82 Gotov, konec 1. 1905 407 93 15.456 08 15.456 08 II 1 II 1 Kmetijsko društvo na Frankolovem, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VIII. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 99, v upravnem letu pristopilo 0, odpadlo 3, koncem leta 96. Deleži: stanje začetkom leta 109, v upravnem letu prirastlo 0, izplačano 3, koncem leta 106; odpovedano 6. Denarni promet: K 21.975-41. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1904. 115 50 Izplačani deleži . . I 20 Izposojila . . . . 74 13 Vrnjena izposojila . 8.939 76 Prejemki za blago . | 755 28 Izdatki za blago . . 969 82 Prej. za bi. od dolž. 1 262 56 Voznina 18 66 Vzdign. nalož. denar 318 31 Naložen denar . . | 424 27 Obresti od tega . . 1 1 93 Inventar premični . 79 55 Upravni prispevek . 14 60 Davki 1 90 Odprodano posestvo ! 8.796 — Upravni stroški . . 275 10 Odprodani inventar 500 — Obresti izposojil. . 224 88 Obresti od izposojil 156 98 Okrajna bol. blagaj. j 16 38 Zavarovalnina . . : 09 80 Gotov. 31. dec. 1905 15 17 10.995 29 10.995 29 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 544 29 Deleži 885 10 Terjatve na blagu Izposojila .... 1.566 63 pri zadružnikih . 2033 82 Dolg na zemljišču . 4 69 Vre t. nepr. inventar 1.550 — Rez. zaklad s prisp 1 651 27 Vred. prem. invent.. 452 74 čisti dobiček . . . 813 60 Delež pri Zadr. zv. 200 — Delež pri Gosp. zv. 20 — Delež pri Posojilnici 12 — Naložen denar . 93 27 Gotov, konec 1. 1905 15 17 | 4.921 29 4.921 29 1 ' 1 Mlekarska zadruga v Rovtah pri Logatcu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za III. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 112, v upravnem letu prirastlo 31, izstopilo 0, koncem leta 1905 143. Deleži: stanje začetkom leta 1905 112, v upravnem letu prirastlo 31, odpadlo 0, koncem leta 143r odpovedano: 11. Denarni promet: K 51.182-52. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) 1 K h Blag. preost. 1. 1904 Vplačani deleži" . . Izposojila .... Prejemki za blago . Prehodni .... Podpore .... Vzdig. nalož. denar Obresti nal. denarja Inventar .... 1.406 62 4.249 18.905 10 80 876 12 41 23 25 24 57 70 Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina .... Naloženi denar . . Invent. prem. i. nepr. Neposredna pristojb. Upravni stroški . . Obresti del. in izp. . Prehodni .... Podpore .... Gotov. 31 dec. 1905. 2.406 19 080 772 888 1.979 283 38 10 80 103 07 74 50 24 14 10 99 75 46 u 25.642 99 | 25.642 99 1 Imetje (Aktiva) * h Dolgovi (Pasiva) K h Vredn. nepr. invent. 1.751 96 Deleži 286 „ prem. „ 407 08 Izposojila .... 3 043 18 Naložen denar . . 32 — Dolg na blagu zad. 426 96 Terjatev za mleko . 1.720 55 Rezervni zaklad . . 140 02 Gotov. 31. dec. 1905 103 46 Čisti dob. za 1. 1905 118 89 4.015 05 j,1 4.015 05 II | II 1 Denarni promet za mesec junij 1906. Badema, društ. za šted. i zajm. —2000 (5.) —2000 (19.) —2000 (30.) Baška, seoska blag. +1400 (4.) +1300 (26.) Biograd, seos. blagajna —2000 (28.) Blagovica, hran. in pos. +4000 (2. 7.) Bled za blejski kot, hran in pos. +8500 (6.) —2000 (27.) Bloke, hran. in pos. +1000 (17.) Boh. Bistrica, hran. in pos. —8000 (19.) Boljun, društ. za šted. i za j. +300 (9.) +150 (24.) +1470 (30.) Boljunc, hran. in pos. —700 (8.) —1200 (28.) Borovnica, hran. in pos. —1500 (8.) —3500(8.) +2000 (10.) -6500 (25.) Buzet, društ. za šted. i zajm. +6680 (4.) —10.000 (12.) +15.000 (27.) Cerklje, hran. in pos. +4000 (4.) +1000 (11.) +5000 (2. 7.) Cirknica, hran. in pos. + 12.200 (12.) —8000 (27.) +12.000 (4. 