ŠTEVILKA (.¡■TO XL V, 13. DECEMBER 2013 CENA 1.60 EUR naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Literarni večer z Manco Košir in Karlom Gržanom v Mozirju STRAN 11 Starejša gledališka skupina KD Gornji Grad postavila na odrske deske dramo Bratomor na Dobravi STRAN 11 BENCINSKI SERVIS LETUŠ Oglasi I 2 Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 Iz vsebine: Tretja stran Sprememba volilnega sistema res ključna za izhod iz krize? Tema tedna: Nas lahko prenova volitev pripelje iz krize? ... 4 Zavod za gozdove Slovenije: Gozdarji postali birokrati v pisarnah, ker ni denarja za bencin...............5 Seja sveta županov Saša regije: V naslednji perspektivi za občinske naložbe le malo denarja.............6 Občina Ljubno: Izvajanja številnih investicij se kljub zimi nadaljujejo.....................................7 Smučarski skoki za dekleta: Vražje Slovenke uspešno v olimpijsko sezono..........................16 SPV občine Nazarje: Prisluhnili pripovedi invalida Petra Planinška...................................17 Predsedniki parlamentarnih strank so na pobudo predsednika države Boruta Pahorja pred nedavnim dosegli načelni dogovor glede sprememb volilnega sistema v tem smislu, da nadaljujejo s postopkom usklajevanja. Več o tem bo jasno po novem letu, ko bodo o tej občutljivi problematiki razpravljali organi nekaterih političnih strank, ki se doslej še niso opredelile. Za spremembe volilnega sistema je sicer v parlamentu potrebna dvotretjinska večina. Med aktualnimi predlogi so tudi ukinitev volilnih okrajev, uveljavitev obveznega preferenčne-ga glasu in dvig volilnega praga na pet odstotkov. Glede na dosedanje izkušnje je malo verjetno, da bi ukinitev volilnih okrajev v državnem zboru dobila zadostno podporo, saj je jasno, da bi to pomenilo posredno favoriziranje večjih mest in krajev, ki bi dobili pretežni del predstavnikov v parlamentu. Na ta način bi se v prihodnje razvojne razlike med podeželjem in urbanimi središči še povečale. Uvedba absolutnega preferenčnega glasu bi po mnenju nekaterih izničila prizadevanja, da imamo v parlamentu ustrezno zastopanost po spolih. Proti dvigu volilnega praga pa so se že izrekle nekatere stranke z manjšim številom poslanskih mest. Najbolj goreči zagovorniki sprememb volilnega sistema, vključno z uvedbo večinskega namesto sedanjega proporcionalnega sistema, so v največji opozicijski stranki SDS, kjer so prepričani, da bo Slovenija brez te spremembe še naprej ujeta v pat poziciji in ne bo zmogla ključnih potez za izhod iz krize. Ostala opozicija ni enakega mnenja, prav tako so precej različna tudi stališča koalicijskih strank. Nekateri očitajo SDS, da si prizadeva za uvedbo večinskega sistema zlasti zato, ker se v stranki zavedajo, da tudi v primeru zmage na naslednjih volitvah zaradi minulih konfliktov ne bi zmogli sestaviti nove vlade. Kot nekakšna vmesna pot se omenja možnost kombiniranega volilnega sistema. V tem primeru bi imel volivec dva glasova: enega bi lahko dal določeni politični stranki, drugega pa posameznemu kandidatu. V uradu predsednika republike poudarjajo, da je treba s spremembami volilne zakonodaje pohiteti, če bi želeli po novem sistemu izpeljati že prihodnje parlamentarne volitve. Center Rinka Solčava Ustorije Zgornje Savinjske doline predstavljene na Radiu Slovenija..................19 GSK Mozirje: Sejem ogledalo ekonomskega stanja.........21 Iz policijske beležnice: Petarda mu je poškodovala roko...................22 ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 50, 13. december 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 3 Tema tedna SPREMEMBE VOLILNEGA SISTEMA Nas lahko prenova volitev pripelje iz krize? V začetku decembra je predsednik države Borut Pahor organiziral sestanek s predsedniki parlamentarnih strank, na katerem so se med drugim pogovarjali o spremembah volilnega sistema. Po mnenju Pahorja je za spremembe zadnji čas, če želimo sistem volitev predrugačiti še pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Podobnega mnenja so očitno tudi prvaki strank, ki so se s tem, da potrebujemo drugačen volilni sistem, v večini strinjali. Obljubili so, da bodo stranke do januarja obravnavale predlog sprememb, ki predvideva uvedbo prednostnega glasu, dvig praga na pet odstotkov in ukinitev volilnih okrajev. TRIJE PREDLOGI PRENOVE VOLILNEGA SISTEMA V Sloveniji volimo po proporcionalnem volilnem sistemu vse od osamosvojitve dalje. V tem času se je v takšnem volilnem sistemu le ena vlada (vlada Janeza Drnovška) izkazala za trdno, saj sta samo stranki LDS in takrat še ZLSD (danes SD) skupaj imeli polovico poslanskih sedežev. Vse druge vlade so bile prisiljene koalicijo sestavljati s pomočjo manjših strank, ki so vlado pogosto zamajale, včasih celo povzročile njen padec. Predloge drugačnih volilnih sistemov so nekatere stranke ponujale že kmalu po osamosvojitvi, vendar konkretnejših sprememb do sedaj še ni bilo. V letošnjem letu smo dočakali kar tri predloge sprememb volilnega sistema. Svoj predlog kombiniranega volilnega sistema je vloži- dlog pri parlamentarnih strankah do sedaj ni bilo resnejšega posluha. Voljo po spremembi volilnega sistema je izrazila tudi SDS. Njihov predlog gre v smeri uvedbe večinskega volilnega sistema, glede katerega so ostale stranke prav tako večinoma odklonilne. ZA SPREMEMBE POTREBNA DVOTRETJINSKA VEČINA Kot najbolj sprejemljivega za V Sloveniji volimo po proporcionalnem volilnem sistemu vse od osamosvojitve dalje. (Foto: ML) osnovo pri nadaljnjih pogovorih predsednik Pahor izpostavlja predlog stranke PS. Ta predvideva modifikacijo proporcionalnega volilnega sistema z uvedbo obveznega absolutnega preferenčne-ga glasu in ukinitev volilnih okrajev. Po tem predlogu bi se volivci odločali o celotni listi kandidatov na ravni enote, obstoječe okraje, ki jih je 88, pa bi ukinili. Med pomembnejšimi predlogi za spremembe se omenja tudi dvig volilnega pragu za vstop stranke v državni zbor iz štirih na pet odstotkov. Obe največji stranki, SDS in PS, sta sporočili, da spremembe načeloma podpirata, pozitivno mnenje sta izdali tudi NSi in DL, medtem ko so ostale manjše stranke precej bolj skeptične. Omenjenih sprememb ne podpirajo v stranki SD, kjer menijo, da je bil obstoječi sistem na volitvah že večkrat potrjen. Proti spremembam so tudi v stranki DeSUS, v stranki SLS pa menijo, da sama sprememba volilnega sistema ne bo rešila zdajšnjih težav naše države. V vseh strankah so la Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki se je zavzela za to, da bi odslej 44 poslancev volili po dvokrožnem večinskem sistemu, 44 pa po proporcionalnem sistemu. Vendar za omenjeni pre- Janja Napast, poslanka Slovenske demokratske stranke: »Slovenska demokratska stranka si že zelo dolgo prizadeva za bolj pravičen volilni sistem. Volivci bi morali imeti možnost neposredne izbire svojih predstavnikov. Leta 1996 so v ta namen predlagali in izglasovali referendum o dvo-krožnem večinskem volilnem sistemu. Volja ljudstva je bila dodatno potrjena z odločbo ustavnega sodišča, ki pa po sedemnajstih letih še vedno ni bila uresničena. Predsednik Janez Janša je napovedal, da se je SDS pripravljena pogovarjati in dogovarjati o vsaj delnih spremembah volilnega sistema. V ta namen je predsednik največje opozicijske stranke predsedniku države Pahorju poslal tudi pismo z opozorili, ki v vseh teh letih niso bila slišana.« Jakob Presečnik, poslanec Slovenske ljudske stranke: »O podpori posameznim predlogom sprememb volilnega sistema se na sedežu stranke še nismo podrobneje pogovarjali. Ravno v tem tednu se je šele prvič sestala delovna skupina, katere član sem tudi jaz, ki se bo ukvarjala s tem vprašanjem. V igri so trije predlogi za spremembe volilnega sistema in kar lahko z gotovostjo rečem, je to, da večinskega volilnega sistema v stranki SLS ne podpiramo. Zaradi tega tudi ne podpiramo predloga Zveze društev upokojencev Slovenije, kar sem predstavnikom upokojencev sam povedal že to pomlad, ko so svoj predlog predstavili javnosti. Namreč, po njihovem predlogu bi med drugim bilo potrebno tudi na novo formirati volilne okraje, kar izvedbo tega predloga močno zaplete. Pogovori bodo po vsej verjetnosti tekli v smeri predloga, ki predvideva uvedbo referenčnega glasu in ukinitev volilnih okrajev. Z veliko verjetnostjo že lahko rečem, da dviga volilnega pragu naša stranka ne bo podprla, podrobneje pa se bomo pripravljeni pogovarjati o ukinitvi volilnih okrajev in preferenčnem glasu. Ne morem pa napovedati, v katero smer se bodo pogovori razvili v prihajajočem obdobju, ko bodo stranke proučevale predloge sprememb volilnega sistema.« 4 Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 Tema tedna, Aktualno kljub temu obljubili, da bodo organi strank predloge obravnavali že v tem mesecu. Ker je za spremembe volilnega sistema potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru, je Pahor glede uresničitve vseh sprememb zgolj zmerno optimističen, vendar meni, da je zdaj zadnja priložnost, če naj bi spremembe veljale za naslednje parlamentarne volitve. TUDI IZVENPARLAMENTARNE STRANKE ŽELIJO MOŽNOST SODELOVANJA Predsednik Pahor je na pogovor povabil politične veljake, zato ga sedaj k povabilu na pogovor pozivajo tako v ZDUS-u kot tudi izven-parlamentarne stranke. V Koordinaciji neparlamentarnih strank in list Pahorja opozarjajo, da se ta reforma tiče vseh strank, ne le zma- govalnih, zato pričakujejo možnost sodelovanja pri uvajanju volilnih sprememb. Kot še poudarjajo, gre za politično vprašanje, ki potrebuje širši družbeni konsenz, zato se mnenja volivcev nikakor ne sme preslišati. Tudi v ZDUS-u poudarjajo, da je nujen pogovor s strokovnjaki civilne družbe, ki so spisali njihov predlog volilnih sprememb, saj so le-ti politično neodvisni vrhunski strokovnjaki na področju volilnih sistemov v Sloveniji. Podobnega mnenja so v civilni iniciativi Davkoplačevalci, kjer so iz tega razloga napovedali zbiranje podpisov podpore za pripravo zakonskega predloga, ki bi zagotavljal demokratične in enakopravne volitve. Tatiana Golob GOZDARJI POSTALI BIROKRATI V PISARNAH, KER NI DENARJA ZA BENCIN »Gozdarstvo je terenska služba in brez sredstev za kilometrino smo lahko le še v pisarnah« Kljub temu, da je vreme in čas idealen za delo v gozdu, na terenu ni gozdarjev, ki bi lastnikom gozdov lahko odkazali les za posek. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) namreč nima denarja za povračilo materialnih stroškov (kilometrine) za vožnje po terenu in po sklepu direktorja zavoda Iva Trošta so gozdarji od 4. decembra namesto na terenu v svojih pisarnah. Po informacijah blizu vladi naj bi Zavod za gozdove Slovenije zaradi tega ukrepa kmalu ostal brez direktorja, katerega želi vlada razrešiti. NIČ VEČ NA TEREN Vodja nazarske enote ZGS Toni Breznik je potrdil, da se držijo sklepov direktorja Trošta. »Od pretekle srede gozdarji nismo na terenu, saj nimamo zagotovljenih sredstev za kilometrino. Po zadnjih informacijah ne bomo dobili izplačanih niti novembrskih materialnih stroškov, ki smo jih že obračunali. Ker sredstev ni tudi za decembrsko izplačilo kilometrine, je direktor ZGS odredil ustavitev terenskega dela. Direktor zavoda je vodjem območnih enot poslal okrožnico o prepovedi izdajanja potnih nalogov za mesec december. Brez teh pa revirni gozdarji ne morejo na teren, saj brez potnega naloga ne morejo dobiti izplačane kilometrine. Za pokritje materialnih stroškov bi zavod za november in december potreboval 280 tisočakov in ker tega denarja ni, je direktor »prize-mljil« gozdarje,« je povedal Breznik. POSTALI BIROKRATI V PISARNAH Vsem lastnikom gozdov, ki želijo odkazilo in čakajo na revirne goz- darje, se je Breznik v imenu vseh zaposlenih na območni enoti opravičil. »Da je do tega prišlo, ni naša krivda. Na teren ne moremo, ker ZGS nima finančnih sredstev za plačilo kilometrine. Gozdarji bi srčno radi izvajali storitve na terenu tako, kot smo jih doslej, vendar jih ne moremo v celoti na svoje stroške.