I*' r a n c R " /• m a n FOSTER IN MARX V revolucijskem letti 1848 je bil ена najbolj zanimivih figur dr. Anton Füster. Rojen je bil t80K v Radovljici, študiral teologijo in filo­ zofijo, sln/bovul kot kaplan in pridigar v Ljubljani, Trstu in Gorici, nulo po doktoratu filozofije postal profesor za teologijo in pedagogiko na dunajski univerzi 1847. L 1848 je bil med najbolj znanimi predstavniki dunajske levice, kaplan Akademske legije, član Komiteja javne varnosti in končno državnozborski poslanec. Bil je tudi med podpisniki adrese dunajskih Slovencev kranjskim stanovom 29. III. 1848. Ko je bil še v Ljubljani, je pripadal krogu okrog Prešerna in Čopa. 1848 se je kmalu ločil od Slovencev in vse njegovo delovanje je bilo poslej posvečeno samo še avstrijskim Nemcem. Po zmagi reakcije je bil suspendiran in je preko Nemčije. Belgije in Anglije emigrimi v ZDA; 1876 se je vrnil v Avstrijo ter 188t na Dunaju umrl.1 Celotno njegovo življenje in delovanje v Evropi, kot tudi njegova odisejada v Ameriko in nazaj še danes nista obdelani. Teksti v novi 'izdaji Mnrx-Engelsovih Zbrunih del, ki zdaj izhajajo v Berlinu,2 so pokazali, du je Küster krulck čas sodeloval tudi z Marxoni. Ko je bilu v Avstriji zadušeno revolucija, je bil kukor številni drugi revolucionarji tudi Fiister preganjan. Kot nam poroča Leisching v svoji spominski brošuri.» je bil Füsler \ marca 1849 z odlokom dunajskega kriminalnega sodišča proglašen za veleizdajalca.4 Pred tiralico je Fiister /bežal preko Leipziga in Hamburga v London. Bleiwcisovc Novice so v stalni rubriki Novičar iz mnogih krajev 18. julija 1849 prinesle vest: »Bere se. du je Fiister iz llambuiga. kjer je dozdaj bil, v Brüssel v Belgijo zbežal.«5 I.eisching ne daje točnih podatkov, omeji se na termin od srede juliju do zučetku oktobra 1849.« 1 Glavne poti«tke » Kuste.rj.il je nvogiK-e dobiti v Slov. biografskem leksi- kmnii I 142-1«», kjer je napisni članek dr. France K'iidirič. Njegovo mnenje je v '.mursifem konipiiiul dir. Kran Zwitter v Enciklopediji Jugoslavije, 111, 4,11 4-12. Zagreb. 1958. Fiistroviiili spisov v Ljubljanu mi. pač ipa je v knjižnici Inštitutu /ti sociologijo mikrofilnmiui njegovu knjiga Memoiren von Marž «Ivturx-hinge'ls: Werke, 7. Band. I>ietz Verlag. Berlin. I960, str 546 in 548. ћ K l.eisihung: Douikstliritt aus Anlass der Enthüllung des Gralb-Monu- nwnits für A. Küster. Im Aai trüge des Dunk-nul-Cumitc herausgegeben von —. Wiien, 1882. Tu brošura se nuJiuju v imuaejskii krnjižiuioi v Ljubljani. * l.tuM-lmig, str. 25. 5 NOVIH e 1844. str. 150. • Leise h ing, sir, 2". 18* J75 I'o podatkih Mnrx-Fngclsovili Zbranih del. zaključni odstavek Daten HUN ihren Leben, str. 637, je bil 18. septembra 1849 ustanovni sestanek nemških prebežnikov v Londonu in frankfurtsko demokratsko glasilo Neue Deutsche Zeitung je 26. septembra 1849 objavilo letak Aufruf zur Unterstützung deutscher Flüchtlinge, ki da je bil izdan 20. septembra.7 \ ožjem odboru društva je bilo 5 članov: Anton Fiister, Karel Marx (prišel v London 26. avgustu), Karel Blind, Heinrich Bauer in Karel Plunder. Odbor je poniugnl z denarnimi prispevki vsem, ki so pribežali iz Nemčije. V Zbranem delu ME stu objavljeni še dve tabeli računov o dohodkih in izdatkih tega društva.8 Fiister pa ni bil dolgo član tega društvu, ker je kmalu odpotoval v Ameriko. Vendar že dejstvo, du je bil v izvršnem odboru društva, kaže na njegovo popularnost in ugled. 5. decembra IH49 je odlvor društva izdal obračun. Med podpisniki izvrš­ nega odbora Fiistrn nI več. V poročilu se navaja, da sta bila .« zaradi odhoda dveh članov odbora A. Lustra in K. Blinda«" izbrana August Willieh in Engels, ki je prišel v London šele 10. novembra. Kdaj je Fiislcr zapustil London, ME izdaja ne pove. Pomagati si mora ino spet z ßleiwcisom. V že zgoraj omenjeni rubriki Novic je 10. oktobra spet kratka notica: »Prof. Fiister se misli iz Londona v Ame­ riko (New York) preseliti«.10 Čez tri tedne zopet: »Fiister je. kakór se bere. 6. diu\ t. m. London zapustil in se tudi v Ameriko podal (Tudi ne nanaša na prejšnji stavek - - op. F. IL). Kavno pred svojim odhodom je nek dokončal zgodovino Dunajske revolucije mesca kozopèrska 1. I.«11 Chmkur tu misli Fiistrove Memoiren von März 1848 bis Juli 1849, izšle v dveh zvezkih v Frankfurtu ani Main 1850. Zadnji prispevek o Fiistru je Bleiweis objavil 2. januarja 1850. ko piše: Prof. Fiister je — po dolgi in nesrečni vožnji po morji — liedavnej ves bolan v mestu Boston v sev. Ameriki nu suho stopil.«'*'Fiister je. kot znano, ostal v Ameriki v raznih krajih polnih 26 let. 7л\\ ni drugih podatkov o tem. ali sta se Marx in Fiister prej por znala, uiti koliko je Fiister v Londonu konkretnega storil za društvo, ker v Zbranih delih iti nolxMiih drugih podatkov ali napotil k drugim virom. 7 ME-Werke, z v. 7, str. r>4r>. » Unti. » IJiii!.. sir. r>48. 10 Novice. 10. okt. 184У, str. 180. 11 Novice, "H. okt. 1849. str. I «H. ,s Novice, 1. jun. 1840, str. 4. 276