7.) Col, hran. in pos. +1400 (6.) +560 (12.) —800 (21.) Čatež, hr. in pos. —600 (8.) —4708-45 (23.) —800 (27.) - 1800 (30.) Češnjica, hran. in pos. +2000 (24.) Čermošnice, hran. in pos. —600 (2.) —3000 (9.) Crni vrh, hran. in pos. +500 (4.) —1400 (6.) +500 (8.) +1000 (17.) +1000(22.) +8600 (25.) D. M. v Polju, hran. in pos. —800 (6.) —1000 (27.) Dobrepolje, pos. —16.000 (8.) —4000 (11.) —5000 (23.) Dobrunje, hran. in pos. +1000 (19.) Dolsko, hran. in pos. +600 +200 (30.) Dračevica na Braču, seoska blag. —537 32 (12.) +1300 (13.) +1400 (23.) Draga, hran. in pos. +2300 (18.) —300(19.) —3800 (26.) Fara pri Kostelu, hran. in pos. +2300 (3. 7.) Frankolovo, pos. —1000 (8.) +6000 (2. 7.) Gojzd, hran. in pos. +1000 (24.) Gore, hran. in pos. —1600 (18.) Gorje, hran. in pos. —2000 (8.) +3000 (22.) +4000 (1.) Horjul, hran. in pos., +2200 (8.) —800 (9.) —1000 (11.) — 1300 (18.) Hrenovice, hran. in pos. —3000 (6.) - -2000 (11) —1000 (30.) Idrija, ljud. hran. in pos. —5000 (2.) - 9000 (18.) +3000 (4. 7.) Ig, hran. in pos. +1500 (4.) +5000 (8.) —2000 (15.) —2000 (22.) Izlake, hran. in pos. —3000 (2.) —4000 (19.) Jesenice, hran. in pos. +3800 (27.) —6500 (27.) Kamnik, I. okrajna hran. in pos., —10000 (5.) Kamnik, hran. in pos. +6000 (7.) +10.000 (8.) +4000 (15.) +6000 (17.) +3000 (18.) +2000 (25.) +1500 (29.) —6000 (27.) +4000 (4. 7.) Kanal, hran. in pos. +6000 (27 ) Kandija, hran. in pos., —5000 (8.) —7000 (12.) Kaštelir, hran. in pos. —1500 (20.) Kijevo, seoska blag. —500 (19.) Knežak, hran. in pos. —1500 (6.) —3000 (12.) Komenda, hran. in pos. +200 (11.) +240 (17.) +520 (24.) +300 (1. 17.) Kotor, hrv. bok. šted. +10.000 (8.) +10.000 (10.) —6000 (19.) -4000 (26.) +7000 (28.) Kranjska gora, hran. in pos. — 3000 (20.) Krka, hran. in pos. +2000 (9.) +1000 (10.) Križevci, posojilnica —8000 (5.) —5000 (25.) Kropa, žreblj. zad. +62’72 (6.) +320 (6.) +232'89 (8.) +47-70 (8.) +44 (8.) +1610-60 (8.) +3000 (8.) +18-38 (9.) +1191-78 (11.) +687-18 (12.) +1447-90, +1362 08, +1103-60 (12.) +31-27 (14.) +338-65, +166-16 (15.) +159 90 (15.) +426-30 +453-83 (16.) +18-30(17.) +12-70, +35-23 (20.) +44 11, +93-10, +25-70, +4545-45, +217-43, +488-80 (22.) +8-42 (23.) +92-45 (24.) +20-50, +213-84 (25.) +150.27 (26.) +39-68, +120-80, +538-72 (27.) +72'80 (27.) +20 80, +81-17, +452-56 (29.) —3000 (28.) +1017-26, +31-31 (30.) +172-30, +79-38, +464-80, +48, +121-92 (1. 7.) +106-81, +141-40, +221-31 (2. 7.) +75-52, +445-90 (3. 7.) Laško, hran. in pos. +1000 (6.) —4000 (8.) +1500 (26.) —1000 (27.) Leskovec, hran. in pos. —1000 (18.) +3600 (4. 7.) Leskovica, hran. in pos. —2000 (12.) Lin dar, družt. za šted. i zajm. +400 (6.) —200 (22.) Ljubljana — Vzaj. podp. dr. —15.000 (1.) —10.000 (2.) +10.000 (10.) -20.000 (15.) +10.000 (16.) —10.000 (25.) Ljubno, hran. in pos. +15.000 (6.) —9000 (15.) +7000 (27.) —8000 (26.) Loškipotok na Taboru, hran. in pos. —1000 (15.) +1000 (24.) +9000 (1. 7.) Mali Lošinj, dr. za št. i zajm. +4000 (12.) Marenberk, pos. —3000 (23.) Mengeš, hran. in pos. +5000 (17.) Metlika, hran. in pos. —10.000 (8.) Mokronog, pos. +1500 (20.) Mošnje, hran. in pos. +1500 (26.) +1000 (2. 7.) Naklo, hran. in pos. —1200 (30.) Omišalj, društ. za šted. i. zaj. +1000 (6.) +1000 (17.) Oprtalj, društ. za šted. i zajm. —4000 (2.) Pazin, podr. istr. pos. —3000 (5.) —5000 (6.) +3000 (17.) —7000 (20.) —3000 (22.) Pišece, hran. in pos. — 2000 (11.) Planina, hran. in pos. —600 (5.) —2400 (12.)+1700 (1. 7.) Polhov Gradec, hran. in pos. +1300 (11.) +2600 (15.) +600 (22.) +1200 (29.) +500 (4. 7.) Pomjan, hran. in pos. —1500 (20.) +360 (2. 7.) Poljane, hran. in pos. +10.000 (30.) Preddvor, hran. in pos. +1000 (8.) +500 (16.) -300 (19.) +350 (20.) Preska, hran. in pos. —130 (6.) —230 (8.) +980 (22.) —1000 (27.) Pločice-Konavlje, seoska blag. —2800 (15.) Pulj, Ist. pos. —2700 (15.) —10.000 (27.) Punat, društ. za šted. i zaj. —2500 (27.) Radeče, hran. in pos., —2000 (2.) Rečica, hran. in pos. +5000 (4.) +21.000 (4.) +6600 (3. 