30/ 30/Didakta Didakta projekt Z vzgojnim konceptom do ponotranjanja vrednot pri učencih Tanja Žagar, Osnovna šola Cvetka Govekarja, Škofj a Loka Pri svojem delu, poučevanju v prvem triletju devetletne osnovne šole, se srečujem z nenehnimi težavami, ki pa mi pomenijo nekakšen izziv, da jih odpravim. Velikokrat so to zelo hitro odpravljive neprijetnosti, kot so nedelanje domačih nalog, pozabljanje šolskih potrebščin, klepetanje … Pred dvema letoma sem dobila v vodenje izredno heterogeno skupino učencev, v kateri so bili vsi od izredno nadarjenih, učencev Romov (2), do otrok s posebnimi potrebami (4). Zaradi večjega števila učencev s posebnimi potrebami je bilo delo z razredom zelo zahtevno tako na učnem kot na vedenjskem področju. Glavni problem so bili izredno slabi odnosi v razredu, s katerimi sem se ukvarjala večino časa in zaradi katerih vzgojno-izobraževalnega procesa po učnem načrtu skoraj ni bilo mogoče izvajati. Kako izboljšati slabe odnose v razredu in omogočiti iz- vajanje vzgojno-izobraževalnega procesa po načrtu je po- stalo ključno vprašanje in cilj mojega delovanja v tistem obdobju. Pri iskanju odgovorov na zastavljeno vprašanje sem v literaturi naletela na razloge za oblikovanje vzgojnega kon- cepta. Izmed naštetih navajam le tiste, ki so hkrati moji razlogi (konfl ikti med učenci, nasilje, nestrpnost, vrednote so odsotne), da izvedem vzgojni koncept kot projekt v razredu (Gomboc, 2007). V predlogu 2. člena Zakona o osnovni šoli, ki ga je podala Komisija za proučitev možnih konceptualnih sprememb v osnovni šoli (imenovana s strani ministra za šolstvo in šport), najdemo cilje, ki so podlaga oblikova- nju vzgojnega koncepta osnovne šole. Izmed navedenih ciljev sem za rešitev vprašanja in s tem usvojitev svoje- ga cilja (izboljšati slabe odnose v razredu in omogočiti izvajanje vzgojno izobraževalnega procesa po načrtu) izbrala sledečega: Vzgajanje za spoštovanje in sodelova- nje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Gomboc, 2007). Pri tem sem se naslonila na Priporočila o načinih obli- kovanja in uresničevanja vzgojnega načrta osnovne šole. Pomembno mesto vzgojnega načrta zavzemajo vrednote, ki nam pomagajo pri reševanjih številnih težav. Vzgoja za vrednote vsebuje več nivojev: • kognitivni nivo: vrednote naj učenci spoznavajo, zato starši in učitelji predstavljajo in utemeljujejo pomen in smisel vsake vrednote; • doživljajski nivo: učenci se izkustveno učijo čutiti po- sledice svojega ravnanja za druge in naravno okolje, tako razvijajo empatijo in skrben in odgovoren odnos do naravnega okolja; • motivacijski nivo: vrednote so v polnem smislu razu- mljene in osebno sprejete, ko začno dejavno vplivati na odločitve in delovanje, zato je pomembno spodbujati ravnanje v skladu z vrednotami (v konkretnih vzgojnih situacijah, v okviru organiziranih dejavnosti učencev, v akcijah v lokalnem okolju); • odnosni nivo: podlaga vzgoje za vrednote je medse- bojno zaupanje učencev, delavcev šole in staršev. Vre- dnote doživimo in uresničujemo v odnosih. Pri tem didakta_127_maj_09.indd Sec1:32 didakta_127_maj_09.indd Sec1:32 26.5.2009 10:10:15 26.5.2009 10:10:15 Didakta/ Didakta/31 31 projekt je pomemben zgled, kajti veliko učenja poteka preko imitacije. Ko