« Revirni gozdarji ne morejo na teren niti v primeru, če bi za prevoz poskrbel lastnik gozda, saj za delo na terenu potrebujejo odobritev za terenski izhod. Zavod in vodja odgovarjata, če se na terenu kaj zgodi, odgovornost za kaj takega je prevelika. Kdaj in kako se bo zadeva razrešila, Breznik ne upa na- Toni Breznik: »Po zadnjih informacijah ne bomo dobili izplačanih niti novembrskih materialnih stroškov, ki smo jih že obračunali.« (Foto: Štefka Sem) povedati, saj je vse odvisno od dogovorov na relaciji vodstva zavoda (direktorja) in kmetijskega ministrstva. SLABI OBETI ZA PRIHODNOST Slabe vremenske razmere v zimskem času gozdarji po navadi iz- »Če država neko službo, kot je gozdarska, potrebuje in ji z zakonom nalaga določene naloge, mora poskrbeti tudi za finančna sredstva, ki bodo zadostovala za kolikor toliko normalno funkcioniranje, kar pomeni pokritje stroškov preko celega leta. Naša država pa Okoli štiristo terenskih gozdarjev po državi sedi v pisarnah, saj Zavod za gozdove Slovenije nima denarja za povračilo stroškov za terenske prevoze zaposlenih, avtomobili (službeni in zasebni) pa so zato »prizemljeni«. (Foto: Štefka Sem) koristijo za pisanje poročil, pripravo gojitvenih načrtov, ki jih na terenu delajo preko leta, urejajo evidence za gozdno gospodarske načrte in podobno. Letos so prisiljeni birokratske naloge opravljati v za gozdarje idealnem vremenu za terensko delo. Kakšna rešitev se bo našla za gozdarsko službo, Breznik ne ve napovedati. Ve pa in na to opozarja že dolgo, da tako več ne gre. ima do gozdarjev ZGS zelo mačehovski odnos in nam vsako leto daje manj, od nas pa zahteva več. Na naši območni enoti nas je za četrtino manj zaposlenih, kot ob začetku delovanja le-te, del in nalog pa je vsako leto več. Obeti za prihodnje leto kažejo na še slabše stanje, kaj pa temu sledi, pa raje ne ugibam,« je svoje ugotovitve sklenil Breznik. Štefka Sem Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 5 Iz občin, Organizacije SEJA SVETA ZUPANOV SASA REGIJE V naslednji perspektivi za občinske naložbe le malo denarja Na Ljubnem ob Savinji so se v sredo, 4. decembra, sestali župani zgornjesavinjskih in šaleških občin. Seznanili so se z operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, govorili pa so tudi o nekaterih drugih aktualnih zadevah, ki se tičejo občin in njihovih aktivnosti. PREDNOSTNA USMERITEV -GOSPODARSTVO Jasna Klepec, direktorica Sa-vinjsko-šaleške območne razvojne agencije, je predstavila vsebino 2. partnerskega sporazuma izvajanja operativnega programa za Slovenijo. V prihajajoči perspektivi je 50 do 60 odstotkov sredstev regionalnega razvojnega sklada namenjenih gospodarstvu, razvoju malih in srednjih podjetij, spodbujanju konkurenčnosti in ustvarjanju novih delovnih mest. Občine se kot možni upravičenci izpostavljajo le v treh segmentih, sredstva pa so zelo omejena, vsega skupaj okoli 190 milijonov evrov za celotno vzhodno regijo. Kolikšna bodo kohezijska sredstva, še ni znano. Država si je za izvajanje programa rezervirala precejšen delež denarja. »Perspektiva za investicije v malih občinah je pogubna, vse skupaj pa vodi k na- va je izpostavila energetiko, centre za predelovalno, zlasti lesno dejavnost, in projekte na področju turizma in promocije lokalne pridelave. Po novem letu naj bi bile izvede- Jasna Klepec je povedala, da je iz sedanje perspektive za razvoj regij ostalo nekaj sredstev, okoli 12 do 15 milijonov, saj dve regiji svojega denarja nista porabili. (Foto: Marija Lebar) daljnji centralizaciji,« je menil pred- ne umestitve predlogov po sklopih, sedujoči župan Franjo Naraločnik z Ljubnega. PRIORITETE SAVINJSKE REGIJE Razvojni svet Savinjske regije je evidentiral šest skupnih prioritet, ki jih je posredoval na državo. Klepče- ko bo potrebno poiskati okvire zanje. Klepčeva je dodala, da bo sredi decembra sestanek v Ljubljani, kjer bodo skupaj pregledali evidentirane projekte, ugotovili, kaj se da umestiti in povezati, nato pa je treba za realno izvedljive projekte pri- četi pridobivati ustrezno dokumentacijo. Pri tem je nazarska županja Majda Podkrižnik menila, da bi bilo potrebno preveriti tudi možnost sofinanciranja prenove Zgornjesa-vinjskega zdravstvenega doma. NEKAJ DENARJA NA VOLJO ŠE V TEJ PERSPEKTIVI Klepčeva je prisotne tudi seznanila, da je iz sedanje perspektive za razvoj regij ostalo nekaj sredstev, okoli 12 do 15 milijonov, saj dve regiji svojega denarja nista porabili. Predvideva se, da bodo ta sredstva na voljo na 8. javnem pozivu. Razpis naj bi bil objavljen še letos, besedilo in pogoji pa še niso znani. Zato naj občine pregledajo pripravljene projekte, ki bi prišli v po-štev še po starih merilih. Izvajanje bo mogoče še v letu 2014 in 2015. Župani so spregovorili tudi o poplavni varnosti. Pred časom so na ministrstvo za kmetijstvo in okolje naslovili pismo glede umestitve poplavne varnosti v državni prostorski načrt, vendar odgovora še ni, zato bodo ponovno poslali še en dopis. Marija Lebar RDEČI KRIZ SLOVENIJE IN DARS Upravičencem povrnjenih 110 evrov Uvedba novega cestninskega razreda za vozila, ki so razvrščena v cestninski razred 2B, vendarle ne bo dodatno obremenila družinskih proračunov invalidov in velikih družin. Vsi upravičenci, ki bodo prošnjo za pomoč pri nakupu letne vi-njete skupaj s kopijo računa in kopijo prometnega dovoljenja poslali na Rdeči križ Slovenije (RKS), bodo dobili povrnjeno razliko med vinje-to za kombinirana vozila in vinjeto za osebna vozila. Vsi, ki so ob zadnji še veljavni registraciji za vozila, razvrščena v nov cestninski razred 2B, uveljavili pravico do oprostitve letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu za invalide ali pravico do 50-od-stotnega znižanja letne dajatve za velike družine, bodo lahko zaprosi- li za pomoč pri nakupu letne vinjete za leto 2014 v višini 110 evrov. Enako velja za vozila društev in invalidskih organizacij, če so namenjena za prevoz invalidov. Prošnjo za pomoč pri nakupu letne vinjete za vozila, razvrščena v cestninski razred 2B, bo mogoče vložiti vse leto. Tako bodo pravico lahko izkoristili tudi tisti lastniki vozil, ki doslej niso uveljavljali pravice za oprostitev letne dajatve za invalide oziroma plačilo 50-odsto-tne letne dajatve za velike družine, in bodo to urejali ob registraciji vozila. Prošnjo bo treba poslati na RKS, kjer bodo v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo in prostor preverili njeno upravičenost in takoj po potrditvi nakazali sredstva. Sredstva za pomoč invalidom in velikim družinam pri nakupu vi-njete bo z donacijo RKS zagotovi- la Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. TG IZJAVA TEDNA J Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno: »Perspektiva za investicije v malih občinah je pogubna, vse skupaj pa vodi k nadaljnji centralizaciji.« (Foto: ML) 6 Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 Iz občin, Organizacije, Gospodarstvo OBČINA LJUBNO Izvajanja številnih investicij se kljub zimi nadaljujejo V občini Ljubno je trenutno več gradbišč, na katerih je kljub nizkim temperaturam še vedno živahno. V okviru nadaljevanja revitalizacije trškega jedra so na določenem delu proti Janezovemu polju izvedli vkop celotne komunalne infrastrukture in urejajo pre-plastitev ceste z grobim asfaltom. Sedaj urejajo dve veji v samem trškem jedru, kjer so odstranili vrhnji sloj s cestišč, izvedli kanaliza- V okviru revitalizacije trškega jedra so izvedli vkop komunalne infrastrukture in urejajo preplastitev ceste z grobim asfaltom. Rok za končanje del na Pažetovem mostu je maj 2014. tonskimi zidovi. Gre za ukrepe sanacije po lanskih poplavah, kar bo financirano iz namenskih sredstev države. Na Radmirskem potoku, kjer so prav tako zgradili oporni zid, pa bodo stroške krili iz občinskega proračuna. Tekst in foto: Marija Lebar cijo in polagajo robnike, vlili pa bodo grobi asfalt. Fini asfalt bodo položili spomladi. Prav tako se nadaljujejo dela na Pažetovem mostu. Rok za končanje del je maj 2014. Ob Ljubnici so na poplavno najbolj izpostavljenih krajih utrdili brežino s kamnito be- CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE ■t v« I • w •■ • v • II* ■• • Družinski pomočniki pomoč pri vsakdanjem življenju Sprememba zakona o socialnem varstvu je z avgustom 2004 prinesla novo pravico invalidnim osebam, to je pravico do izbire družinskega pomočnika. Vodenje postopka za uveljavljanje te pravice je naložila centrom za socialno delo. Že v prvem letu se je te pravice po-služilo tudi nekaj invalidov našega območja, tako so na mozirskem centru v letu 2004 izdali pet odločb. Število od takrat dalje niha, letos so na centru obravnavali tri nove vloge. Pravico do izbire družinskega pomočnika ima polnoletna invalidna oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb in izpolnjuje ostale predpisane pogoje. In kdo je lahko družinski pomočnik? To je brezposelna oseba, ki se je z namenom, da postane družinski pomočnik, odjavila iz evidenc zavoda za zaposlovanje, je eden od družinskih članov invalida ali ima isto stalno bivališče. Opravljanje delovnih nalog preneha na željo invalidne osebe, na željo družinskega pomočnika, zaradi spremenjenih okoliščin ali smrti invalidne osebe ali pomočnika. je precej znižalo število upravičencev tudi na drugih področjih, kar je v veliki meri posledica v letu 2012 uveljavljene nove - restriktivnejše zakonodaje. Tako je število upravičencev do otroškega dodatka od prejšnjih 2.095 družin konec leta 2012 padlo na 1.500. Prej je bilo do štipendij upravičenih 815 prejemnikov, po uveljavitvi nove zakonodaje pa le še 397. Letos septembra je bilo do otro- škega dodatka upravičenih 1.355 družin, 360 dijakov je prejemalo državno štipendijo, do konca novembra je bilo odobrenih denarnih socialnih pomoči 1.020, poleg tega pa še 484 vlog za izredno denarno pomoč. Še posebej je velik upad pri prejemnikih varstvenega dodatka, saj je bilo teh pred uveljavitvijo nove zakonodaje več kot 800, sedaj pa jih je le še okoli 100. Marija Lebar Marjana Veršnik Fale: »Skupaj imamo konec leta tako 16 upravičencev, kar je znatno manj kot na primer leta 2007, ko jih je bilo 37.« (Foto: ML) V letu 2012 so na centru izdali eno novo odločbo, tako je bilo do družinskega pomočnika upravičenih 15 oseb. Direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Veršnik Fale je povedala: »Letos smo prejeli tri vloge, vendar je ena oseba od pravice odstopila. Skupaj imamo konec leta tako 16 upravičencev, kar je znatno manj kot na primer leta 2007, ko jih je bilo 37.« Po besedah Veršnik-Faletove se OBRTNO-PODJETNISKA ZBORNICA SLOVENIJE Doslej okrog 10.000 izstopov V obdobju od aprila, ko je bila znana odločitev, da po šestmesečnem prehodnem obdobju člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije lahko iz nje izstopijo, do začetka decembra so na zbornici prejeli približno 10 tisoč izstopnih izjav, kar je v skladu z njihovimi pričakovanji. V tem obdobju so pridobili tudi nove člane, teh je okrog 160. Na mozirski območni zbornici so do 5. decembra prejeli 149 izstopnih izjav, obveznih članov pa vse od aprila, ko je bil obrtni zakon sprejet, nimajo več. OOZ Mozirje trenutno beleži 450 članov. Premoženje območnih zbornic ostaja v lasti zbornic in se mora v skladu s statutom uporabljati za uresničevanje namena in ciljev, zaradi katerih je bila zbornica ustanovljena. ŠS Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 7 Gospodarstvo JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Občani Mozirja in Rečice ob Savinji lahko oddajajo določene odpadke tudi v zbirni center Od lanskega leta je na območju čistilne naprave v Mozirju nameščen zbirni center za ločeno zbiranje in začasno shranjevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov, kosovnih odpadkov in zbiranje nevarnih odpadkov za občini Mozirje in Rečica ob Savinji. Občani teh občin lahko oddajo v zbirni center večje količine ločene embalaže (ali tudi sicer papir in karton, steklo, plastiko in kovino), kosovne in nevarne odpadke, električno in elektronsko opremo, gume za osebna vozila, belo tehniko ... TEKSTILKO ZBIRA ŠE UPORABNA OBLAČILA Branko Miklavžina, vodja obrata ravnanje z odpadki in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda pri Komunali Mozirje, je povedal, da je v zbirnem centru tudi kontejner (tekstilko) za še uporabna oblačila in obutev, ki ju nato prevzemniki razdelijo