SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (68) • STEV. (N°) 25-26
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 2 de julio - 2. julija 2015
BALANTIČ JE EDEN, BALANTIČA NISTA DVA
Pahor poziva k težki spravi
ANTON TOMAZIC -
Ko sta pred nekaj meseci občinska sveta Kamnik in Komenda sklenila poimenovati »Matično knjižnico Kamnik« v »Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik«, je bilo to neko povsem normalno, popolnoma nepolitično dejanje. Logično je, da se kulturna ustanova imenuje po velikem pesniku, rojenem v tem kraju in pobudnike ter svetnike lahko samo pohvalimo za njihovo rahločutno popravo preteklega mačehovskega odnosa do enega od velikanov slovenske literature. Pika.
Z ideologizacijo so začeli s povsem z drugega političnega pola: očitno že (spet) opogumljeni z levičarskim valom poveličevanja zmagovitega revolucionarnega »NOB« so odprli tako močno fronto, da je celo kamniški župan takoj počepnil. V zahtevi proti preimenovanju so namreč Francetu Balantiču očitali nič več in nič manj, kot to, da je bil »tudi aktiven (in plačan) podpornik režima, ki je v času druge svetovne vojne, ob pomoči domačih kolaborantov, načrtno uničeval vse kar je bilo slovenskega, ter med drugim požgal, ali kako drugače uničil, tudi okrog 2,5 milijona slovenskih knjig.«
S kvazi kompromisno rešitvijo je kamniški župan napovedal, da bodo postopek ponovili in skušali najti morda kakšno manj sporno rešitev. Z drugimi besedami: Balantič ne more biti — kdorkoli drug bo bolj primeren!
Ob splošnem ogorčenju slovenske (predvsem kulturne) javnosti so nekateri kamniški aktivisti skušali zadevo prikazati kot lokalnega pomena in potemtakem tudi vse nepotrebne reakcije »iz Ljubljane«.
Žal pa gre pri tem, sicer lokalnem, dogajanju, za zelo pomembno in morda celo prelomno — simbolno — vprašanje nacionalnega pomena za vso državo!
Se bo Slovenija končno po 25. letih vendarle osvobodila 45 letne ideološke navlake? Bomo nadaljevali z ideološkim etiketiranjem in razlikovanjem ter poniževanjem (ostankov) »poražencev« izpred 70 let?
Vsaka čast Kamniškemu Demosu ter uredništvu Časnika, da sta organizirala lep kulturni, pogovorni, strpni, dialoški, literarno zgodovinski (vsekakor pa nepolitičen!) večer 23. junija 2015 v (trenutno še?) »Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik«. Priča smo bili zanimivim gostom, zvedeli veliko novega ter se razšli v optimističnem razpoloženju.
Bojim pa se, da je publika kar malo prehitro, brez pomisleka zaploskala napovedi lokalnega kulturnika, da se bodo strasti pomirile, ter da bo (očitno po zaslugi kamniškega župana) knjižnica v Kamniku nosila vsaj ime »Knjižnica PESNIKA Franceta Balantiča«.
Torej namesto »Knjižnica Franceta Balantiča« - rajši (manj sporno!) - »Knjižnica pesnika Franceta Balantiča«? Posledično seveda takšen kompromis pomeni, da je bila Zahteva proti poimenovanju potrebna in koristna, ker je stvari postavila na svoje mesto.
France Balantič naj bo pa raznolik: tisti del, kjer je bil pesnik, je OK, drugi del, kjer je bil pa pri domobrancih, pa ni OK! Za prvi del naj pač poimenovanje bo, za drugi
pač ne!
In gremo po starem naprej: domobranstvo je nekaj slabega, zavrženega, izdajalskega... tako kot smo vas učili že 70 let. Zmagoslavno, napredno in zaslužno je le partizanstvo ter NOB! Ne bomo sicer komplicirali in preimenovali številnih šol »Karla Destovnika Kajuha« v šole »Pesnika Karla Destovnika Kajuha« (ker res ni bistveno, da je bil tudi VOS-ovec). To bi bila pa že prava lustracija!