7.) Ribnica, hran. in pos. +20.000 (5.) —7000 (15.) Roč, hran. in pos. —6000 (19.) Rob, hran. in pos. +2500 (16.) +1000 (22.) +1000 (29.) +2000 2. 7. +5000 (3. 7.) Rova, hran. in pos. +1300 (29.) Rovte, hran. in pos. +2500 (9.) —3000 (22.) Selca na Braču, seoska blag. +728-22 (12.) +2500 (12.) +4000 (12.) +700 (15.) -1000 (25.) Selca pri Škofji Loki, hran. in pos. +4500 (19.) —4500 (19.) Semič, hran. in pos. —5500 (5.) —28000 (15.) +2000 (1. 7.) Senožeče, hran. in pos. +1000 (1. 7.) Sevnica, hran. in pos. —23.000 (15.) Slovenji Gradec, hran. in pos. —1300 (18.) —1400 (21.) —8800 (28.) Sorica, hran. in pos. +2000(11.) —1000 (13.) +1000 (24.) Srednjavas, hran. in pos. +8000 (8.) +2000 (19.) +1000 (22.) +1000 (24.) +1000 (2. 7.) Staraloka, hran. in pos. —2500 (9.) +21 (13) +1500 (20.) — 1000 (21.) Stari trg, hran. in pos. +11.000 (4.) —4000 (18.) Sv. Ema, hran. in pos. —1700 (2.) —450 (12.) —500 (23.) Sv. Ivan, hran. in pos. —1000 (6.) —1200 (9.) —1000 (15.) —1500 (18.) —3000 (25.) Sv. Jakob ob Savi, hran. in pos. +400 (16.) Sv. Križ pri Kastvu, hran. in pos. +2710 (1. 7.j Sv. Križ pri Kostanjevici, hr. in pos. —3000 (27.) Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. —3000 (5.) —2500 (12.) —13.000 (15.) +10.400 (24) +2500(1. 7.) Sv. Jurij ob j. ž., hr. in pos. +2000 (4.) +1000 (4. 7.) Sv. Jurij pod Kumom, hr. in p. +900 (22.) Sv. Jurij pri Kranju, hran. in pos. —12.000 (5.) — 2000 (8.) —5600 (13.) —800 (18.) +1600 (30.) Sv. Kunigunda, hran. in pos. +500 (8.) —700 (23.) —4000 (21.) Sv. Lenart, pos. —5000 (6.) —3000 (13.) —3500(27.) Šebrelje, šted. in pos. +1300 (4.) +600 (10.) —500 (12.) —3500 (26.) Škocijan, hran. in pos. —5000 (5.) —4000 (19.) Škofjaloka ljud. hran. in pos., +1000 (8.) —1000 (18.) +2000 (29.) Šmarije, hran. in pos. —4500 (6.) —1000 (18.) —1500 (25.) Šmartno pri Kranju, hran. in pos. +116711 (9.) Šmartno pri Litiji, hran. in pos. —1500 (2.) —2000 (5.) —9000 (8.) —2000 (12) —2500 (18.) —2500 (22.) +2000 (3. 7.) Šturije, hran. in pos. +1600 (9.) +2000 (25.) Štokovci, društ. za šted. i zajm. —4000 (5.) Št. Ilj pod Turjakom, pos. +1500 (30.) Št. Janž, hran. in pos. +850 (4.) +250 (12.) +400 (29.) +350 (1. 7.) Št. Jernej, slov. pos. —1500 (2.) +2500 (24.) Št. Lambert, hran. in pos. +369 (4.) +234 (19.) +120 (22.) +200 (1. 7.) Št. Peter, hran. in pos. —4500 (5.) +2700 (18 ) —2000 (19.) +1700 (25.) Št. Rupert, hran. in pos. +1500 (17.) +1500 (2. 7.) Št. Vid nad Ljubljano, hran. in pos. +2500(15.) +500 (23.) Toplice, hran. in pos. —1000 (9.) —2000(24.) Trebelno, hran. in pos. +2000 (9.) Trnovo, hran. in pos. +20 (6.) +4000 (9.) —2000 (30.) +1500 (1. 7.) Tržič, hran. in pos. —1000 (13.) +1000 (1. 7.) Tržišče, hran. in pos. —1800 (18.) Tunice, hran. in pos. +1000 (25.) Vabriga, hran. in pos. —1800 (26.) Velike Lašče, hran. in pos. —2000 (2.) —7000 (8.) —5000 (13.) —13.000 (23.) +3800 (2. 7.) Vipava, hr. in pos. +3000 (4.) —5000 (11.) Višnja gora, hr. in pos. +1000 (11.) —10000(15.) —1000(20.) -3000 (21.) +6311-01 (28.) —5300 (4. 7.) Vojsko, hran. in pos. —1200 (12.) Vodice, hran. in pos. —1000 (8.) —1000 (13.) —2000 (19.) Vrbnik, dr. za št. i zajm. +2000 (19.) —1200 (20.) Vrhnika, hran. in pos. —2000 (15.) +3000 (17.) Vrlika, seoska blag. —3000 (15.) —1000 (23.) Zagradec, hran. in pos. +5000 (19.) +10000 (22.) +3000 (27.) Zagorje ob Savi, ljud. hr. in pos. —350 (18.) Zatičina, pos. +2000 (4.) +6000 (6.) -600 (11.) —200 (18.) —1500 (30.) Zg. Besnica, hran. in pos. —1000 (20.) +2000 (3. 7.) Zg. Tuhinj, hran in pos. +3000 (17.) +3000 (1. 