dobrodelnim organizacijam. Kontejner je tudi za staro občino v Mozirju, za Rečico še iščejo lokacijo. ZA BREZPLAČNO ODDAJO PREDLOŽITI POLOŽNICO IN DOKUMENT Za brezplačno oddajo odpadkov v zbirnem centru je potrebno predložiti plačano zadnjo položnico JP Komunale Mozirje in oseb- ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Reciklator, V minulih dneh je bil v sklopu del na rekonstrukciji regionalne ceste med Šentjanžem in Ju-vanjem delno oviran tudi promet, ki so ga zaradi gradnje usmerjali ročno. Zlasti zanimiva je bila za mimo vozeče pri tem velikanska kompozicija - poseben stroj, imenovan reciklator, ki izvede podlago za asfalt. Dela še niso povsem zaključena, nadaljevanje bo sledilo spomladi. Investitor rekonstrukcije je Direkcija RS za ceste. Za utrjevanje in recikliranje cestne podlage je najela Cestno podjetje Nova Gorica, ki ima omenjeni reciklator, sicer pa je prenovo izvajalo celjsko podjetje VOC. Postopek poteka tako, da obstoječi asfalt najprej posujejo z 10 cm debelo plastjo cementa. V sklopu kompozicije je tudi cisterna s prostornino 20.000 l betumenske emulzije, segrete na 180 °C. Reciklator zgornji ustroj razkoplje oziroma sfreza do globine 50 cm, vse skupaj pomešajo s segreto emulzijo. Greder površino nato sprofilira in uredi naklone, vse skupaj pa zvaljajo še valjarji. Tako je na cestišču že položen in zvaljan izredno trden sloj z betonsko stabilizacijo, na to pa se položi še asfalt. Celotna kompozicija je dolga Tekstilko za še uporabna oblačila in obutev, ki ju prevzemniki razdelijo dobrodelnim organizacijam, je v zbirnem centru in za staro občino v Mozirju. (Foto: Andreja Verbuč) ni dokument. V enem letu lahko občani brezplačno oddajo največ eno avtomobilsko prikolico kosovnega materiala, presežek proti plačilu po ceniku upravljavca zbirnega centra. Strogo prepovedano in celo kaznivo je puščati od- 27 m in ima 8 ton osnega pritiska. Skupaj so doslej uredili okoli 2 km ceste. Zaradi nizkih temperatur so morali dela predčasno prekiniti. Nadaljevali bodo spomladi, ko jih čaka padke pred ograjo zbirnega centra. V komunali še čakajo na pobude krajanov, če nimajo možnosti oddati material v dopoldanskem času, bi zbirni center lahko obratoval tudi ob določenih sobotah. Gospodarski subjekti so dolžni prevzem odpadkov plačati. Več informacij o tem, kaj se lahko odda in kaj ne ter pod kakšnimi pogoji, se dobi pri Komunali Mozirje ali na njihovi spletni strani. TUDI GRADBENE ODPADKE SE SPLAČA LOČEVATI Gradbeni odpadki ne spadajo med gospodinjske ali kosovne odpadke, zanje je možno naročiti kontejner. Komunala Mozirje jih odpelje proti plačilu v kamnolom Pirešico, pooblaščen za predelavo odpadkov, kar je ceneje kot odlaganje v Celje, če ni zraven salonitne kritine, sti-ropora itd. ali mešanih gospodinjskih odpadkov in če občani ločijo ruševine posebej, vodovodne cevi in izolacijo posebej. V primeru, da oddajajo mešane odpadke, je seveda strošek večji. Azbestne odpadke (salonitne kritine) je mogoče oddati proti plačilu. Še vedno bodo kot do sedaj zbirali kosovne in nevarne odpadke: kosovne spomladi in nevarne jeseni, med letom pa v zbirnem centru. Andreja Verbuč še krajši odsek ceste od Šentjanža proti Varpo-ljam. Na tem delu bo nato podjetje VOC položilo še fini asfalt. Marija Lebar Reciklator je nazadnje utrjeval cestišče med Šentjanžem in Juvanjem. (Foto: Marija Lebar) stroj, ki zmelje in hkrati utrdi cesto 8 Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 Gospodarstvo, Informacije, Ljudje in dogodki ALPLOG, ŠMARTNO OB DRETI Hiše iz hlodov okolju in ljudem prijazen način bivanja Dobri dve leti je, od kar je Tadej Lever iz Šmar-tnega ob Dreti ustanovil podjetje Alplog. V tem času so skupaj s partnerji postavili že kar nekaj bivalnih in pomožnih objektov, med drugim tudi veliko savno v enem tukajšnjih kampov. Posebej odmevna je bila njihova predstavitev na letošnjem MOS-u v Celju, o čemer so poročali tudi nekateri nacionalni mediji. Glede na veliko zanimanje bodočih kupcev načrtujejo širjenje podjetja, je povedal ustanovitelj in direktor, samostojni podjetnik Tadej Lever. KDAJ SE JE ZAČELO? Tadej Lever je povedal: »Po končanem univerzitetnem študiju gozdarstva sem se odločil za korak naprej. Z lesom in gozdom sem povezan že od otroških let, saj imamo doma lesnoprede- Za gradnjo uporabljajo cele hlode, za zatesnitve posebno gumo in slovensko ovčjo volno. lovalni obrat - žago. Velika želja po ustvarjanju z lesom in vpliv študija sta me pripeljala do odločitve, da začnem izdelovati objekte iz hlodov. S to dejavnostjo se skupaj z nekaterimi poslovnimi partnerji ukvarjamo od leta 2011.« Nekaj znanja je našel doma, kjer so se z lesom ukvarjale že tri generacije prednikov. Informacije je iskal tudi v literaturi in v podjetjih iz tujine, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo, kjer je navezal nekaj koristnih stikov. Prvi objekt, ki ga je izdelal, je bil nadstrešek ob domači hiši. SLOVENSKA VISOKOGORSKA HLODOVINA Že v začetku poslovanja se je Lever odločil, da bo Alplog sinonim za unikatne lesene zgradbe, Tadej Lever se je že v začetku poslovanja odločil, da bo Alplog sinonim za unikatne lesene zgradbe. izdelane iz hlodov v primerjavi z lesenimi gradnjami iz lepljencev, desk ali stisnjenih lesenih plošč. Povezal se je z lastniki gozdov na Solčavskem, ki zanj sekajo les nad 1.000 metrov nadmorske višine. Glede na svojo gozdarsko izobrazbo Lever sam sodeluje tudi pri izbiri dreves za posek. Hlode potem skrojijo v skladu z zahtevami projekta na ustrezne dolžine. Ročno jih olupijo, porišejo in naredijo potrebne spoje in uto-re. Hlode z ohranjenimi naravnimi oblikami nato vgradijo v sam objekt. ENERGETSKA VARČNOST Za gradnjo uporabljajo cele hlode, za zatesni-tve posebno gumo in slovensko ovčjo volno. Tako izdelani objekti so energetsko varčni z idealno bivalno klimo in protihrupno dobro izolirani. Sam postopek gradnje je med najmanj energetsko potratnimi na sploh. Večina investitorjev oziroma bodočih lastnikov ne želi, da bi se uporabili kakršni koli premazi, če že, so to razne mešanice naravnih olj in voskov. Nekateri pa želijo, da se izvede zaščita lesa na vremenske vplive. SMELI NAČRTI ZA PRIHODNOST Zima ni letni čas naklonjen gradnji, a v Alplo-gu ta čas izkoristijo za pripravo na prihodnje projekte. Ko naročnik predstavi svoje želje in ideje glede novogradnje, delo prevzame arhitekt, ki izriše načrt. Nato je treba poskrbeti za surovino. Za ustrezno kakovost lesa je zimski čas najbolj primeren za posek, poleg tega pa se, če se le da, ravnajo tudi po luninih menah pravi Lever. Za prihodnje leto imajo kapacitete že zapolnjene z naročili. Tadej Lever namerava sodelovanje z različnimi podjetniki dopolniti tudi z lastnimi zaposlenimi. Tako bodo po novem letu v podjetju zaposlili prve sodelavce, saj se na trgu kaže veliko zanimanje za njihov način gradnje in objekte iz hlodov. Marija Lebar Dobrodelni koncert v Gornjem Gradu Danes, v petek, 13. decembra, se bo v kulturnem domu v Gornjem Gradu ob 18. uri odvijal dobrodelni koncert. Organizirajo ga zaposleni na Osnovni šoli Frana Kocbeka, kjer se vse pogosteje srečujejo s stisko ljudi v domačem okolju. Njihovemu vabilu so se odzvali številni nastopajoči, saj je koncert povezan z dobrodelnostjo. Skupaj zmoremo je geslo, s katerim organizatorji vabijo čim večje število obiskovalcev, da se koncerta udeležijo in s tem zberejo čim več sredstev za otroke. Zbrana sredstva bodo namenjena učencem iz socialno ogroženih družin in bodo dobrodošla pomoč staršem pri plačilu različnih šolskih dejavnosti. ŠS Matična kronika za mesec november 2013 ROJSTVA: Rodilo se je devet dečkov in devet deklic. SMRTI: Marija Zavolovšek iz Gornjega Grada, Raj-mund Javoršek iz Ljubljane, Stjepan Ivanuša iz Radomelj, Rajko Bračič iz Velenja, Ana Hren iz Lačje vasi, Dragoslav Radulovic iz Kranja, Vin-cenc Pančur iz Kamnika, Marija Krebs iz Gornjega Grada, Marija Prek iz Florjana pri Gornjem Gradu, Jožef Friškovec s Prihove, Jožefa Weiss iz Spodnjih Kraš. Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 9 Gospodarstvo, Iz občin NACIONALNI FORUM SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA 2013 Investirati bi morali v neizkoriščene potenciale Slovenije Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je 2. decembra potekal forum socialnega podjetništva, katerega se je udeležilo veliko število zainteresiranih mladih ter predstavnikov drugih struktur prebivalstva, gospodarstva in socialne politike. Ob obširnem dogajanju so predstavili zakonske osnove, evropske trende in izkušnje ter primere dobre prakse pri nas in s tem opozorili na možnosti in drugačne oblike (samo)zapo-slitve ter reševanja sebe in ogroženih skupin prebivalstva. Namen foruma je bil pospešiti razvoj družbeno odgovornega podjetništva s spodbujanjem investiranja v neizkoriščene potenciale Slovenije. Na forumu so z udeleženci svoje izkušnje s področij razvoja socialnega podjetništva in ustvarjanja novih delovnih mest delili predstavniki so- Toni Rifelj je omenil primer dobre prakse na osnovi italijanskih izkušenj, ki so jih poizkušali vpeljati v občini Gornji Grad že leta 2002. (Fotodokumentacija ZDUS) cialnih podjetij, novih zadrug ter ma- gojene potrebam vseh generacij v lih in srednje velikih družbeno odgovornih podjetij. Predstavljene so bile tudi nove iniciative, namenjene izboljševanju bivalnih in življenjskih pogojev državljanov, ki bodo prila- OBČINSKI SVET MOZIRJE Z nekaj pobudami podprli odlok o občinskih cestah Mozirski občinski svetniki so v prvi obravnavi sprejeli nov odlok o občinskih cestah v občini. Odlok je svetnikom predstavil Franc Zajam-šek, inšpektor za ceste z medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja. Na občinskih cestah prometno ureditev določi občina. Določbe zakona, ki se nanašajo na gradnjo, vzdrževanje, upravljanje in varstvo javnih cest, pa veljajo tako za državne in občinske ceste. Ker je večina področij že zajetih v zakonu o javnih cestah, imajo občine malo možnosti, da bi samostojno z odlokom urejale posamezno področje, je povedal Zajamšek. Jože Jelen je opozoril na varovalni pas v primerljivih občinah, kjer je širina teh pasov manjša. Poleg tega je izpostavil tudi možnost omejitve prometa za določeno cesto, to možnost naj bi imela tudi občina. Slednja pobuda je po besedah Zajamška že v zakonu, medtem ko zakon omejuje varovalni pas le navzgor, zmanjša ga lahko vsaka občina, če želi. Zakon v 95. členu tudi nalaga, da način izvajanja nalog upravljanja določi pristojni organ občine s splošnim aktom. Upravljavec občinskih cest je občinska uprava. Nov odlok tako ureja: status in kategorizacijo javnih cest, avtobusna postajališča, obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto, gradnjo občinskih cest, upravljanje občinskih cest, vzdrževanje občinskih cest in varstvo občinskih cest in prometa na njih. Zakon o javnih cestah že določa temeljna pravila upravljanja, graditve, vzdrževanja in varstva občinskih cest ter določa tudi upravljavca občinskih cest. Občine morajo pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in načrtovanju občinskih cest upoštevati zakon o cestah in podzakonske predpise zakona o cestah. Štefka Sem mestih in na podeželju, hkrati pa tudi aktualne zakonodajne pobude in spremembe ter programi in aktivnosti s področja spodbujanja razvoja socialnega podjetništva in zadružništva. Med prvimi je v imenu Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) predstavil izkušnje kooperative kot modelov socialnega podjetništva tudi Toni Rifelj, predsednik komisije za gospodarstvo pri ZDUS. Navedel je primere kooperative v drugačni obliki in organizaciji, ki so ze- OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI lo razvite v Italiji, Švici, Avstriji ter drugod in so temelj povezanosti proizvajalcev. Rifelj je omenjal primer dobre prakse na osnovi italijanskih izkušenj, ki so jih poizkušali vpeljati v občini Gornji Grad že leta 2002, ko so ustanovili zadrugo Kašta, kar pa po menjavi občinskega vodstva v letu 2006 ni zaživelo. Menil je, da je v kooperativah prihodnost za podeželje, če bi bile zadruge organizirane, kot so nekoč že bile oziroma so zdaj v sosednjih državah. V razvojni perspektivi 2014 do 2020 so v Regionalni razvojni agenciji Celje uvrstili kar nekaj projektov, ki jih je mogoče voditi v takšni obliki. Toni Rifelj je govoril tudi o med-generacijskih centrih, o sodelovanju med mladimi in starejšimi. Pripravljen je program delovanja takšnih centrov, ki bi naj zaživeli v obdobju od leta 2014 do 2020 v občinah, kjer si tega želijo. Delovali bi kot kooperative ali socialno podjetništvo. Novost bo tudi Modri servis, ki bo omogočal upokojencem dodatni zaslužek na legalen in organiziran način. Jože Miklavc Letna programa športa in kulture bodo pretresali še enkrat Župan Vinko Jeraj je rečiškim svetnikom na zadnji seji sveta med drugim predstavil tudi predloga letnih programov športa in kulture za leto 2014. V prvi obravnavi so svetniki podali nekaj pripomb, ki jih bodo do drugega branja vnesli v dokumenta. Letni program športa opredeljuje razdelitev sredstev za izvajanje te dejavnosti v občini. Praviloma se ga sprejema pred pričetkom koledarskega leta. Preko javnega razpisa se nato na osnovi letnega programa razdelijo sredstva. Dokument so predhodno obravnavala tudi pristojna telesa občinskega sveta. Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti se je strinjal s skupnim zneskom namenjenim za šport, menil pa je, da je treba tistim društvom, ki morajo investirati v infrastrukturo, namenili več sredstev. Svetniki so se s tem strinjali, tako bodo dopolnjen program obravnavali na prihodnji seji konec leta. Prav tako bodo na naslednji seji dokončno obravnavali dopolnjen program kulture za leto 2014. Predlagano je bilo, da se predvidena sredstva v višini nekaj manj kot 13.000 evrov po možnosti nekoliko povečajo. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi LITERARNI VEČER Z MANCO KOŠIR IN KARLOM GRŽANOM V MOZIRJU Poseben in zaželen literarni par predstavil svoje poglede na odnose in vrednote današnjega časa Pater dr. Karel Gržan in dr. Manca Košir sta predstavitev novih knjižnih del in svoj pogled na življenje opisala s prepletanjem lastnih izkušenj, znanj in misli iz Svetega pisma. (Foto: Ciril M. Sem) V kulturni dvorani v Mozirju so konec novembra pripravili literarni večer, katerega gosta sta bila pater dr. Karel Gržan in dr. Manca Košir. Oba sta se odzvala povabilu Osrednje knjižnice Mozirje. Direktorica knjižnice Petra Širko Poljanšek je v uvodnem nagovoru dejala, da Gržan in Koširjeva veljata za zelo zaželen literarni par, zato je njunega obiska Mozirja še posebej vesela, prav tako je izrazila navdušenje nad njunima novima knjižnima deloma, ki sta bila na literarnem večeru predstavljena. Manca Košir je v knjigi Čas za modrost zbrala kolumne, skozi katere govori o prelomnem času, ki prihaja. Delo patra Gržana pa nosi naslov Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih? in med drugim predstavlja avtorjeve odgovore na naslovno vprašanje. Predavateljica, publicistka, novinarka in še kaj, Manca Košir, in magister teologije in doktor zna- nosti s področja literarnih ved ter pisatelj, Karel Geržan, sta se že na začetku pogovora označila za poseben par, nato pa sta predstavitev novih knjižnih del in svoj pogled na življenje opisala s prepletanjem lastnih izkušenj, znanj in misli iz Svetega pisma. Koširjeva je sogovornikovo knjigo označila za radostno, pristno in igrivo, Gržan pa je dejal, da ga pred spanjem najbolj pomiri branje Svetega pisma in del Mance Košir. S preprostimi, na čas ironičnimi in zabavnimi pripombami sta opisovala, kako vidita svet in kaj v življenju je potrebno ceniti. Dotaknila sta se problemov v šolstvu in s svojimi preprostimi, a izredno globokimi mislimi navzoče navdušila. Njuna razmišljanja o odnosu do sveta in politike so bila med pogovorom nekajkrat nagrajena z aplavzom. Odpirala sta teme o vrednotah, stiskah, značaju, o podobi Boga in premagovanju predsodkov ter s poslušalci delila pomenljiva razmišljanja o življenju, ljubezni, odnosih in o dogajanju v današnjem času, o čemer govorita v svojih najnovejših knjižnih delih. Obe je bilo ob koncu literarnega večera mogoče kupiti, sicer pa sta na voljo v mozir-ski knjižnici. Med sogovornikoma je bilo čutiti naklonjenost in pozitivno energijo, ki sta jo z dinamičnim dialogom prenašala na poslušalce. Mateja Goltnik KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Boj med sinovoma za kmetijo na Dobravi Zadnji vikend v novembru so na odrske deske v domačem kulturnem domu premierno stopili člani starej- katero je upodobila Tatjana Bezov-šek, ukvarja z mislijo, kateremu od sinov bo dala lepo in uspešno kme- še gledališke skupine gornjegrajske-ga kulturnega društva z dramo Bratomor na Dobravi. Dramo Pavla Go-lie je priredil Bert Savodnik, ki je tudi režiser in scenograf predstave. Zgodba je obiskovalce popeljala na kmetijo, kjer se vdova Neža, V življenja obeh sinov se vplete sosedova Marjetka (Jelka Zagožen), katere cilj se je primožiti na Dobravo. Srce ji sicer bolj bije za Andreja, a kaj, ko kaže, da bo mati Neža odločila v Aleševo korist. Štrene na kmetiji pa vztrajno meša brat pokojnega gospodarja Ambrož, katerega je upodobil Jože Remšak - Zotler. Kot že mnogokrat se je tudi tukaj pokazalo, da pohlep ni vedno najboljši prijatelj, zato na sceno stopi novi- nec v igralski zasedbi, Ljubenec Vinko Jeraj v vlogi orožnika. Zapleti in razpleti na Dobravi ter dobra in vpeljana igralska zasedba sta v domačem kraju na premierno predstavo in ponovitev privabili številne gledalce. Zasedba bo gostovala tudi na drugih odrih v Zgornji Savinjski dolini, kjer boste lahko videli, kdo je zagospodaril na Dobravi in kdo bo nenadoma izginil. Štefka Sem Zapleti in razpleti na Dobravi ter dobra in vpeljana igralska zasedba sta v domačem kraju na premierno predstavo in ponovitev privabili številne gledalce. (Foto: Štefka Sem) tijo, ki jo je po moževi smrti dolgo vodila sama. Bo to starejši sin An- drej (Miran Zerovnik), veseljak, a priden fant, ki rad zaide tudi v gostilno, ali mlajši Aleš (Ivo Tesovnik), kateremu delo tudi ni tuje, je pa zelo pobožen in varčen. Savinjske novice št. 51, 20. december 2013 3 5 Zadružništvo pri Piše: Aleksander Videčnik Ivan Lapajne, nadučitelj v Krškem, je bil navdušen pobornik zadružništva na slovenskem govornem območju. Leta 1922 je izdal knjigo Jugoslovanski posojil-ničar in zadrugar, to je bila že njegova druga knjiga. V uvodu je napisal nekaj zanimivih podatkov o številu zadrug in hranilnic: »Danes je vseh posojilnic blizu 500 in vseh zadrug domala prav toliko. V Jugoslaviji je nekako 5.000 kreditnih in drugih zadrug. Ocenjujemo, da je tu vključenih več kot 600.000 zadružnikov s približnim imetjem več kot 250 milijonov dinarjev. Za nove posojilnice in druge zadruge lahko štejemo v letu 1920 v Sloveniji novo ustanovljenih okoli 100. Vsem tem so potrebna razumljiva navodila, pa tudi onim v širši Jugoslaviji ... Zadruge je treba temeljito podučiti. Ko sta me obiskala dva revizorja s celjske zadružne zveze in omenila potrebo po novi knjigi izpod mojega peresa, sem se pisanja lotil. To sem smatral za potrebno v spomin velikemu zadružniku Mihaelu Vošnjaku, ki je že leta 1920 umrl. Temu je posvečen sedanji Slovenski posojilničar.« Slovensko hranilništvo so gradili zavedni ljudje. Gotovo so imeli pri tem glavne zasluge duhovniki in učitelji na deželi in v mestih slovensko izobraženstvo. Zato je vredno omeniti prizadevanja Vlada Puše-njaka pred zborom jugoslovanskih učiteljev v Radovljici. Takole je zapisal: »Sicer pa moremo s ponosom poudarjati, da smo Slovenci v Avstriji med prvimi, ki smo začeli delovati na zadružnem polju, večina drugih narodov v Avstriji je začela leta 1890, mi pa delujemo že od leta 1872 naprej in smo ustanovili že leta 1883 prvo zadružno zvezo in Zvezo slovenskih posojilnic, ki se je leta 1905 prelevila v Zadružno zvezo v Celju ... Glavna naloga, ki čaka učitelj- stvo, je spodbujati in podučeva-ti ljudstvo o zadružništvu. Za to se nudi prilika že v šolah, kjer se mladina opozarja na varčnost in na velik pomen zadružništva in skupnega dela v zadrugah. Zadružno misel lahko širi učiteljstvo med ljudstvom s tem, da razpravlja o tem predmetu v zasebnem razgovoru, v izobraževalnih in drugih, pa tudi v kmetijskih društvih.« Že smo omenili prizadevanja J. E. Kreka pri širjenju zadružne misli na Slovenskem. O tem je dr. Ba-zaj zapisal leta 1931 takole: »Pri dr. Kreku še ostane narodna misel, vendar pa stopi v ospredje socialna ideja, organizirati male ljudi za samopomoč. Skupno trpljenje delavskih stanov iz istih vzrokov zahteva tudi skupno in vzajemno delovanje kmečkega, obrtnega in delavskega stanu, ta zadnji stavek je Krek zapisal v knjigi Črne bukve kmečkega stanu (1893).« ENOTNOST SLOVENSKEGA NARODA SLABI Žal, po obdobju, ko se je sloga-štvo vse bolj odmikalo v naših narodnih vrstah, so se tudi v zadružništvu porajale prve razpoke enotno- sti. Vošnjakova zadružna zveza v Celju je postopoma usihala zaradi politizacije znotraj vrst posojilničar-jev. V Ljubljani je klerikalna Zadružna zveza pritegovala vse več članic. Nastale so kmečke hranilnice, ki so bile v bistvu rajfajznovke, torej zavodi za manjša območja, zato pa na gosto posejani. Na zadnje je dediščino Vošnjakove zveze prevzela Savinjska posojilnica v Žalcu, ki je opravila likvidacijske posle. STRANKARSKE IGRICE ŠKODLJIVE Povedati moramo, da so strankarske igrice večkrat škodovale zadružništvu, posebej še denarnim zavodom. To je bilo izrazito čuti- ti z nastopom svetovne krize v času po letu 1930. Politična nezrelost nekaterih strank je za marsikatero zadrugo, bodisi denarno ali gospodarsko, povzročila usodni konec. Država je posegala po skrajnih ukrepih: zapirala je izplačevanje hranilnih vlog, kar je med varčevalci povzročilo veliko negodovanje in pospeševalo nezaupanje v hranilnice. Takšno stanje so nekatere banke izkoristile za nakup hranilnih vlog po nizki vrednosti in jih nato unovčile po dejanski vredno- nas (2) sti. Primeroma navajamo početje Celjske posojilnice, ki je hranilne vloge Celjske mestne hranilnice množično odkupovala, CMH je imela svoja sredstva naložena pri Banovinski hranilnici, ki je bila od države blokirana. Tako Celjska posojilnica kot Banovinska hranilnica sta bili režimski in sta izkoriščali svoj privilegiran položaj. OSVEŠČENO SAMOUPRAVLJANJE Če so bila to leta uspehov naših denarnih zadrug v Sloveniji, potem moramo spregovoriti še nekaj o samoupravljanju. To so denarne zadruge uveljavljale od samega začetka. Upravni odbori (načelstva ali ravnateljstva) so odločali o celotnem poslovanju. V teh telesih so delovali najuglednejši člani (prebivalci območja delovanja zavoda). Medsebojno poznanstvo in poznavanje gospodarskih prilik vsakega člana odborov je pomenilo veliko prednost in zagotovilo poslovnega uspeha. Tudi v nadzornih odborih so delovali zgolj domačini, tako tudi skozi ta sita ni prodrla zavožena naložba. Razen tega je bilo poslovanje sistematično in kolikor mogoče enostavno. Seveda je veljalo načelo vzajemnosti, tega so se člani dobro zavedali in se ustrezno ravnali. ENOSTAVNO POSLOVANJE Velika prednost v poslovanju zadrug je bila v cenenem in enostavnem načinu denarniškega poslovanja. Če pomislimo, da so posojilnice oziroma hranilnice največkrat vodili tajniki sami, potem je na dlani, da takšno uradovanje ni bilo drago. Tudi samoupravni postopki so bili na moč enostavni, odločitve hitre in sprotne. Potem seveda ni nič čudnega, če so naši denarni zavodi nudili poceni posojila. Na sploh je mogoče trditi, da pravil niso pogosto spreminjali, v stari Avstriji so zakoni samo trikrat zahtevali različno ustanavljanje denarnih zavodov. Razlike med notranjo organizacijo v narodnih denarnih zavodih niso bile bistvene, pač v toliko, v kolikor je bila razlika med sistemom, ki so jim zavodi pripadali -rajfaznovke, šulce-deličevke in vo-šnjakovke. Navzven te razlike niso bile opazne, le pravila so bila različna in so ustrezala tipu zavoda. £)esetere hranilnične zapovedi. 1. Bodi varčen. 2. {)claj v mladosti. da bos kaj imel v starosti, Denar glavar/ 3. f\ko ne moreš po kronah, a zbiraj po vinarjih. Resničen je pregovor: Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača, 4. Uči že otroke varčevati. Kjer otroci, tam hranilniki. 