Pisec teh vrstic imam seveda o domobran-stvu povsem drugačno mnenje in hvala Bogu tudi nisem edini! In da nas je vedno več, ter da bo resnica slejkoprej prevladala!
Domobranstvo je bilo eno najbolj veličastnih in plemenitih gibanj v naši zgodovini (tak pa je seveda tudi Demos).
Jasno je, da se v vsaki vojni formaciji znajdejo tudi posamezniki, ki brezpravno okolje vojnega časa izkoristijo za izživljanje nizkotnih čustev in takšni posamični zločini so se zgodili tako pri domobrancih, kot pri partizanih. Povojna propaganda je nekaj takšnih primerov uspela odlično izkoristiti za posplošeno pravilo sprevrženosti nasprotne politične opcije, kar se skuša ohranjati še v današnje dni. Resnica o bistvenih vprašanjih pa sicer počasi, vendar neizprosno prihaja na dan.
Kakšno gibanje oziroma ideja je lahko bolj legitimno in hvalevredno, kot domo--branstvo? Vsakdo ima pravico braniti svoj dom, svoje imetje, svoje najbližje in svojo domovino! In prav to in samo to so imeli za svoje poslanstvo slovenski domobranci! Nobene tuje, fašistične, nacistične, večrasne, protijudovske ali kakršnekoli druge ideologije, razen obrambe Slovenije in njenih tradicionalnih vrednot! Seveda so že od samega začetka imeli kot glavne nasprotnike komuniste, ki (ker) so Slovenijo hoteli povsem spremeniti in jo zapeljati pod tuje vode komunistične internacionale. Saj so komunisti tudi bili — že pred drugo svetovno vojno — glavna nevarnost za Slovenijo. To so daljnovidno ugotovili mnogi slovenski politiki, a, žal, niso uspeli sonarodnjakov o tem dovolj prepričati in jih združiti v močno politično delovanje proti tej vzhodni nevarnosti.
Saj je bilo potem zgodovinsko dokazano, da je bil komunizem največja nevarnost za slovensko družbo! Nobena druga tiranija ni v zadnjih primerljivih stoletjih tako zasužnjila našo domovino in ji povzročila toliko duhovne in materialne škode, kot komunizem. Če bi bila ideja domobranstva uresničena (za kar pa niso bili dovolj močni), bi leta 1945 v Sloveniji, tako kot v zahodni Evropi, zares napočila svoboda (jasno je, da bi desna politična opcija omogočila demokracijo), ne pa štirideset let diktature. V tej luči so seveda pravi izdajalci slovenskega naroda povsem na nasprotni strani — in po mnogih se (še danes) imenujejo knjižnice, šole, ulice in trgi.
Upam, da v Kamniku in Komendi ne bodo nasedli gnilemu kompromisu, ki bo »rešil« Balantiča (ter zapravljeni ugled kamniškega župana) in še naprej demoniziral domobranstvo.
(Časnik.si)
Predsednik republike Borut Pahor je na osrednji državni slovesnosti na Kongresnem trgu pozval: »Pozivam sebe, vse vas tukaj, vse nas, v domovini in po svetu, da se bolj potrudimo za oblikovanje skupnih ciljev. Pri tem je bistveno politično in vsako drugo sodelovanje, ne izključevanje. Predvsem smo še naprej dolžni krepiti medsebojno spoštovanje, strpnost, si medsebojno pomagati in spodbujati.«
Po Pahorjevih besedah moramo krepiti tisto, kar nas povezuje. Kar nas ločuje, pa moramo znati spoštovati. Sprava ni nek dogodek, ampak stanje duha, pravi: »V tem duhu je bila ustanovljena Združena Evropa in v tem duhu je bila ustanovljena tudi naša Slovenija. Spravljeni smo pripravljeni. Čestitke za dan državnosti. Srečno Slovenija.«
A sprava se zdi še daleč. Minuli teden so na Kongresnem trgu v Ljubljani odprli postavitveni prostor za spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanimi žrtvami. Spomenik bosta sestavljala dva stebra, ki bosta povezana v temelju in naj bi prikazovala enotnost v dvojnosti. V SDS menijo, da spomenik ni korak k spravi. »Na prvi pogled je jasno, da takšen spomenik z dvema ločenima stebroma, ki se nikjer ne stikata, ne simbolizira želje po spravi, temveč je njegov namen trajno ohranjanje delitev,« je zapisal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.