7.) Žiri, hran. in pos. +3000 (4.) Žminj, društ. za šted. i za j. —400 (5.) —2100 (8.) Žužemberk, hran. in pos. —4000 (9.) —2000 (23.) GOSPODARSKO BERILO. Svinjska rdečica in sredstvo proti nji. Težak boj, ki ga bije poljedelec naših dni za svoj obstanek, ga sili, da premišljuje na vse strani, kako bi razne pridelke svoje zemlje kar najbolje izkoristil in tako pomnožil svoje dohodke. Prašičjereja je ena izmej kmetijskih panog, ki je nikakor ne gre prezirati, ki se pa vendar v mnogih krajih, kjer ratari slovenski kmet, ali popolnoma zanemarja ali pa vsaj ne neguje tako, kakor zasluži. Saj je ščetinar izvrsten stroj, ki nam predelava razne odpadke iz kuhinje in polja, iz travnika in njive v žlahtnejše blago. Ni je živali, ki bi nam svojo pico tako dobro spravila v denar, hočem reči v meso in maščobo, kot je ravno prašeč, ki je pravi mojster za rast in pitavnost. Pri nas bi se mogla in morala reja in ž njo število prašičev podvojiti, da potrojiti, ker je zato potrebna opravilna glavnica primeroma jako majhna in potrebna piča se lahko dobi na vsaki kmetiji. Prašičjereja bi nam lahko donašala stotisoče, da milijone kron več kot danes. To toliko bolj, ker je ni živali, ki bi tako vspešno izrabila in predelala v svoj život razna krmila, ki imajo v sebi le malo beljakovin, kot ravno prašič. Zato nam ne izkoristi prašič prav popolnoma samo žitnega zrnja, ampak tudi travo, seno in razno korenje in gomolje. Seveda je treba tudi za dobičkonosno prašičjerejo nekoliko skrbi in brige, kakor povsodi. Treba je pred vsem suhega in zračnega hleva, treba je dovolj velikega vrtiča, kjer morejo živali tudi brskati in riti, še boljša je prašičja paša na prostem, da se žival utrdi in more roditi tudi krepak zarod. Mimogrede opomnim, da lahko prašiče pitamo zgodaj ali pozno. Za pozno pitanje ustvarjeno je naše navadno pleme, ki ga redimo po deželi, za zgodnje pitanje pa je primeren angleški prašič, ozir. kar je boljše križanci angleškega mrjasca z domačo svinjo. Velika zapreka za vspešno svinjerejo so razne kužne bolezni, ki v nekaterih krajih tako grozovito razsajajo in more po svinjakih, mej temi gotovo ne v zadnji vrsti svinjska rdečica. Ta bolezen je v naših krogih predobro znana, ne da bi jo bilo treba šele opisavati. Prišteva se med akutne kužne bolezni. Provzroča jo neki posebni bacil, ki je jako razširjen, pa tudi silno trdoživ in se ne da kar zlepa zatreti. Obolele živali so videti jako utrujene in zdelane, komaj hodijo, pogosto legajo, ne marajo žreti, telesna toplina pa poskoči na 40 do 42° C. Kar ti najpreje pade v oči je pa prikazen, da izstopa kri v kožo v obliki majhnih modro-rdečkastih in črnih peg, ki se urno razširjajo in stekajo skupaj. Posebno zardi spodnji del trebuha, prsa in vrat. Ce so pege majhne in ne v velikem številu, je upati, da žival ozdravi; v nasprotnem slučaju pogine prašeč v 6 urah do 3 dneh. Obolelim prašičem na tej bolezni moramo poskrbeti za svež, zračen, hladen prostor, dalje morajo dobiti sredstva da se jim izčisti črevesje, n. pr. kislo mleko, sirotka, posebno pa kalomel z ricinovim oljem, ki črevesje razkuži ali desinficira. Važno je, da obvarujemo še zdrave prašiče oku-ženja, ozir. da rešimo ravno obolele pogina. V ta namen je skrbno ločiti obolele živali od zdravih, treba je pri zdravih takoj premeniti pičo in pokla-dati zeleno krmo, kislo mleko, med pijačo pridevati po nekoliko kisa, polivati živali vsaki dan z mrzlo vodo. Pa poglejmo še korak naprej. Kakor proti raznim drugim boleznim pri ljudeh in pri živalih tako so delali tudi pri prašičji rdečici skozi dolga leta poskušnje, jeli se ne bi dala bolezen omiliti ozir. ustaviti potom cepljenja. In vspeh je bil lepši nego so ga pričakovali. Vže slavni Paster