5. -Skrbi za družino, Slepar je, kdor pravi, da je mogoče obogateli, a da ni treba varčevati. 6. Me živi razkošno in ne zapravljaj Denar ima kratek rep. 7. Me delaj po nepotrebnem dolgov. Dolžnik sužnfk. 1 ¿5. Živi zmerno. Pij, a ne pijančuj. Pij, pa pameti . ne zapij. 9. Boj se lenobe. Lenoba je hupa od lakote. Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. 10. Nalagaj denar v slovenskih hranilnicah! Poborniki hranilništva na Slovenskem so napisali tudi te zapovedi. 12 Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 Ljudje in dogodki, Gospodarstvo, Čestitke, Oglasi RECICA OB SAVINJI Tam, kjer sta se pred petdesetimi leti na isti dan, 30. novembra 1963, »vzela« mlada prodajalka iz Šoštanja Majda Teran in mladi mesarski pomočnik Anton Finkšt s Tr-novca, sta si obljubila sobivanja in prijetnega doživljanja tretjega življenjskega obdobja tudi tokrat. Na zlati poroki v cerkvi sv. Kanci-jana na Rečici ob Savinji sta ju pospremila in blagoslovila njun zakon z dvema otrokoma in vnukom župnik Ferdinand Luknar in diakon Stanko Čeplak. Ob cerkvenem Zlata poroka Finkštovih obredu sta jima stala ob strani priči Angelca Finkšt in Ivan Mihevc. S pogledi hvaležnosti in stiskom rok sta si zakonca obljubila sreče in zdravja na nadaljnji skupni življenjski poti. Spodbudnih besed in želja sta bila deležna tudi od obeh predstavnikov cerkve ter bližnjih sorodnikov in prijateljev. Jože Miklavc Toni in Majda Finkšt (levo) ob sliki rojstne hiše Finkštovih na Trnovcu, darilo svojcev. (Foto: Jože Miklavc) MOZIRJE Prodajalna kruha in mlekomat na parkirišču pizzerije Prpek z želenim. Filozofija Rednakovih je izdelovati kruh in pecivo po starih receptih, predvsem pa v sodelovanju z domačimi proizvajalci, ki so vključeni v njihovo oskrbovalno verigo. Rednakovi so zato pri svojih ciljih na temo celovite ponudbe pekovskih izdelkov v novi prodajalni to dopolnili tudi s sodelovanjem z Gašpurjevo domačijo, od koder z domačim mlekom oskrbujejo mle-komat, ki je prav tako postavljen v sklopu nove prodajalne. Franjo Atelšek Kupcem niti iz svojega jeklenega konjička ni treba stopiti, saj jim prijazna prodajalka postreže z želenim pekovskim izdelkom. (Foto: Franjo Atelšek) V zgodnjem dopoldnevu prve lih pekovskih dobrotah, ki so jih v ko- decembrske sobote je bilo na parkirišču pred Kavarno in pizzerijo Pr'pek ob osrednjem mozirskem krožišču nenavadno živahno. Iz lične brunarice, postavljene na sredini tamkajšnjega parkirišča, so se širile omamne vonjave po kruhu in osta- lektivu pekarne Rednak iz Luč pripravili ob odprtju njihove prodajalne kruha v omenjeni brunarici. Prodajalna nudi nekaj več. Kupcem niti iz svojega jeklenega konjička ne bo treba stopiti, saj jim bo prijazna prodajalka postregla Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 13 Ljudje in dogodki Miklavžev večer je marsikomu obudil spomin na čas, ko je bil še majhen otrok, ko je nastavljal peharje in zaspal s pričakovanjem daril. Miklavževo jutro je bilo vedno čarobno, polno veselja in nasmeškov na obrazu. No, pričakovanje za otroke se že veliko let ni spremenilo, ne v Sloveniji in ne v naši dolini. Otroci so Miklavža v Mozirju nestrpno čakali. (Foto: BK) V Gornjem Gradu si je vzel čas tudi za pogovor z najmlajšimi. (Foto: MŠ) Veselje otrok ob prejemu darila je bilo v Solčavi nepopisno. (Foto: MŠ) Otrokom je v Ljubiji prinesel miklavže iz lecta z njihovimi imeni. (Foto: BK) Dobrotniku so v Nazarjah zapeli osnovnošolski pevci in pevke pod vodstvom Katje Gruber. (Foto: MŠ) V Radmirju so člani domačega kulturnega društva pripravili kratko igrico o snežinki, ki je iskala mamo Zimo. (Foto: MŠ) V Lučah so Miklavžu pomagali napolniti košaro člani župnijske Karitas. 14 Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 Ljudje in dogodki, Organizacije Po Lokah in Novih Lokah je imel dobrotnik številno spremstvo kosmatih parkelnov. (Foto: BK) Marsikje je navada, da otroci zvečer nastavijo krožnike. Vanje je včasih Miklavž, ki je prišel v spremstvu angelov in parkeljnov, položil kakšno jabolko in orehe. Poleg tega je bila obvezna tudi šiba miklavževka. Miklavževi darovi so do pred nekaj desetletij bili skromni. Šele v zadnjem času se med darili znajdejo tudi igrače, oblačila in še kaj. Medtem ko so mali in veliki otroci svoja darila doma odvijali 6. decembra, si je dobrotnik v naši dolini izbral drugačne termine. Tako je darila otro- Rečiški otroci so Miklavžu zapeli pesmico, nekateri tudi zmolili kratko molitev. (Foto: MŠ) kom prinesel v Nazarjah in na Rečici ob Savinji 5. decembra, v Solčavo je prispel naslednji dan zvečer, v Radmirje in Gornji Grad pa šele 7. decembra. Kljub temu, da je do njih prišel z zamudo, to ni motilo obdarovancev, ki so prejeli bogata darila. Te so turističnim društvom Nazarje, Rečica ob Sa- vinji in Gornji Grad ter društvu Panorama Solčava, Prostovoljnemu gasilskemu drušlvu Radmirje in Župnijski karitas Luče pomagali oblikovati številni donatorji in občine. Poleg prihoda Miklavža in daril so organizatorji za otroke pripravili kulturne programe, v katerih so sodelovali pevci in pevke ter recitatorji in plesalci osnovnih šol Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Gornji Grad ter gledališčniki radmirske-ga kulturnega društva. Miklavž je seveda obiskal tudi mozirske otroke. Pod okriljem Kulturnega drušlva Jurij je na oder na parkirišču za farno cerkvijo najprej stopila modra vila, ki je zabavala otroke in dvigovala vzdušje. Otroci so komaj čakali na prihod dobrotnika, ki se je pripeljal s konjsko vprego, v družbi z angelčki in parimi parklji. Otroke je tudi letos obdaril z brezplačnimi darili, saj tega bremena ne želi naložiti na ramena staršev. Zvečer je Miklavž s spremstvom hodil po Lokah in Novih Lokah. Od hiše do hiše je v organizaciji Športnega društva Loke obiskoval otroke in jih obdaril preko sedemdeset z darili, ki jih je nabavil s pomočjo nekaterih donatorjev in s prostovoljnimi prispevki staršev. Miklavž se je sprehodil še po Ljubiji. Tja so ga povabili člani Športnega društva Ljubija. V prazničnem večeru je obdaril okoli 30 otrok in jim s svojo prisotnostjo približal dobroto in izročilo dobrega škofa iz Mire, ki je živel v začetku četrtega stoletja. Marija Šukalo, Benjamin Kanjir TRŽNICA NA LJUBNEM OB SAVINJI Kupcem skrajšali pot do določenih dobrin Kulturno društvo Ljubno ob Savinji je konec novembra pripravilo trško tržnico. Na njej so se v prostorih kulturnega doma predstavile članice Društva podeželskih žena Toplica in Helena Trobentar. Medtem ko so »topličanke« pripravile pestro ponudbo kvačkanih okraskov in voščilnic ter mila za predpraznični čas, je Tro-bentarjeva poskrbela za čokoladne praline in sadne pripravke ter kreme in mazila iz domačih zelišč. Po besedah predsednice ljubenskega kulturnega drušlva Zvonke Kladnik so se v sodelovanju s turističnim društvom za tovrstno dejavnost odločili, ker želijo popestriti ponudbo v kraju in občanom ponuditi izdelke, ki jih izdelujejo so-krajani. Ponudbo tržnice po zagotovilu predsednice kulturnega društva lahko popestrijo vsi občani s svojimi pridelki in izdelki ter kulinaričnimi dobrotami ob sobotah v decembru. Seveda pa se od njih pričakuje, da bodo svojo dejavnost ime- li ustrezno registrirano. Tako bosta po mnenju Kladnikove zadovoljne obe strani - tako ponudniki, ki bodo lahko svoje izdelke prodali v do- mačem kraju, kot tudi kupci, ki si bodo skrajšali pot do določenih dobrin. Marija Šukalo Na tržnici na Ljubnem ob Savinji bodo občanom v prihodnje ponudili izdelke, ki jih izdelujejo sokrajani. (Foto: Marija Šukalo) I Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 15 Šport, Ljudje in dogodki SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA DEKLETA Vražje Slovenke uspešno v olimpijsko sezono Olimpijska sezona se je za slovensko izbrano vrsto smučark skakalk začela zelo obetavno. Na otvoritveni tekmi svetovnega pokala, v norveškem Lillehammerju, so prav vse skočile do prvih točk in tako potrdile dobro formo in optimizem za vrhunec sezone, olimpijske igre v Sočiju. Po rezultatih naših vražjih deklet sodeč je trenutno daleč pred vsemi najmlajša, komaj petnajstletna Ema Klinec, ki je po zmagi na zadnji tekmi poletne velike nagrade z rekordom skakalnice dobila še kvalifikacije v Lilleham-merju. Žal ji potem na sami tekmi ni šlo vse po načrtu, sedmo mesto pa je bilo za debitantko v svetovnem pokalu vseeno izjemen rezultat. Zgornja Savinjska dolina nekoč in danes Cerkev v Bočni z okolico in Zmavčeva trgovina pred letom 1940. Objavljeno v knjigi Zgornja Savinjska dolina na starih razglednicah. Cerkev sv. Petra in bližnja okolica se nista spremenila v toliki meri kot sam center Bočne. (Foto: IS) I Na otvoritveni tekmi svetovnega pokala so prav vse vražje Slovenke prišle do prvih točk. Ekipni uspeh so dopolnile še najstarejša Maja Vtič z devetim mestom, Eva Logar je bila 18., Urška Bogataj 24., Katja Požun 26. in Špela Rogelj 29. Pred olimpijskimi igrami bodo dekleta nastopila še na univerziadi v Predazzu in na tekmi svetovnega pokala v Hinterzartnu, z nestrpnostjo pa svetovno karavano ženskih smučarskih skokov pričakujemo 25. in 26. januarja na Ljubnem ob Savinji. Že tretje leto zapored se bodo najboljša dekleta pomerila na dveh tekmah svetovnega pokala, ki jih uspešno organizira domači Smučarsko skakalni klub Ljubno ob Savinji BTC ob pomoči glavnega sponzorja BTC Ljubljana. Brez slednjega tekem najvišjega svetovnega ranga na Ljubnem zagotovo ne bi bilo, je pa družba BTC tudi najbolj zaslužna za visoko popularizacijo ženskih skokov v Sloveniji kot tudi za kvaliteto naše ženske ekipe, ki je v samem svetovnem vrhu. Po besedah predsednika organizacijskega komiteja ljubenskih tekem Rajka Pintarja že sedaj delajo na tem, da ustvarijo idealne pogoje na skakalnici in s tem končno omogočijo zmagoslavje ter stopničke našim vražjim dekletom, ki se jim žal izmikajo že vsa ta leta. Skoraj zagotovo pa bodo dekleta tokrat zadnjič skakale na obstoječi napravi, saj jo nameravajo marljivi smučarski delavci domačega kluba v prihodnjem letu povečati in posodobiti. Franjo Pukart rinek Nekakšno dobro razpoloženje je vendar na svetu. Treba ga je gojiti. Malo je ljudi, ki bi bili popolnoma pokvarjeni. Albin Škrinjar 16 Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 Organizacije SPV O TRAGIČNIH POSLEDICAH PROMETNIH NESREČ Prisluhnili pripovedi invalida Petra Planinska Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) občine Nazarje je skupaj z osnovno šolo pripravil predavanje o prometni varnosti. Dogodek so pripravili v sklopu roditeljskega sestanka. Učenci višjih razredov in njihovi starši so tako prisluhnili pripovedi invalida Petra Planinška o njegovi tragični, pa vendar zmagoviti zgodbi. Predsednik SPV Stanko Flere je spregovoril o tveganjih v prometu, ki so mu izpostavljeni zlasti mladi, ko se pričnejo samostojno vključevati vanj bodisi kot kolesarji ali kot motoristi, pa tudi kot vozniki. Uporaba varnostne čelade, varnostnega pasu, upoštevanje prometnih predpisov, ustrezna hitrost in izogibanje alkoholu so tiste vsebine, ki jih je še posebej podčrtal in dejal, da je pomembno, da udeleženec v prometu ne precenjuje svojih sposobnosti. Stanko Flere (levo) je spregovoril o tveganjih v prometu, Peter Planinšek pa o svoji tragični, a zmagoviti zgodbi. (Foto: ML) Žrtve prometa niso le mrtvi, pač ne službene poti, ko se je malo pa tudi poškodovani, zlasti tisti, ki morajo trajno živeti s posledicami prometnih nesreč. Mlade bolj kot kopica nasvetov prepriča pripoved človeka, ki sam doživlja take težave vsak dan. O tem je spregovoril invalid tetraplegik Peter Pla-ninšek. Bil je voznik tovornjaka. Leta 2000 se je vračal z večdnev- pred Zagrebom vanj zaletel pijani voznik z osebnim avtom. Trčenje je bilo tako silovito, da je tovornjak prebil varnostno ograjo in se po brežini prevračal 30 metrov. Voznik osebnega vozila je podlegel, Peter pa je utrpel poškodbo hrbtenjače v vratnem delu in tako postal hrom. Kljub temu, da lahko premika le glavo in kljub hudim psihičnim težavam v začetku, saj je popolnoma odvisen od pomoči drugih, se ni predal. Sedaj veliko dela z računalnikom, je dejavnem član Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske Celje, pri katerem skrbi za spletno stran, in sodeluje v projektu Še vedno vozim, vendar ne hodim. Sam sicer ne vozi, a s svojimi predavanji - računalnik upravlja z usti preko posebne krmilne palice - osvešča mlade, pa tudi ostale, kako tragične so lahko posledice nepremišljenega ravnanja. Brez nesebične pomoči družine, zlasti žene, bi bil povsem nemočen, tako pa živi aktivno življenje. »Če s svojimi predstavitvami preprečimo eno samo žrtev v prometu, smo storili veliko,« je dejal Planinšek. Marija Lebar SREČANJE STAREJSIH KRAJANOV NA REČICI OB SAVINJI Ob maši in prijetnem programu preživeli nekaj nedeljskih ur pridobiti sredstva za obnovo trškega jedra in Tavčarjevega dvora ter ureditev medgeneracijskega centra v bivši zadružni trgovini. Ravnatelj Podgoršek je občanom zaželel prijetno bivanje v prostorih, kjer nabirajo učenost vnuki in pravnuki. Nedeljsko popoldne je bilo tu- di priložnost za izročitev skromnih šokov najstarejšima udeležencema srečanja, 90-letni Ani Kolenc iz Nizke in 89-letnemu Alojzu Goveku s Trnovca. To sta opravila direktorica občinske uprave Majda Potočnik in župan Vinko Jeraj. Marija Šukalo ični bazar v Mozirju Najstarejši udeleženki srečanja, 90-izročil župan Vinko Jeraj. Občina Rečica ob Savinji je predzadnjo nedeljo v novembru pripravila srečanje starejših občanov. Pred tem so starostniki, ki so napolnili sedem desetletij in več, v cerkvi sv. Kancijana prisostvovali maši, ki jo je daroval domači župnik Ferdinand Luknar ob asistenci diakona Stanka Čeplaka. Nedeljsko srečanje v rečiški osnovni šoli so s prijetnim kulturnim programom oblikovali harmo- letni Ani Kolenc iz Nizke, je šopek (Foto: Marija Šukalo) nikarji Primoža Zvira in recitatorka Polona Kolenc Ozimic. Pozdravne besede sta udeležencem namenila ravnatelj osnovne šole Peter Podgoršek in župan Vinko Jeraj. Župan je predstavil delovanje občine in realizirane naloge v letošnjem letu. Izpostavil je otvoritev novega mostu in povezovalne ceste ter zaključek ureditve kanalizacije. Med projekti, ki jih občina načrtuje, pa je poudaril, da si želijo Društvo prijateljev mladine Mozirje pripravlja božični bazar. Sejemski vrvež bo potekal na parkirišču nasproti Grabnerjeve hiše. Otrokom najljubša bo zagotovo praznična vasica, ki bo postavljena poleg sejmišča. V njej se bodo zabavali, medtem ko se bodo njihovi starši prepustili sejemskemu dogajanju. »Sejmarjenju« in druženju v duhu prihajajočih praznikov je namenjena sobota, 21. decembra, od 16. do 19. ure. Razstavljavci obljubljajo pestro ponudbo unikatnega nakita, polstenih izdelkov, roč- no izdelanega mila, doma narejenih čajnih mešanic, suhega sadja ter sladkih pregreh. Nakup izdelkov bo prijazna podpora še neuveljavljenim lokalnim ustvarjalcem in lokalni domači obrti nasploh. Manjkale ne bodo niti stojnice z vročimi napitki in pomfrijem za lačne že-lodčke. Še posebej veselo bo na prizorišču v nedeljo, 22. decembra, od 15. do 19. ure, saj bo sejemsko dogajanje popestreno s spremljajočim programom, otroke pa bo obiskal tudi Božiček. TG Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 17 Nasveti, Ljudje in dogodki Okrasna drevesca v gozdu lahko pridobivajo samo lastniki MARIJAN DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Bližajo se božični in novoletni prazniki, zato v decembru okrasimo naselja, poslovne prostore in stanovanja z okrasnimi božičnimi in novoletnimi drevesci. Ta drevesca so simbol življenja, varnosti in upanja. Pri nas so to mlade smreke, drugod tudi bori, brini ali druge drevesne vrste. Zavedati pa se moramo, da za te namene posekamo v Sloveniji več kot 200.000 dreves. Zato ni vseeno, kje in katera drevesa posekamo, saj lahko v gozdu naredimo tudi škodo. Poglejmo, kako lahko to škodo preprečimo. PRIDOBIVANJE OKRASNIH DREVES V GOZDOVIH Okrasna drevesa v gozdovih lahko pridobivajo samo lastniki gozdov (v državnih gozdovih koncesionarji) v svojem gozdu. Torej ne smemo posekati smrečice kar v sosedovem ali kakšnem drugem gozdu. Lastnik mora pridobivati okrasna drevesa v skladu z usmeritvami in omejitvami odločbe, ki mu jo izda Zavod za gozdove Slovenije. Okrasna drevesa v gozdu se morajo posekati po principih nege in varstva gozdov. Pri tem seveda ne smemo ogrožati razvoja sestoja, še posebno ne tam, kjer ima gozd poudarjene socialne in ekološke funkcije. Dreves jelke zaradi njene ogroženosti in redkosti ni zaželeno pridobivati za okrasna drevesa. Tisa je zaščitena in jo je prepovedano sekati, nenazadnje je tudi strupena in zato nevarna za otroke. Ko iščemo okrasna drevesa, običajno iščemo mlado smreko s somerno krošnjo, pri tem pa pozabljamo, da jo bomo največkrat posta- NALEPKE ZA OKRASNA DREVESA Vsa drevesa avtohtonih vrst, zrasla oziroma pridobljena v Sloveniji, torej tudi tista, ki so bila pridobljena na namenskih in drugih negozdnih površinah, morajo biti pri prevozu in prodaji na vidnem mestu označena s plombo (nalepko). Okrasna drevesa je treba označiti s plombo najkasneje na gozdni cesti. Nalepke dobi lastnik gozda skupaj z odločbo, ki mu jo izda re-virni gozdar. Lastnik gozda ne sme posekati in spraviti v promet več dreves, kot je zapisano v odločbi in kot je dobil nalepk. 18 Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 vili v kot. Zato je pravzaprav dobrodošlo, če so veje na eni strani drevesa nekoliko krajše kot na drugi. Taka drevesa bomo dobili tam, kjer raste- Namesto »prave« si lahko iz narave prinesemo tudi »umetno« okrasno drevo, izdelano iz povsem naravnih materialov. (Foto: Marijan Denša) Albert Kolar je v mozirski osnovni šoli pripravil potopisno predavanje z naslovom Kakšne barve je Afrika na Ekvatorju. Lani februarja je obiskal Ugando in Ruando. Za obiskovalce predavanja je pripravil kolaž življenja tamkajšnjih prebivalcev skozi fotografski objektiv in jih po predstavitvi obeh dežel skozi statistične podatke popeljal na pot. Iz Ljubljane, kjer je doma, je krenil preko Benetk in Dohe v Ugando. S skupinico podobno mislečih avantur željnih prijateljev se je podal na prašno pot spoznavanja dežele, ljudi in živali. Drugačne navade tamkajšnjih prebivalcev, pestra in barvita pokrajina, predvsem pa brez šte- ta dve smreki skupaj. Ker bomo odstranili eno, bomo dali prostor drugi. S tem smo z enim ukrepom sledili dvema ciljema: pridobili bomo okrasno drevo in sprostili rastni prostor preostalemu drevesu. PRIDOBIVANJE OKRASNIH DREVES ZUNAJ GOZDOV V tujini in tudi pri nas je vse več nasadov, kjer namensko gojijo okrasna božična in novoletna drevesa. Ponavadi je to navadna smreka. V zadnjem času gojijo vse več tujerodnih »eksotičnih« vrst smrek, ki so bolj dekorativne. Gojijo jih v nasadih na kmetijskih površinah, pod presekami daljnovodov, v vrtnarijah in v drevesnicah, torej zunaj gozda. Okrasna drevesa lahko zunaj gozda pridobivamo tudi na zaraščajočih se kmetijskih površinah in kot samorasla drevesa na presekah daljnovodov. V zadnjih letih se vse več ljudi odloči za nakup okrasne smreke v loncu, saj z grudo posajeno drevo v centralno kurjenemu stanovanju ne odvrže iglic in je zato lepše. Spomladi drevo posadijo v vrt in ga pred prazniki ponovno izkopljejo ter postavijo v stanovanje. Z gojenjem dreves v loncih se ukvarjajo v vrtnarijah in v drevesnicah. vila različnih živali, so bili dober cilj Albertovega fotoaparata. Ob prikazanih fotografijah je znal marsikaj zanimivega povedati, zato so se lahko poslušalci brez večjih težav v mislih na pot podali z njim. Je rahločuten opazovalec vsega, kar se dogaja okoli njega. Iz množice dogodkov okoli sebe je znal izbrati najpomembnejše, najbolj barvite in privlačne. Po predavanju je poskrbel še za drobno presenečenje. Prisotne je namreč pogostil s kruhom, ki ga je sam napekel in z veseljem razdelil med vse. Benjamin Kanjir POTOPISNO PREDAVANJE ALBERTA KOLARJA S prašne poti spoznavanja dežele, ■ • ■• • v« It ljudi in živali Ob prikazanih fotografijah je znal Albert Kolar marsikaj zanimivega povedati. (Foto: Benjamin Kanjir) Ljudje in dogodki, Organizacije CENTER RINKA SOLČAVA Ustorije Zgornje Savinjske doline predstavljene na Radiu Slovenija Predzadnji novembrski torek je potekal neposreden prenos dogajanja iz solčavske Rinke v oddajo Radia Slovenija Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pozornost radijske ekipe je vzbudila nedavno izdana knjižna zbirka folklornih pripovedi Zgornje Savinjske doline Gori, doli, sem in tja, ki so jo zdaj predstavili poslušalcem oddaje. Glasbena urednica je mag. Simona Moličnik, sicer tudi urednica za ljudsko glasbo prvega programa, po rodu iz Luč. V uvodu oddajanja je predstavila lepote naše doline in posebnosti, zlasti jezikovne, ki so tukaj še vedno žive. Beseda je nato tekla o nastanku knjige in zbiranju gradiva zanjo. Ob tem je Marta Orešnik povedala, kako jo je pred časom za zbiranje nagovorila ddr. Marija Stanonik in kako je k sodelovanju pozneje sama povabila še Vido Štiglic in dr. Petra Weis-sa. Opisali so svoje izkušnje, kako so nastale izvirne ilustracije v knjigi, pa je povedala njihova avtorica restavratorka Špela Orešnik. Zgodbe so predstavili pripovedovalci Nejc Slapnik, Adriana Supin, Andreja Lenko, Polonca Ko-lenc Ozimic, Roman Črešnik, Bojan Štrukelj in Jože Remšak - Zotler. Ti so sodelovali že pri nastaja- nju DVD-ja, priloženega knjižni izdaji. Tako je bil iz vsake od sedmih občin za branje pripovedi izbran en pripovedovalec. Vmes so zapeli pevci iz Luč in predstavili svoj posebni večglasni način petja imeno- van na trejo ali na četrto, kakor pač zapojejo posamezno pesem. Vse skupaj so v šopek povezali zvoki citer, po katerih so zaplesali prsti Klemna Matka in Francija Robana. Marija Lebar Zbrani akterji ob neposrednem prenosu dogajanja iz solčavske Rinke v oddajo Radia Slovenija Slovenska zemlja v pesmi in besedi (Foto: Marija Lebar) KULINARIČNA DELAVNICA V SAVINI Domače posebnosti pripravljene na sodoben način Konec novembra je mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje pripravila kulinarično delavnico za nosilce turistične dejavnosti na kmetijah. Dogodek se je odvijal na turistični ekološki kmetiji Marije in Vida Prušnika v Savini. Delavnico je vodila Mojca Polak z Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. Polakovo, ki je zgornjesavinjskim gospodinjam predavala tudi lani, sta spremljala njena študenta in pomagala pri pripravi jedi. Predavateljica je udeleženkam namenila nekaj stavkov teorije, nato pa praktično prikazala, kako se lahko klasične mesne jedi in priloge z malo domišljije in z upoštevanjem sodobnih trendov v kulinariki preobrazi v nekaj novega. Posvetila se je sezonskemu preo- blikovanju jedi s poudarkom na uporabi lokalnih pridelkov, pri čemer je prikazala vključevanje v naravi rastočih oziroma samoniklih rastlin. Za pestrost ponudbe so pomembni tudi stari recepti, ki so dostikrat posebnost in včasih celo skrivnost posamezne kmetije ali gospodinje. Polakova je nazorno prikazala, kako se vse našteto pripravi na sodoben način, po postopkih, ki se jih danes ocenjuje za bolj zdravju prijazne. Udeleženke so imele pri tem prenekatero praktično vprašanje, na katera je odgovorila. Vse pripravljene jedi so nato postregli. Ob degustaciji se je v razgovoru porodila marsikatera ustvarjalna ideja, ki bo še popestrila kulinarično ponudbo na tukajšnjih turističnih kmetijah. Tekst in foto: Marija Lebar Mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je pripravila kulinarično delavnico za nosilce turistične dejavnosti na kmetijah. Praktični prikaz priprave jedi je lahko gospodinjam v dobrodošlo pomoč. Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 19 Šport, Ljudje in dogodki, Oglasi KOSARKARSKI KLUB NAZARJE ROKOMETNI KLUB NAZARJE Nadaljujejo z nizom zmag Nazarski košarkarji so zmagovito začeli s povratnimi dvoboji v 1. delu prvenstva 4. SKL vzhod 1. V Nazarjah so gostili košarkarje Voj-nika, ki so v 1. krogu prvenstva na svojem igrišču občutili moč Naza-rij in izgubili 68:75. Tudi na povratni tekmi v 6. krogu prvenstva so bili boljši domačini. Vojničani so prišli v Zgornjo Savinjsko dolino kot najbližji zasledovalec Nazarčanov. Letos so klonili le proti njim v svoji dvorani, tekma pa je odločala o samem vrhu lestvice. Domači igralci so temelje za zmago postavili že v uvodni četrtini. V obrambi so povsem ustavili gostujoče košarkarje, ki so lahko samo opazovali poletno igro domačinov, semafor pa je kazal kar 26:8. Vojničani so poskušali preobrniti rezultat, vendar bližje kot na deset točk razlike niso zmogli. Na- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30. 