starši in učitelji delujejo v skladu s svojo osebno lestvico vrednot, učence najbolj prepričajo o pomenu vrednot; • metodični nivo: šola lahko uporablja različne metode, priložnosti in situacije za razvijanje kritičnega mišljenja, moralnega presojanja in čuta osebne odgovornosti. Načini uresničevanja vrednot naj izražajo osebno zavze- tost učitelja, učenca in staršev. Pri tem lahko vzgajamo za naslednje nivoje moralnega razvoja (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2008): • za ravnanje v skladu s pravili, kar terja razvijanje spo- sobnosti doslednega spoštovanja pravil in dogovorov skupnosti; • za poistovetenje, identifi kacijo (pravil in vrednot se dr- žim, ker mi je določena oseba všeč, zato jo posnemam – čustvena motivacija); • za ponotranjenje, internalizacijo (stvari delam, ker sem vanje prepričan in so zame vredne, ker je tak naš sku- pni dogovor oziroma pravilo in je to za vsako skupnost pomembno – notranja motivacija). Ob naštetih dejstvih ugotavljam, da je potrebno veliko pozornost posvetiti vzgoji za ponotranjenje vrednot pri učencih, saj je to verjetno tudi pot do izboljšanja odnosov v zelo heterogenem razredu in pot do uresničitve cilja: vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje člo- vekovih pravic in temeljnih svoboščin. IZVEDBA PROJEKTA Za uspešno izvedbo projekta oz. dosego zastavljenega cilja (izboljšati slabe odnose v razredu in omogočiti izva- janje vzgojno-izobraževalnega procesa po načrtu) je bilo potrebno ugotoviti, katera je tista vrednota, ki je skupna učencem, staršem in učitelju, poleg tega pa bi me vodila k doseganju zastavljenega cilja. Izbor vrednote a) Vrednote pomembne za učence Najprej sem morala ugotoviti, katere vrednote so po- membne za učence. To smo izvedli med vzgojno-izo- braževalnim procesom. Po metodi razgovora smo od konkretnih predlogov učencev prešli na splošen izraz za vrednote. Na list je vsak učenec zapisal konkretne predloge za dobro vseh v razredu. Lističe so prilepili na plakat. Skupaj smo ugotovili, da so izpostavili vrednote: zdravje, prijateljstvo, strpnost in lepo vedenje. Sodelovali so vsi učenci, njihove izjave o posameznih vrednotah sem strnila v tabelo. Tabela 1: Vrednote pomembne za učence LEPO VEDENJE STRPNOST PRIJATELJSTVO ZDRAVJE pospravljamo smo potrpežljivi do vseh se imamo radi jemo zdravo (čim manj sladkarij) se zahvalimo smo do vseh pravi prijatelji si pomagamo med sabo se gibamo na svežem zraku zaželimo dober tek se ne tepemo se skupaj igramo če nas zebe, se oblečemo pozdravljamo V vsakem najdemo nekaj dobrega, saj je tudi Grdi raček v resnici labod če nas sošolec prosi, mu posodi- mo, kar potrebuje če smo zdravi, hodimo v šolo b) Vrednote pomembne za starše Na otroke poleg učitelja v veliki meri vplivajo starši, zato je bilo za dosego cilja nujno ugotoviti, katere vrednote so pomembne za njih. V ta namen sem organizirala delavnico za starše »Z roko v roki učenci, učitelji in starši«, kjer so starši učencev razmišljali o vrednotah, ki jim veliko pomenijo. Zapisali so predloge, kako lahko sami prispevajo k njihovem ure- sničevanju. Rezultate sem razporedila v tabeli 2. Tabela 2: Vrednote pomembne za starše PRIJATELJSTVO LJUBEZEN OBČUTEK VARNOSTI STRPNOST otroku nudim dober