v Parizu je znašel ne ravno slabo sredstvo proti svinjski rdečici, a danes je Pa-sterjev način popolnoma izpodrinil prof. Lorene. Ta je iznašel neki serum, ki ga imenuje suserin (sus = svinja), kateri vbrizgan pod kožo zavaruje prašiča proti bolezni za nekaj časa, podobno kakor zavaruje in imunizuje cepljenje koz človeka proti hudi bolezni črnih koz. Po različnosti ravnanja se ravna tudi čas, za kateri je žival varna proti rdečici, ta čas je lahko 6 tednov, 6 mesecev ali tudi celo leto. V zadnjem slučaju je treba cepljenje ponoviti vsako spomlad. Cas imunizovanja za 6 mesecev zadostuje popolnoma za one živali, ki jih nameravamo v tem času zaklati. Cepljenje nam pomore, da spravimo živali preko nevarnega poletja in jeseni. Cepljenje s suserinom ne obvaruje samo zdravih prascev nalezljive rdečice, ampak je tudi zdravilo, ki v večini slučajev reši živali, ako le ni bolezen že prehudo razvita. To cepljenje proti rdečici, pri nas še domala neznano, je marsikje po svetu že vsakdanja reč. Za vzgled, v kakšni meri da je razširjeno tudi po nekaterih avstrijskih deželah, naj navedem, da je bilo leta 1903 na Nižje Avstrijskem cepljenih 14.077 in in na Moravskem celo 29.592 prascev z najboljšim vspehom. Seveda imajo v teh deželah deželni zbori čas in veselje brigati se za kmečke potrebe in ne tako kot pri nas. Na Tirolskem je bilo predlanskem v 53 občinah cepljenih 2465 prašičev in od teh je poginil samo eden. Da se to koristno sredstvo hitreje vpelje, pomaga tirolski deželni kulturni svet s tem, da daje na razpolago zastonj vse pdtrebno cepivo. Po Nemčiji se cepi vsako leto na 100 tisoče prašičev proti rdečici. Na Bavarskem nosi vse stroške za cepivo, ki ga porabijo živinozdravniki dežela sama in so znašali leta 1904. stroški v ta namen pri 70.000 prascih okrog 32.000 K Toliko je občin, kjer se vsled rdečice prašičje-reja popreje nikakor ni mogla povspeti višje, je zgubilo ves strah pred to boleznijo in rede z veseljem in dobičkom jdo mnogo prascev. Kako priti pri nas do sredstva, ki ga doslej ne poznamo. Da bi posamezni zasebniki to reč vpeljali, ni nobenega upanja. Po zgledu naših sosedov bi moral naš deželni zbor skleniti nekaj v ta namen in nakazati določeno vsoto za cepivo, ozir. tudi vsaj za prvi čas za izvrševanje cepljenja po živinozdravnikih zastonj. Pozneje pa naj bi vzele stvar v roko živinske zavarovalnice, ki se imajo ustanoviti po naših občinah, ozir. župnijah ali večjih avtonomnih skupinah, njim na čelu pa deželna živinska zavarovalnica, ki bi imela pravico zahtevati potreben denar za cepljenje proti rdečici prašičev iz deželne blagajne, kakor na Tirolskem, Bavarskem in marsikje drugod. To je zahteva, ki jo stavi boj za obstanek našega kmečkega stanu po Slovenskem. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 1. Jaz I. Z. iz B. prosim, da bi mi pojasnili tole zadevo: Kupil se pred 3 leti 2 kravi. Prvo leto sta bili dobri za maslo. Dve leti sem pa ste popolnoma za nič. Mleko se dobro skisa, smetana pa je tako tenka kakor papir, pa še iz tiste je slabo maslo. Smetana se vleče kakor smola ali lim. Kaj bi neki to bilo. Sumim, če le kdo zna kake vraže ali coprnije, tedaj mi je kdo ,,naredil“, če pa nihče nič ne zna, mora biti pa kaj druzega. Prosim za kako zdravilo, če je veste. Odgovor 1. Vašim kravam je najbrže ,,narejeno“. Kdo jim je „naredil11 ne moremo vedeti, smo predaleč od vašega kraja. Pozveste najlažje sami. Posnemajte ono gospodinjo, ki se je šla pritoževat k puščavniku, da ji gre pri hiši vse narobe. Modri mož ji da v tolažbo čudapolno skrinjico z naročilom, naj s to skrinjico v roki sleherni dan prehodi in pretakne vse kote svoje hiše. Gospodinja uboga. Že prvi dan