Vodja ocenjevalne komisije, ki je izbrala tak projekt, Aleksander Ostan pa pravi: »Spomenik vsem žrtvam ne more nadomestiti sprave. Tega se vsi zavedamo. Spravo lahko opravi le skupnost v nekem procesu, ki bo verjetno še kar trajal. Tudi ta spomenik ne bi smel biti nekaj, kar opere vest države, v smislu slabe vesti, v smislu tega, da s tem dejanjem zapremo zgodbo zgodovine in se usmerimo zgolj naprej. Te teme
f/
kot globinski vzorci nam sledijo, če jih ne razrešimo.«
Še težja je konkretna sprava. Na večer državnega praznika so namreč neznanci oskrunili kapelico v Kamniški Bistrici, posvečeno žrtvam revolucionarnega nasilja in posebej črnogorskim žrtvam, je sporočil predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, ki je dejanje označil za mazaško akcijo.
Kot je razvidno iz fotografije, so neznanci k napisu »Vsem žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja«, kar je citat iz zakona o vojnih grobiščih, pripisali »Sramotna laž bega SDS«. Pripis, ki so ga dodali nekoliko nižje, pa je manj čitljiv.
Na Policijski upravi Ljubljana so potrdili, da so bili o dogodku obveščeni v petek in da še zbirajo obvestila, po zbranih ugotovitvah pa bodo ustrezno ukrepali.
Pri postavitvi spomenika so sodelovali organi Republike Slovenije, Občine Kamnik, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor pa je obeležje počastil z vencem in častno stražo, zato Dežman oskrunitev kapelice razume kot napad na Republiko Slovenijo. Kot je zapisal, ima mazaška akcija v Kamniški Bistrici verjetno svoje očete v strupeni propagandi in lažeh, ki jih širijo člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Pridružili so se jim tudi drugi ekstremisti, ki so v kamniškem primeru svoj domet pokazali že s sramotenjem Franceta Balantiča, še meni Jože Dežman.
Blagoslovitev kapelice in Parka spomina in opomina v čast žrtvam druge svetovne vojne in povojnega revolucionarnega nasilja je na Kopiščih v Kamniški Bistrici potekala 13. junija.
(Op. ur.: Glej še članek o spravi na 2. strani tega izvoda)
Dokument za sinodo
V Vatikanu so predstavili delovni dokument za sinodo o družini. Ta vsebuje tudi povzetke odgovorov na vprašalnik, ki so ga ljudje izpolnjevali po vsem svetu. Generalno tajništvo sinode je prejelo skoraj 360 pripomb, ki so jih poslale škofije, župnije, cerkvena združenja, skupine vernikov, gibanja in civilne organizacije, raziskovalni centri, predvsem pa številne družine in posamezni verniki. Delovni dokument je razdeljen na tri dele, obravnava pa izzive, poklicanost in poslanstvo družine.
Udeleženci sinode bodo med izzivi, s katerimi se soočajo družine, govorili tudi o revščini in družbenem izključevanju, vlogi žensk, spolni vzgoji in bioetiki. Poklicanost družine zajema teme, kot so: naravni zakon, nerazve-zljivost daru, rodovitnost, mladi in strah pred poroko, usmiljenje. Tretji del, ki je posvečen poslanstvu družine danes, pa med drugim obravnava teme kot so: pospeševanja postopkov za razveljavitev zakonskih zvez, pastorala vernikov v neurejenih razmerah in problem upadanja rojstev.