vzgled otroka spodbu- jam, otroka spoštujem otroku nudim vzgled učim otroka poslušati krepim druženje v okviru ožje in širše družine, s prijatelji gojim razume- vanje z otrokom se pogovarjam vzamem si čas in otroka pozorno poslušam z otrokom se pogovarjam z otrokom se pogovarjam zaupam učitelju otroku ne skačem v besedo in ne dovolim, da on to počne meni z otrokom pre- biram literaturo, ki nudi veliko poučnih primerov postavim meje in jih dosledno upoštevam sprejemam drugačnost in učim strpnosti do drugih c) Izločene skupne vrednote Rezultati so pokazali, da sta najpomembnejši vrednoti za starše in prav tako učence strpnost ter prijateljstvo. Čeprav sta bili ti vrednoti izbrani kot najpomembnejši, pa učenci v razredu še zdaleč niso kazali strpnosti in prijatelj- stva zlasti do Romov in do otrok s posebnimi potrebami, kar je bil tudi ključni problem za slabe odnose v razredu. Potrebno je bilo napraviti načrt dela v razredu, saj so učen- ci odpovedali, ko je prišlo do konkretne situacije, v kateri je bilo potrebno pokazati strpnost. didakta_127_maj_09.indd Sec1:33 didakta_127_maj_09.indd Sec1:33 26.5.2009 10:10:15 26.5.2009 10:10:15 32/ 32/Didakta Didakta projekt Metode za ponotranjanje izbrane vrednote – strpnosti. Pripravila sem na črt, ki bo pomagal dose či moj glavni cilj: izboljšanje slabih odnosov v razredu in izvajanje vzgojno izobraževalnega procesa po na- črtu. Moja hipoteza: Glavni vzrok za slabe odnose v razredu je bilo pomanjkanje strpnosti zlasti do Romov in otrok s posebnimi potrebami, saj strpnost še ni bila ponotranjena. Načrt in izvajanje dela je bil predstavljen staršem na roditeljskem sestanku, še bolj natančno pa na govorilnih urah staršem tistih učencev, pri katerih je bilo zaznati pomanjkanje strpnosti: • Samo strpen učitelj in strpni starši lahko vzgajajo strpne otroke; starši in učitelji smo otrokom v prvi vrsti zgled, ki ga otroci posnemajo. • Potrebno je usklajeno delovanje staršev in učiteljev; medsebojno zaupanje med starši, učenci in učitelji; sprotno dogovarjanje na govorilnih urah, rednih, te- denskih. Po potrebi sta prisotna oba starša in učenec. • Skupaj z učenci (sami predlagajo) oblikujemo razredna pravila, ki se jih vsi držimo redno in dosledno. • Igre vlog (redno vključevanje v pouk, vsaj enkrat na dan). • Učence se razdeli v skupine. Zaigrajo in se vživijo v raz- lične situacije, ki so na listu, in jih skupina izžreba. Vsak učenec je enkrat postavljen v vlogo zapostavljenega, osamljenega učenca, ki ga nihče ne mara, s katerim se nihče ne pogovarja, ne igra, mu nihče nič ne posodi … Po igri učenci pripovedujejo o svojih vtisih, doživetjih, počutju. • Pravljice, risanke, fi lmi. • Vsaj enkrat na mesec branje pravljice ali gledanje fi l- ma ali risanke s tako tematiko in obravnava le-te: Grdi raček (Hans Christian Andersen), Veveriček posebne sorte (Svetlana Makarovič), Žabji kralj (Brata Grimm), Žabec in tujec (Max Velthuijs), Obuti maček (Perrault Charles), Mizica pogrni se (Brata Grimm), Nove pra- vljice (Ortner Gerlinde), Šrek, Madagaskar, Reševanje malega Nema, Božični angel, Happy mali zajček, Zgod- ba o Tilkinem zmajčku. • Socialne igre, ki jih vključimo v pouk vsaj enkrat na teden: – pozitivne lastnosti; –ž e l j e ; –d r e v o ; – kaj mi je v tem prostoru najbolj in kaj najmanj všeč; – kdo je koga izbral; – kaj bi bil, če bi bil …; – gremo na izlet; – menjanje vlog … Vse te socialne igre so dobro opisane v knjigi Razred kot socialna skupina in socialne igre (Virk-Rode in Belak- Ožbolt, 1990, str. 15–35). Analiza uspešnosti izvedenega projekta Po letu in pol dela po opisanem načrtu sem analizirala uspešnost izvedenega koncepta (starši – metoda intervjuja, učenci – metoda intervjuja, metoda opazovanja) in prišla do sledečih rezultatov oz. ugotovitev. Izvedla sem intervju s starši na govorilnih urah. Po- vedali so, da čutijo izboljšanje otrok pri odnosu zlasti do otrok s posebnimi potrebami. Da o njih lepo govorijo, so razumevajoči do vseh, nič več ni tožarjenja ali govora o prepiranju, v šolo vedno raje hodijo. • Na podlagi načrtnega opazovanja učencev sem zasledila izboljšanje odnosov v razredu: • učenci se pogovarjajo z vsemi v razredu; • vsi se vključujejo v igro; • učenci celo pomagajo in spodbujajo otroke s posebnimi potrebami in Rome pri delu. Tudi učenci sami so izrazili občutke, da se v razredu dobro počutijo, se med sabo razumejo, da se imajo radi oz. sprejemajo tudi drugačne (učence s posebnimi potrebami, učence Rome), z veseljem hodijo v šolo. Rezultati Vsi starši, učenci in tudi sama kot učiteljica v razredu smo prišli do enakih ugotovitev: odnosi v razredu so se vsekakor izboljšali, s čimer je dosežen tudi cilj, ki sem si ga zastavila na začetku projekta: izboljšanje slabih odnosov v razredu in omogočiti izvajanje vzgojno izobraževalnega procesa po načrtu. Pravilno sem torej predvidevala, da je glavni vzrok za slabe odnose v razredu pomanjkanje str- pnosti zlasti do Romov in otrok s posebnimi potrebami, saj ta vrednota še ni bila ponotranjena. ZAKLJUČEK Če se za zaključek vprašam, kaj sem od projekta priča- kovala, lahko iskreno odgovorim, da ne veliko. Bistvena izboljšava v tako pisani skupini učencev se mi ni zdela mogoča, dobrodošla bi bila že majhna sprememba. In če poskušam pogledati vase in ugotoviti, kaj je pro- jekt poleg ugodnejše klime v razredu prinesel meni, si moram priznati, da veliko. 1. V praksi sem dobila potrditev za delovanje vzgojnega načrta, ki sem ga prej sprejemala kot nekaj, kar se od šole pričakuje. Ponovno sem odkrila pomen strokovne literature, ki mi je pokazala pot in vrstni red delovanja. 2. Skeptična sem bila glede udeležbe staršev in pričako- vala negativen odziv, saj so prej vedno pokazali na pra- vice svojega otroka in vsak za svojega želeli individua- didakta_127_maj_09.indd Sec1:34 didakta_127_maj_09.indd Sec1:34 26.5.2009 10:10:15 26.5.2009 10:10:15 Didakta/ Didakta/33 33 projekt lizacijo dela. Presenetili so me z udeležbo in odzivom. Spoznali so, da tudi vrednote, ki jih privzgajajo svojim otrokom, ne delujejo same po sebi. Sodelovali so na delavnicah in mi zaupali. Pogovorili so se s svojimi otroki in s tem naredili bistven korak za izboljšanje odnosov v razredu. Medsebojno spoznanje, da šele sodelovanje med starši in učitelji pripelje do rezultatov, nas je povezalo, da si pomagamo, predvsem pa, da se znamo pogovoriti in uskladiti interese. 