dobi deklo, ki si je cvrla jajca brez dovoljenja, hlapec je ravno nesel vino skrivaj iz kleti, krave so stale do kolen v gnojnici itd. Gospodinja se je prepričala o resničnosti izreka, napisanega v čudapolni skrinjici: Gospodarjevo oko opravi več nego njegove roke . . Ljubi mož storite po tem zgledu. Oglejte si dobro kakšen je hlev, ali more vanj dovolj svežega zraka in svetlobe, morda se drže nog in trebuhov debeli podplati zastaranega gnoja ? Kakšna je krma: sama voda, pokvarjena krma ne more dajati debele smetane. Dajete zdravo vodo za pijačo, ne pregorko, ne premrzlo ? Se mnogo drugih vzrokov bi lahko navedli ; če ima živina kako notranjo bolezen, potem ne more dajati zaželjenega vžitka. Morda je že prestara. Naj bo kar koli, treba misliti na to, da se žival, ki ne daje dobička odstrani in nadomesti z boljšo. Vprašanje 2. D. M. in S. Kupil sem prašiče po 10 tednov stare, pa nočejo jesti, kaj bi jim neki dajal, da bi jedli. Travo jedo po vrtu, če jih iz hleva izpustim, kuhe pa ne marajo. Odgovor 2. Veseli bodite, če so živalice bolj pametne in učijo nas človeške otroke in njihove gospodarje, kako imamo ž njimi ravnati. Ko smo lanske binkošti ogledavali svinjake in pujske pri gosp. vit. Plesniku na Stajarskem (blizu Wildona) smo videli, kaj je to naravno krmljenje prascev. Že par dni stari pujski so se pasli s svojimi materami zunaj ob robu gozda. Nekaj tednov stari pa dobivajo ob gotovih urah nekaj Šrota ali zdrobljenega žita iz ječmena, ajde, turšce (ali kar že imate), zraven v drugi posodi (za gartri) je nekaj trave in solate, še drugje pa čista voda v koritu. In povem vam pujski se pri tej krmi (o kuhani piči se jim nikoli niti ne sanja) tako dobro počutijo, da so rejeni kot ljubljanski mesarji pri visokih mesnih cenah in veseli, da človeku utriplje srce, ko jih gleda. Bežite, bežite s svojo kuho, katere se naše ženske drže kot klop baterovke stare babnice! Pri tem pa ne pomislijo, da skozi dimnik frčijo v dimu drva in kronice. Ob enem pa puste ščetinarje umazane kot ščurke in jih zapirajo noč in dan v grde svinjake kot anarhiste. Zdite se mi pameten mož, zato vam prijateljski svetujem: Pustite brskati pujske v ograjenem vrtiču, med prst pomešajte poenmalo ječmenovega zrnja in lesnega oglja vsaki dan. Dajajte jim tudi sicer po majhno snažnega posnetega mleka in žitnega Šrota, pa skačejo naj, da bodo trudni. To je reja mladih pujskov, ko jih boste pitali ravnali boste drugače. Će pa to ne bi pomagalo, potem pa vaši prasci niso pri pravi pameti in jim more pomagati le živinozdravnik ali pa — mesar. Književnost. Spominska knjiga prve gorenjske razstave 1904. Sestavilo in izdalo načelstvo odbora sadne razstave v Radovljici. Tiskala „Narodna tiskarna11 v Gorici. Cena: 8 kron. Po nekod jako težko pričakovana knjiga je ravnokar izšla i. s. v jako elegantni opremeni. V oceno knjige se za sedaj ne spuščamo, temveč navedemo samo le pregled vsebine: Uvod. Razstava, nje zgodovina in uspeh. Notranja uredba razstave. Življenje v razstavi. Sodba obiskovalcev v razstavi. Doba razstave. Odlikovanja. Dobrotniki. Razstavljeno sadje. Pregled razstavljalcev in razstavljenega sadja. Računski zaključek. Vsa ta vsebina nanaša se na razstavo samo. Nadalje je pridejanih nekaj praktičnih nasvetov i. s. 1. ) Prirejajmo sadne razstave. 2. ) Kako se prirejajo sadne razstave? 3. ) Sadjarstvo — naša bodočnost. 4. ) Pridelujmo sadje v večjih množinah. 5. ) Snujmo sadne centrale! (V mislih so sadjarske zadruge. Op. ured.) 6. ) Kako uporabljati sadje? 7. ) Ustanavljajmo sadna društva. (Člani takih društev so po pravilih obvezani, — pojesti vsak dan gotovo množino sadja.) 