3331 Nazarje Nazarje : Vojnik 86:67 (26:8, 24:26, 24:20, 12:13) 6. krog: Ptuj : Bistrica 61:78, Vrani Vransko : Posavje Sevnica 86:70, Nazarje : Vojnik 86:67. Lestvica po 6. krogu: 1. Nazarje 12, 2. Vojnik 10, 3. Bistrica 10, 4. Vrani Vransko 8, 5. Posavje Sevnica 8, 6. Ptuj 6. Selekcija mlajših deklic A še brez poraza zarčani so vedno imeli odgovor na njihove poskuse in prikazali igro polno lepih potez. Strelsko je blestel Saša Dragiče-vič, ki je dosegel kar 29 točk, kraljeval pa je tudi v skoku pod obema obročema. Trener Rituper je dal priložnost vsem košarkarjem tako, da je v nazarskem dresu prvič zaigral 16-letni Žan Pečovnik. V soboto v Nazarje prihaja Ptuj, ki je letos zabeležil že šest porazov in zaseda dno lestvice. Roman Mežnar Članska ekipa Nazarij je ta vikend mirovala, v soboto pa sta s prvenstvenimi boji nadaljevali selekciji mlajši deklic A in B, in sicer v nazarski športni dvorani s polovičnim uspehom. Obe selekciji sta nastopili proti vrstnicam iz Društva rokometna šola Alena Mihalja iz Slovenj Gradca. Dekleta iz selekcije A so igrala suvereno in nadzirale potek igre, kar je nazorno pokazal končni re- zultat 30:6 v korist domačink. Po sedmih odigranih krogih še ne poznajo poraza, imajo pa en neodločen izid. Sledila je tekma selekcije B, ki je sicer prikazala dobro igro, vendar je morala priznati premoč Slovenjgradčank. V nedeljo se nadaljuje sezona v 1. B državni ligi za članice, ki gostujejo pri ŽRK Millennium v Svetem Juriju ob Ščavnici. Roman Mežnar Selekcija mlajših deklic A Rokometnega kluba Nazarje, ki suvereno igrajo v svoji ligi. ZAHVALNA NEDELJA V ŠMIHELU Šmihelski otroci so se zahvalili za podružnično šolo Zahvalna nedelja v cerkvi Sv. Mihaela v Šmihelu, je letos imela še en pomen. Ne samo, da so bili na oltarju in okoli njega darovi, ki so zrasli na vrtovih, ampak so tudi otroci prinesli svoj dar. Narisali so risbo šmihelske šole in jo postavili pred oltar, v zahvalo, da šola še vedno služi svojemu namenu, da otroci še vedno lahko prestopijo njen prag, da je v letošnjem letu dobila novo podobo in da je še niso odvzeli. Predvsem pa njene duše, v kateri so zliti otroški smehljaji. Albina Rajter Šmihelski otroci na zahvalno nedeljo v cerkvi Sv. Mihaela (Foto: Irena Rak) 20 Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 Organizacije, Šport, Oglasi GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Sejem ogledalo ekonomskega stanja Člani GSK Mozirje so 30. novembra in 1. decembra v mozirski športni dvorani organizirali tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme. Prodajalci posamezniki so v komisijsko prodajo prinesli okoli 1.100 kosov rabljene opreme, kar je za okoli 15 odstotkov več kot lani. Da je bil sejem ne le živ, ampak več kot uspešen, kaže podatek, da je bilo prodanih okoli 80 odstotkov vseh v prodajo prinešenih rabljenih artiklov. Kar pa nenazadnje kaže na to, da je ekonomsko stanje občanov vse slabše, kljub temu pa se s smučanjem še vedno želijo ukvarjati. Člani smučarskega kluba so kupcem pomagali z nasveti, poleg rabljene pa je bilo moč kupiti tudi novo smučarsko opremo. Priznani smučarski strokovnjak in dolgoletni reprezentančni smučarski trener Pavel Grašič je pripravil strokovno predavanje na temo priprave smuči pred tekmovanji ali zgolj za namene rekreativnega smučanja. Cicibani, podmladek smučarskega kluba, so v sobotnem popoldnevu prikazali gimnastične vaje in sklope, ki jih vadijo med redno vadbo kot pripravo na skorajšnji Prodanih je bilo okoli 80 odstotkov vseh v prodajo prinešenih rabljenih artiklov. (Foto: Benjamin Kanjir) odhod na sneg. Poleg tega so se predstavljali smučarji starodobniki, ki delujejo kot samostojna sekcija v klubu. Njegove barve in barve Mozirja zastopajo na srečanjih ljubiteljev smučanja po starem, tako v Sloveniji kot v Avstriji in Italiji. »Z izvedbo sejma, aktivnostjo članov in vseh drugih akterjev smo bili letos zelo zadovoljni,« je dejala predsednica kluba Mojca Križ. Morda tudi zato, ker je veliko ljudi prineslo kakšen kos smučarske opreme in ga oddalo v kotičku, nad katerim je pisalo podarim. Benjamin Kanjir 13. MIKLAVŽEV TEK Gornjegrajci množično na tek in pohod Med udeleženci teka in pohoda so bili tudi učenci Osnovne šole Frana Kocbeka in člani Planinskega društva Gornji Grad. (Foto: Aleš Mozgan) V nedeljo, 1. decembra, je v organizaciji Športnega društva Šmartno v Tuhinju potekal 13. Miklavžev tek, ki se ga je udeležilo preko 300 tekačev. Med udeleženci so bili tudi učenci Osnovne šole Frana Kocbeka in člani Planinskega društva Gornji Grad, skupaj 37 tekačev in 33 poho-dnikov. Poleg teka je letos za člane planinskega krožka v organizaciji PD Gornji Grad istočasno potekal Miklavžev pohod iz vasi Hruševka do STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Nadaljevanje lige na miklavževo Rekreacijska liga v športnem streljanju z zračno puško v organizaciji mozirskega strelskega drušlva se je nadaljevala na Miklavžev petek. Ponovno se je zbralo veliko število strelcev. V posamični konkurenci vodi Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad, na drugem mestu mu sledi Sebastijan Bri-novšek iz SD Mozirje, ki je bil najuspešnejši strelec 2. kroga, saj je zadel 173 krogov od 200 možnih. V ekipni konkurenci se je na prvo mesto prebila ekipa SD Gornji Grad 1, ki je le točko pred SD Gornji Grad 2, blizu pa je tudi tretja ekipa SD Mozirje 1. Zaradi izenačenosti strelcev se obeta pestro nadaljevanje lige, ki bo danes ob 17. uri. Roman Mežnar cerkvice Sv. Miklavža, kjer je bil tudi cilj za tekače. Dolžina tekaške proge za 34 učencev je bila 1,4 km, z višinsko razliko 90 metrov. Med dečki so bili najhitrejši Nik Vincek, Matevž Maurič in Matic Presečnik, najhitrejše med deklicami pa so bile Majča Grudnik, Tina Maurič in Nika Kra-šovic. Zmagovalec pa je bil seveda vsak, ki je po svojih najboljših močeh prišel do cilja. Štefka Sem ZAHVALA Ob nesreči, ki nas je doletela ob zadnji narasli Savinji, ko je odneslo del brežine, ki varuje naše objekte, se zahvaljujemo za pomoč Občini Luče, ekipi PGD Luče, poveljniku civilne zaščite Luče ter podjetju Brlec. Družina Robnik, Raduha 2, Luče Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 21 Kronika IZ POLICIJSKE BELEZNICE • IZGUBLJENI MOBITEL DELUJE V OMREŽJU Varpolje: Na policiji so 2. decembra prejeli prijavo občana, ki je 11. avgusta podal prijavo, da je nekje v kampu v Varpoljah izgubil mobilni telefon. Operaterju je dal zaprosilo, da ga obvestijo, če se mobilni telefon pojavi v omrežju. Sedaj je s strani operaterja dobil obvestilo, da se je to zgodilo, zato je oškodovanec podal prijavo. Policisti bodo preko operaterja izsledili storilca ter zoper njega napisali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. • POŽAR ZARADI PREGRETJA DIMNIKA Radmirje: Dežurni na centru za obveščanje je bil 2. decembra obveščen, da bi naj v Radmirju gorela lesena hiša. Na kraj so že bili poslani gasilci. Tja so odšli tudi policisti, ki so ugotovili, da je v počitniški hišici prišlo do požara zaradi pregretja dimnika. Materialna škoda znaša okoli 2.000 evrov. • V ŠOLI OSTAL BREZ TELEFONA Gornji Grad: 6. decembra se je na mozirsko policijsko postajo zglasil občan in naznanil, da so njegovemu sinu ukradli mobilni telefon v Osnovni šoli Gornji Grad. Policisti za neznanim storilcem še zbirajo obvestila. • ZAGORELE SAJE V DIMNIKU Florjan: 6. decembra ob 6.43 so v Florjanu pri Gornjem Gradu zagorele saje v dimniku stanovanjskega objekta. Posredovali so gasilci iz PGD Gornji Grad in PGD Nova Štifta, ki so zavarovali območje, varovali dimnik do izgoretja saj, ga očistili in pregledali. V pripravljenosti so bili tudi gasilci iz PGD Bočna. • VLOMI V OSEBNA VOZILA Nazarje: 7. decembra je občanka obvestila policiste, da ji je bilo v Nazarjah vlomljeno v vozilo, ki ga je imela parkiranega pred športno dvorano. Neznani storilec je iz vozila ukradel dve kartici na prijaviteljičino ime in poskušal opraviti dvig na bankomatu v Nazarjah, kar mu ni uspelo. Na policiji so bili istega dne obveščeni še o enem vlomu v osebno vo- zilo, in sicer je neznani storilec na parkirišču v Nazarjah razbil steklo na vratih osebnega vozila. Z neznanim predmetom je razbil steklo in iz notranjosti ukradel denarnico z vsebino. Na policijsko postajo je dopoldan naslednjega dne poklical občan in povedal, da so tudi njemu prejšnji dan ponoči poskušali vlomili v osebni avtomobil v Nazarjah, saj se na vozilu poznajo sledovi vlamljanja. • PETARDA MU JE POŠKODOVALA ROKO Nazarje: Iz zdravstvene postaje v Mozirju so policiste 8. decembra obvestili, da so dobili v oskrbo občana, ki mu je petarda poškodovala roko in ga peljejo v bolnišnico Celje. Policisti so odšli na kraj in ugotovili, da sta občana v Nazarjah, v bližini nekdanjega podjetja Glin, nameravala prižgati večjo petardo, katera pa se ni takoj prižgala. Pri ponovnem poskusu je petarda eksplodirala, ko jo je moški še držal v roki. V bolnici je bilo ugotovljeno, da je moški pri tem zadobil hudo telesno poškodbo, zoper poškodovanega pa bodo policisti napisali odločbo v hitrem postopku, prav tako tudi poročilo na pristojno državno tožilstvo. OPOZORILO GLEDE UPORABE PIROTEHNIČNIH IZDELKOV Ker se v »veselem« decembru poveča uporaba pirotehničnih izdelkov, policisti občane opozarjajo na njihovo pravilno uporabo. • Pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let. Gre za ognje-metne izdelke, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognje-metnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom itd. • Izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 16 let. Gre za ognjemetne izdelke, V ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognje-metna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije, rakete itd. • Izdelkov kategorije P 1, T 1 in baterij ter kombinacij kategorije 3 do 1.000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa ni dovoljeno prodajati osebam, mlajšim od 18 let. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. Policisti ugotavljajo, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oziroma so bili kupljeni na črnem trgu. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. 22 Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 Zahvale, Informacije, Oglasi Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila si neizmerno lepe, drage nam spomine. ZAHVALA V sredo, 4. decembra, smo se na pokopališču v Mozirju poslovili od ljubljene žene, mame, babice, sestre, svakinje in tete Branke ŽAGAR roj. Hrepevnik iz Lok pri Mozirju Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem pošte, kolektivoma Osnovne šole Mozirje in II. Osnovne šole Rogaška Slatina ter znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter na kakršen koli način pomagali, izrekli pisna in ustna sožalja ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Kseniji Mijin Steiner, patronažni sestri Sonji ter reševalcem. Iskrena hvala pevcem in govornikom. Zahvala duhovnikoma za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je radi spominjate. Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Tišina, tišina jesenska, tišina. Ostala z menoj je samo bolečina... (A. Gradnik) ZAHVALA Ob izgubi dragega življenjskega sopotnika, očeta, brata, dedija, pradedija, strica in svaka Marjana KRANJCA iz Mozirja 19.3.1932 - 27.11.2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem iz Šmarjeških toplic, znancem, veteranom Kluba Maksa Perca, Društvu Zveze borcev Mozirje in vsem, ki ste spremljali pokojnega na zadnji poti. Hvala praporščakom, pevcem, govorniku gospodu Antonu Vene-ku in glasbeniku za odlično odigrano žalostinko. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Topolšica, pogrebni službi Morana, še posebno pa Mariji Fludernik ter Milanu in Olgi Šepec za vso pomoč in pozornost. Hvala za darovano cvetje in sveče ter vsa izrečena sožalja. Vsi nj'egovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a na.si Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast, a prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. V SPOMIN 13. decembra mineva leto, od kar nas je zapustil naš dragi mož in oče Anton PRISLAN 3.1.1923 - 13.12.2012 Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Nj'egovi domači Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 23 Za razvedrilo Cvetke PRISTEN OBJEM ZA PRISTNO VESELJE Pater dr. Karel Gržan, duhovnik, mislec in pisatelj: »Res je lepo, da si lahko ljudje podelimo malo veselja v obliki pristnega objema.« Dr. Manca Košir, novinarka in publicistka: »No, pater Gržan pa stisne kot pravi medved. Še dobro, da v resnici nisem tako krhka kot izgledam.« MILIJONI SO POVSOD OKROG NAS Jasna Klepec, direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije: »Franjo, a se teb' tele številke poklopjo?« Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno: »Sem jih trikrat obrnil okrog in okrog in se mi ne. Občinam se slabo piše!« Jasna: »Kaj boš naredil?« Franjo: »Naročil bom vsej občinski upravi z okolico, da naj začne igrati loto!« ŠE DVA ZAPREPAŠCENA Ivo Tesovnik, nesojeni posestnik v drami Bratomor na Dobravi: »O ti preljuba Marija! A si ti to slišal? Na telegrafnico, ki jo imam na svoji zemlji, pa kapelico, pa oddajnik za GOŠO in kanale za brezžični telefon, na vse to bom plačal davek na nepremičnine!« Jože Remšak - Zotler, legenda gornjegrajske gledališke skupine: »Ja, hvala bogu, da nisem noben lastnik, ampak le stric brez kakega hudega premoženja. Za vse, kar se v meni premakne navzdol, pa pošteno plačam že DDV ob nakupu, nato pa omrežnino, vodarino in ostale dodatke na sr ...« 24 Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 Križanka, Napovednik fr. igralec (reno) sestavil: peter udir prostornine^ mera za vino (5fi l) žgani sladkor proti gledalcem ocprt vzvišen prostor v gledališču »bela mravljia« i no. igralec (bedi. sam-dokan) morska želva z oklepom iz dragocene prosojne rqíevine krilo rimske konjenice krznen ovratnik sumerski bog vode kemijski simbol za litij jabolčne, jajčne lupine m. igralec [tom] musliman- stvo veû ljudi. ki jih kaj povezuje. druži kdor se poklicno ukvarjaš polaganjem tapet navpična črta, ki povezuje notno črtovje lahek indijanski čoln kem. simbol za natrij huda črevesna bolezen notranji, osrednji del stebla prebivalka katalonije izdelovalec kisa poldrag kamen kdor igra oboo stara prestolnica japonske mesto v zahodni romuniji, os reki mure? sin odinav nordijski mitologiji britanski igralec (farr6ll) sl. pesnica (muser) am. pisatelj (george) grozoasto socvetje eksploživno telo matjaž pikalo redek in zelo trd mineral ra2enj nasa 25 in is. črka marko radmilovtč točilni uslužbenec podjetja. manager organ ki povezuje plod ž materjo. posteljica optična priprava ža snemanje filma manjša ptica pevka ž rjavo progastim hrbtom Napovednik dogodkov ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Snežaki imajo najraje zimo ob 17.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Komična strokovna predstava Tanka črta odgovornosti Petek, 13. december ob 17.00. Strelišče Mozirje Tekmovanje v streljanju z zračno puško ob 18.00. Dom kulture Nazarje Slavnosti koncert ob praznovanju 20-letnice Glasbene šole Nazarje ob 18.00. OŠ Gornji Grad Dobrodelni koncert Golte Otvoritev smučarske sezone na Golteh ob 17.00. Dom planincev v Logarski dolini Zimski pohod z baklami Sobota, ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Ptuj 14. december ob 19.00. Dom kulture Nazarje Kino predstava Sedem psihopatov in shih tzu ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Veseli večer ob 20.00. Hotel na Golteh Dalmatinski kulinarični večer s klapo Lanterna Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26. Slovarček: AKOLADA - navpična črta, ki povezuje notno črtovje; CAPE - krznen ovratnik; ENKI - sumerski bog vode; J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): OBKLADEK, PROSLAVA, RIM, TRIM, VESELI, PE, DOM, TIMPAN, KOČA, ELAN, LEONE, OBILICA, AMATI, ROČ, DE NIRO, ETNA, ERITEM, NOTARIAT, LIMA, BRAKIR, ETA, ANAKREON, KAMRIK, TAKTIRKA,ALASKA v_^ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 51. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 25 Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25. Napovednik dogodkov Nedelja, 15. december ob 14.00. Hotel na Golteh Dalmatinska fešta in modna revija Vražje gate ob 15.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Dobrodelni koncert za Denisa Ponedeljek, 16. december ob 8.00. Sejmišče v Mozirju Sejem suhe robe in tekstila Torek, 17. december ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Želje za božič ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Božičkovo pismo ob 18.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Pogovor z dr. Karlom Gržanom o pomembnosti sočutja Sreda, 18. december ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Želje za božič Četrtek, 19. december ob 18.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Drenova zakladnica ŽIVALI - KUPIM Kupim teličko čb ali rh, staro 10 dni ali težjo; gsm 031/533-745. Kupim kravo ali telico za zakol ali dopita-nje in teličko nad 100 kg; gsm 031/533745. Prodam dva bikca simentalca, težka 130 kg in 170 kg; gsm 031/228-217. Prodam prašiča 120 in 200 kg; gsm 041/986-071. Prodam kužke - veliki švicarski planšar-ski pes; gsm 031/331-416. Kupim vse vrste telic in krav za zakol; gsm 031/832-520. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam clio 1.2, l. 1994, v dobrem stanju; gsm 040/543-561. ŽIVALI - PRODAM Prodam teden dni starega bikca; gsm 041/783-569. DRUGO - PRODAM Prodam bikca sivca, težkega okoli 100 kg; gsm 070/379-065. Prodam bikca in teličko, oba čb pasme, stara 14 dni; gsm 031/620-272. Prodam bikca sivca, starega 1 teden; gsm 030/628-138. Prodam 2 telički sr, stari 10 dni; gsm 051/319-906. Prodam peč feroterm na drva; 041/881409. Prodam dobro ohranjen pomivalni stroj gorenje; gsm 041/959-518. Prodam naravno pridelano domače bučno olje, 1l/12 eur; gsm 051/366-133. Prodam sveže domače krvavice; gsm 031/326-501. Prodam dva bikca (5 in 7 mesecev), ter drva klafterska; gsm 051/302-934. Prodam kravo simentalko, brejo 6 mesecev, možna menjava; gsm 031/774520. Prodam prašiče, težke od 100 do 200 kg; gsm 031/832-520. Prodam prašiče, mesnate pasme, kr-mljene z doma pridelano hrano; gsm 041/619-372 Fišar. Prodam telička sivca, težkega 150 kg; gsm 031/765-605. Prodam maturantsko obleko, črne barve, št. 40, dolžina do kolen; gsm 040/907768. Prodam polovico mesa starejše krave; gsm 070/228-293. Ugodno prodam strešnike kikinda 333, za cca 50 m2 strehe; gsm 041/267-223. Prodam elektro motorje rade končar 0,75 kw 1.350 0/min; 2 kW 2.800 0/min in 5,5 kW 2.880 0/min; gsm 041/267223. Smuči 160 cm z vezmi, palice, pancerje MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KOMBI PREVOZI - TEVC Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; ter ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove in rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. ◊ MV, KO POTREBUJETE POMOČ, SOCIALNO VARSTVO BREZ NASTANITVE Gospodinjska opravila, obisk zdravnika, osebna nega, pogovor, energijska terapija za lažje uživanje v življenju, vse ostalo po dogovoru. Pokličite 031/606-162. Marjetka Vodovnik s.p. Na trgu 5, Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. št. 38, prodam za 49 eur; gsm 031/642353. Prodam klado za sekanje mesa; gsm 031/800-852. Traktor linder BF 350 4x4, 35 km, letnik 1974, 2.150 du, ohranjen, prodam, 4.900 eur; gsm 051/626-627. Prodam diatonično harmoniko munda (34 cm), 7 poltonov, otroško, odl. ohranjeno, CFB vigrano; gsm 041/837-049. DRUGO - KUPIM Prosim, če mi kdo podari ali proda krtače za volno; tel. 03/583-52-58. DRUGO - ZAMENJAM - PRODAM Kruh z dostavo zamenjam za sadje, zelenjavo ali druge dobrine; gsm 040/220643. DRUGO - ISCEM Prosim, če ima kdo za podarit gorenjski (glasbeni) center z zvočniki; tel. 03/58454-58. NEPREMIČNINE Prodam stanovanje v centru Mozirja, 64 m2 z možnostjo razširitve; gsm 031/370-813. Vrt ob Cesti na Vrhe v Mozirju oddam; gsm 041/650-151. OSEBNI STIKI Rad bi živel s punco staro do 45 let; gsm 041/240-403. Podjetnik z otrokom, bolno materjo, rabi zvesto žensko brez otrok, do 44 let; gsm 041/552-344. 26 Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 Čestitke, Oglasi -^Gostišče GRAD VRBOVgC^ hevne malice m kosila Rezervacije m Zaključene družbena dogodki?, ko t sa rojstni dnevi, birme, obkaidu, obletnice ... ¡klovni (m Pontile !jtk ■ četrtek od /i1 du J 7 v t* Pvwb: ki H JÎ; d« JI .j,-, ■ V ,!. rj lil' itn h;-d- .Vfdc ,'iir iJ {nad 1Ù oseb) Organiziramo tudi čisto pravo m nepozabno a rajsko večerjo! Telefon- [)3/5B-:^2-800 I Savinjske novice št. 50, 13. december 2013 27 Pogumno stopimo v Slavnostni koncert ob praznovanju Glasbene sole Nazarje! ti IT c ti m b JM 20 13, ob 18, uri, v dvorani Doma kulture Nazarje GLASBENA iOLA NAZARJE t M 63942 10|f:C3 8J94211 r: glfliitenftjiaza/JcaiijjnlLriel www.gsnazarje.si n »J mnnni E^R£LAX ŠOLA VOŽNJE MOZIRJE @041227/133! ORGANIZIRAMO" [VARNE VOŽNJE In prvih trth krogov smo evaJo pomočjo sestaviti kandidatno listo. Od i oda j naprej lahko glasujete ¡a objavljene kandidate: Občina Mozirje: členka Brtjovnis, vodja Karira: Moz rjein l'.cl, Andreja Gumzej, rlinif.nri-itim^mojirjp-šiinhfl.afanrlrimprfr.fiiilio^iiinmfknik, Tcrcjija Plaz ni k, ^oordir^atorka projekta Star^ji m starejše, prsdiidni ca leliičark; Jurbj Rfipenstjfo predsednik KOiufij Občina Nazarje; Ptjo Burič nnhudnik ciViln? mirisiivp, Dir ,i -s ri direfctnrire ieDrnjesavinjikefaiS ravst veric gp doirk, Stanko ^it-re, preufcjfedriht! ribane Nj;: Sanci Gnufoik, čfan nazarskih 3 an nskega n ocrievsfcess druitva; Vdilja Hofbdjer, predsedhkd "L>Md/aije;SOiija Robnik, pa(ronain j Sest ra; Fraftc Tla rt, pnedsednffc 2ŠO Občina Rečici a b 5aw in j; Stanko Ceoak. (fiLi-«n; Jože Grudnik govomikj V nlaj .erdj. iupan; Arta iimenc, prec ied n ic«; KO Rd^Ltiijri *:nia; Janko Juntar, Občinski svetnik, Občin;* Ljubno: ^lavtaj Fl.nJein k predsednik KjU Ljubno: Joio Hud'.1., prostovoljci viifv In r. jitjrj!!, priiu it/dn 1 k od Juliji Ter PaSneagfame skupn D^tt Ljubno; Zvonita Klad^L, predsednica k D Ljubno ob Savinji; Lenka Kratj. oiranja ljudsko liročIlajiciieMeimSi, predsednik uprave 3TC I |Lihij.in"i; ftkijr Murk™, pipdinrinik SSK I .nbno BTC; Maj-> Noraiibčnl}!, rriedicin sita tchnica; fiajko Pl ntar, ganer? Irti sflfcr eia* SSK Ljubno Bit; l-rjnuskd Hobrvk. pomaga »tarejilm; VMa ŠLiillii, ohrania ijučsko močilo: Mirko Strašek, d1 rektor pod.etja KLS. Občina Luče; Martina BremUi, spodbuja turizem; romaj Funtek, poveljnik PC-O Liičc, dr. Karel Gržan, predavatelj, pijSlelj; Viki Košut, lupnifc; Tomaž Ro&:i!Ji. član Sumiš'; ko tefeašfcgfia diuituj Lute. Vaierija Hai>mk, neksarljd -dvr-al^ji« ui luie; C ril roil. jiip.ir. Občina Sotfava; Dirja Knsji, ^r>ii|j T t''-.1. M,vl.i Orein k, Ohranja (jUCtjkp dud m ■ud, Lihjana Hobnik, predsednic^ OK Rdečegj križa; Marko Slapnik, direktor centra h ml: j Občina Gornji Cir.id ■ ratjftia Bezovšek, jKcdsednica KL» Gpfnji Grad, Karlina Me mi a I. kcDrdindlt rkj ijrojcku Starejši id slarnjic; StSVI.Iflb UjS^ddi. ^Lpdri, tranarlja Pečflik, or^ar.lsika 11 Ebsrouodkinjs; Marija Pustosremi^k. jiiteijici, dr;;auna na ptvikein pod-ocm, ioif Rprv.r.ak 7nr.Fr, ifrijec, f#vr,rer, ! r-|rp Tprnnr, iiipfiii Gepard h. mČL-k ; 11 .L-k., špof 1 ri'k frnvn I- rJ; Mir | ;i vitv ■. 1111,: linn i-, iidja Vs>k t'jderitomo lilrebštl enega pošiljatelja Vupona, l>■ tn>priije! :;!■■■ 1U Žgcrfljtiiaviniiiie .:■ ■ I ;■■:!■. = ■ VOJI -. Tokrat ju tališ srača naklDnjpnn: E|i i/BUloiek, ludr 10 a, Luče, Nagrajenka orev?ame nagrado v naiem uredništvu. Vse poslane lilasoj hr.f bodo SOde ovale (.m ir: banju gLiHlo fiagri ob i u ».Ijunl -l4j ¿ti^i. vlbend najem o^todoma Ftced^rn centra \i Celja. 7d.i p 1 .-1.1 i^i1 In! m h lUgnlfl rn.jn n.i !■ -p. I ■■ n; JupiirtiLO ¡h |a . i j^ijini'MrdCi i(i 1 h j, 17, Ui-iLMi.Uu JO i S, pt'iljlle i>j njiluv. S.ivinfikL* ncvkvj Vmnjiha 11:1 o JJJl Mauri®. Pokrovitelja akcije sta Zmtrigt iuHlrjc