3. Spoznala sem, da pot do uresničitve cilja: vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačno- sti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ni lahka. Nenehno mo- ram oživljati motivacijo z branjem, gledanjem odlom- kov in seveda temeljitim pogovorom ob tem, socialne igre in igre vlog so postale sestavni del vsakodnevnega vzgojno-izobraževalnega procesa v razredu. Ob ne- pričakovanih odzivih sošolcev s posebnimi potreba- mi učenci niso več prestrašeni, odkar so seznanjeni z njihovo drugačnostjo, zato jo znajo tudi sprejemati. 4. Dobila sem potrditev, kako pomembna so v oddelku pravila in njihovo dosledno spoštovanje. Sedaj se jih držimo vsi, učenci in jaz kot učiteljica. Nanje opozar- jam in navajam tudi starše. Meje, ki smo jih skupaj postavili, niso ovira, ampak pomoč. Ob naštetih dejstvih ugotavljam, da je potrebno veliko pozornosti posvetiti vzgoji za ponotranjenje vrednot pri učencih, saj se je to pokazalo kot uspešna pot do izboljša- nja odnosov v razredu in pot do sprejemanja drugačnosti in medsebojne strpnosti. Če hočemo torej, da se izboljšajo odnosi v razredu, ni dovolj, da učenci le poznajo vrednote, za katere menimo, da so pomembne, ampak jih morajo sprejeti za svoje in se po njih ravnati vedno in povsod. Do pravega ponotranje- nja je še dolga pot. Z jasno zastavljenimi cilji in doslednim spoštovanjem vrednot jo je možno doseči. Projekt, ki sem ga izvedla, to trditev potrjuje. Vzgojni načrt šole, ki ga pomagam graditi, niso več le besede na papirju, ampak način dela in življenja v našem razredu. Projekt bom vodila še naprej do konca šolskega leta. Ne vem, ali bi ta način pomagal vedno in povsod. Tudi ne trdim, da je sedaj v razredu vse rešeno in brezhibno deluje. Sem pa dobila prvo potrditev takrat, ko so sošolci sklenili roke in v krog brez prepira vklučili Romkinji. Vem, da se je potrebno za dobre odnose nenehno truditi in s tem vzga- jati za ponotranjenje vrednot, še zlasti strpnost je tista naj- pomembnejša, brez katere v našem razredu zaradi izredno heterogene skupine ne bi mogli funkcionirati. Starši so to vrednoto posredovali svojim otrokom, učenci so vedeli zanjo in so s pomočjo vzgojnega koncepta na pravi poti, da jo ponotranjijo, za kar se moramo truditi vsi, starši, učitelji in učenci. VIRI IN LITERATURA: Priporočila o načinih oblikovanja in uresničevanja vzgojnega načrta osnovne šole. Objava na spletnih straneh MŠŠ (2008). Gomboc, M. (2007). Izhodišča za oblikovanje vzgojnega koncepta osnovne šole in vzgojnih načrtov osnovnih šol. V: Sodobna pedagogika, letnik 58 (124), str. 196–208. Virk-Rode, J., Belak-Ožbolt, J. (1990). Razred kot socialna skupina in socialne igre. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. No. 1 na področju inovativnosti razvoju in proizvodnji opreme za otroke od vrtca do devetletke. • Notranja in zunanja oprema • Učenje s pomočjo igre ob uporabi dogna- nih igral in opreme primernih za klasične in najmodernejše pristope izobraževanja, za večanje kreativnosti in boljšo sociali- zacijo otrok • Najkvalitetnejši materiali, leta uporabe brez velikega vzdrževanja, vsi proizvodi imajo posamezni certifi kat EN Zastopa in prodaja K&J d.o.o. Parmova 53 1000 Ljubljana T el: 01 436 36 17 E-mail: info@k-j.si didakta_127_maj_09.indd Sec1:35 didakta_127_maj_09.indd Sec1:35 26.5.2009 10:10:15 26.5.2009 10:10:15