8. Sadjarski pouk v šoli. Knjiga ima vrh tega prilogo, ki opisuje sledeča jabolka: 1.) Grofovsko jabolko, 2.) princovo jabolko, 3.) zimska zlata parmena, 4.) kanadska rajneta, 5.) oranžna rajneta, 6.) muškatna rajneta, 7. Ripston Peping, 8.) rumeni bellefleur, 9.) rdeči bellefleur, 10.) Adersleberjev kalvil, 11. velika kaselska rajneta — in 12.) montforška rajneta. Pridejane so slike, ki naravno kažejo imenovana jabolka in drevesa; slike so pravi biser cele knjige. Knjigo vsakemu prijatelju sadjarstva, — posebno pa še našim zadrugam toplo priporočamo. PrinfirnAa en ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim 6ko- rnpuroud 56. dam in p0ško-;<>lutno zajamčeno pristno vino. Kraško vinorejsko društvo v Tomaju na Krasu 3-1 ima v zalogi svoj pridelek vina Bordo (Bordeaui) m kraški refoškaTeran prodaje se od 56 l naprej vsake vrste k 60 vin. 7. „ELEKTROPHOR“. Pomlajenje in podaljšanje življenja po izvirno amerikanskem elektro - zdravilnem aparatu za samoporabo. Elektrika je življenje! Vsem slabotnim ljudem ni nikoli dovolj svetovati, uporabljati ta električni aparat, kajti elektrika krepi živce, ohrani kri, poostri čute, tvori normalno delovanje krvi in živčnega zistema, obvaruje pred največ bolezni. Tako poroča dr. Bourg, ud zdravniške fakultete v Parizu : „Ne samo protin, revmatizem, krč, histerija, naduha so bili v sto slučajih ozdravljeni in v vseh slučajih olajšani, kjer je znanost zdravnikov brezuspešno delovala, ampak posebno tudi pri vseh živčnih boleznih, glavobolu, koliki, šumenju v ušesih, brezspanju, hipohondriji, posebno pri he-moridih doseglo se je v nekaterih dneh, da celo v nekaterih urah skoro čudovito olajšanje, in posebno pri bolečih ženskih boleznih so bile bolezni skoro gotovo ozdravljene in olajšane; tudi za ženske v drugem stanu. Gena malemu aparatu z vsem skupaj 20 kron. (Samo za zelo občutljive.) Gena velikemu aparatu z vsem skupaj 30 kron. (Za vzdravljenje dolgotrajnih bolezni.) Pošilja proti predpošiljatvi zneska ali pa po povzetju 251 15—13 Elektrophor - podjetje Budimpešta VIII. Bezer6dy-utcza št. 3. , xxxx xxxxx xxxxx WF" Berite! xxxxxxxx> XX Gospodarsko društvo Badema v Istri 262 24—3 ima v svojem zadružnem skladišču pristnega terana in izborno belo vino! Cene zmerne! Pošilja se pod sledečimi ugodnimi, poštenimi pogoji: 1. Vino se pošilja Iranko skladišče ali želez, postaja Sv. Petar u Šumi ali Poreč (Parenzo). — Tudi v lastnih sodih, ki se vrnejo franko na eno obeh postaj. 2. Od postaje gre blago na račun in riziko naročnika. 3. Reklamacije veljajo še osem dni po dostavi fakture (računa). 4. Plača se takoj ali tekom 30 dni potom Zadružne zveze v Ljubljani. 5. Vino se tudi zamenja za les — fižol — krompir — moko — otrobe — koruzo in druge gospodarske in obrtnijske izdelke. 6. Pri naročilih izpod 300 litrov se vzorcev ne pošilja /ndniffp! Trgujmo med seboj! Poma-u o * gaj mo druga drugi! Vsaka konkurenca — vsak riziko je izključen pri kupu in prodaji! Naše načelstvo posreduje radevolje brezplačno tudi pri nakupu vina in grozdja od nje članov. Za posredovano kupčijo prevzame garancijo! HtT Berite! Gospodarsko vago brezplačno! Čudovito poceni pošiljam iz svojega prenapolnjenega tovarniškega skladišča svoje svetovnoznano in radi svoje izvrstne kakovosti splošno priljubljeno Mehikansko srebrno blago in sicer: 6 kom. mehikanskih srebrnih namiznih nožev jedilnih vilic „ žlic žlic za kavo 250 15—13 ■n n izvrstnih desertnih nožev „ „ vilic mehikanski srebrni zajemalnik za juiio „ „ „za mleko najeleg. salonska namizna svečnika. 46 komadov skupaj za samo gld. 6 • 50. Vsak naročnik dobi še vrhu tega kot premijo ga-rantovano natančno vagujočo gospodarsko vago, ki potegne 12 kilogramov, popolnoma brezplačno. Mehikansko srebro je po vsem bela kovina, za koje trpežnost in najboljšo kakovost se da pismena garancija na 25 let. Pošilja proti predpošiljatvi denarja ali po povzetju evropejske zaloge JVlanbattan - podjetje Budimpešta VIII,, BezeredyHutcza št. 3. Za spomlad vsakovrstne pluge, kakor: navadne šta-jarske, osipalnike, dvojne hribovske in jeklene univerzalne pluge,; potem jeklene brane za travnike, različne velikosti od 56 do 75 kron = '»-.»i in vso drugo orodje za poljedelstvo priporočata Karol Kavšeka nasled. 248 x—13 Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev. Ljubljana, Dunajska cesta 16. i so v trpežnosti, množini in natančnosti posnemanja p65nemalnil(i 246 12—7 nedosegljivi. Cez pol miljona komadov je postavljenih in z čez 600 prvimi odlikovanji. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Delniška družba ALFA SEPARATOR Praga Dunaj Gradec Specijelna tovarna za mlekarske stroje in oprave najboljše vrste. Zastopniki se povsod iščejo. m m š VM? ®if® S3V w ** ** m. Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Vižmarje v lastni hiši naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila mizarsko delavnico s strojnim obratom na parno silo. Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najfinejših, po naj nižjih cenah, brez konkurence. Izdeljuje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Na novo urejena zaloga in prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18, v hiši kmetske posojilnice. e7i M_, £ ** 1 S 1 S S' V 1 V ©s 1 * ra K 1 p n * * ra ra * ra 'M m m ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► Najboljše patentirane brane nadkriljujejo vsakovrstne dosedanje lesene brane, ker so nepokvarljive ter se zobovi vsikdar lahko z novimi nadomeste, » Gena za I komad (teža približno 25 kg) 15 K Nadalje vse vrste dobro varjenih verig za živino, vozove itd., kakor raznovrstnih kovanih žebljov priporoča 258, 24-6 Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici registr. zadruga z omejeno zavezo. Ceniki na zahtevo brezplačno in franko. Kmetijske zadruge pri večjem odjemu popust. ■TTYYTTTTYYTTTYTTYVYYYV^YYYYYYYYYYTTTVVTY^B -£ -t i 4 :I -t ~f J- |- J- %r %r J- J- $- J- §- I- %- S- J- $- J- I- s- ~f I- IX a, j l) o 1 j š a in najsignrnejša Stanje vlog koncem leta 1905: priliLt a Denarni promet v letu 1905: čez II milijonov kron za štečLenje! K 54,418,440'28 Ljad^l^a posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- /j n qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure |2 |0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30. aprila 1906: K I2,333.339'52 — Denarni promet v letu 1905: 54,418.440'28 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1906. 249, x—13 Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, „ . . , podpredsednik. O d, To o x ti i le i : Josip Jeglič, Anton Belec, hišni pos. in predsednik „Žad Zv.“ v Ljubljani. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Anton Kobi, Karol Kauscliegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Frančišek Leskovic, Ivan Pollak, Karol Pollak, Gregor Šlibar, zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku. ^ T T T T T T I T T I T T T T ! T ! I I T T T T T T T T I 1 T T t T T 1 T I I I T T Gospodarska zveza registrovana zadruga z omejeno zavezo, centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I (uhod: Kongresni trg št. 16) presiti*tmje za svoje elane ^6*1 gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To- ------------ maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; prodajo vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, pisarniški ravnatelj „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.