Na tiskovni konferenci ob predstavitvi dokumenta se je pojavilo tudi vprašanje, kako pastoralno spremljati družine, v katerih živijo osebe s homoseksualnimi nagnjenji, ne da bi se strinjali z istospolnimi porokami. Odgovarja glavni poročevalec sinode, madžarski kardinal Peter ErdQ: »Pastoralna pozornost in priznavanje isto-spolnih porok sta dve različni stvari, kar je razvidno tudi iz sklepnega dokumenta izredne sinode o družini, kjer je člen, ki citira tudi druge dokumente Katoliške Cerkve.«
Drugo izpostavljeno vprašanje pa zadeva pastoralo civilno ločenih in znova poročenih. Tajnik sinode italijanski nadškof Bruno Forte je pojasnil, da se teme ne sme poenostavljati na vprašanje obhajilo da ali ne, ampak se je treba vprašati, kako pomagati tem osebam, da se bodo čutile živ del, protagoniste cerkvenega življenja.
Redna sinoda o družini na temo Poklicanost in poslanstvo družine v Cerkvi in sodobnem svetu bo v Vatikanu potekala od 4. do 25. oktobra.
Razmišljanja o spravi
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V Svobodni Sloveniji smo pred 25. leti, točno 5 julija 1990 (št. 26) objavili članek izpod peresa lic. Francija Markeža. Zaradi sodobnosti njegovih izvajanj ga ponovno objavljamo:
TONE MIZERIT
Beseda SPRAVA je sedaj v središču političnega dogajanja. Povezana je z upanjem, da se bodo razmere v domovini vendarle uredile. Je beseda, ki utira narodu pot v prihodnost ...
Meni se je pa ta beseda oziroma pojem od vsega začetka zdel preveč zahteven, da bi ga mogli kar takoj uresničiti.
Ker sem pa preživel doma le dobro sedmino življenja in mi zato lahko uide pravi pomen kakšne slovenske besede, sem šel pogledat, kaj pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika o SPRAVI:
SPRAVA: Dejstvo, da se kdo spravi s kom. SPRAVITI: 7. (geslo): s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima več odklonilnega odnosa do koga: ... spraviti se med seboj, spraviti se s sovražnikom (IV -str. 868).
Ta razlaga je le potrdila moj dvom. Vendar si želim in vem, da bo prišlo do ureditve odnosov med Slovenci, doma in po svetu. Je za dosego tega nujen formalni obred sprave? Ni možna drugačna oblika življenja v slogi? Listal sem naprej po besednjaku:
POMIRITEV: Glagolnik od pomiriti. POMIRITI: S svojim delovanjem, vplivom doseči:
1.	da se kdo preneha razburjati, vznemirjati;
2.	da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do nekoga;
3.	Povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti (III. - str. 799).
Tretja razlaga se mi je zdela laže dosegljiva, a sem še iskal druge možne opise stanja, ki si ga vsi dobronamerni Slovenci želimo. Našel sem besedo:
SOŽITJE: Skladni medsebojni odnosi.
Taki odnosi so za zdrav razvoj vsakega naroda nujni, saj so njegovi člani v neizogibnem sožitju.
SOŽITJE: Skupno življenje, skupno bivanje (IV - str. 825).
Katera teh definicij najprimerneje opiše stanje, ki ga Slovenci stvarno lahko dosežemo? Kaj bi morala prispevati vsaka od razprtih strank, če bi hoteli uresničiti dobesedni pomen SPRAVE: To je, da ne bi bilo več »medsebojnih odklonilnih odnosov«?
Ali lahko pričakujemo, da bodo vodilni komunisti - pod tem ali pod spremenjenim nazivom - dali v imenu resnice in pravice izjavo, ki bi nas utolažila in pomirila: Namreč, da njihova borba med vojno ni bila osvobodilna, da jih narodov blagor ni niti najmanj brigal, da niso pobijali izdajalcev - ki jih niso nič motili - ampak poštene narodnjake, ki so se upali upreti njihovim pravim namenom, to je izvedbi komunistične revolucije in prevzemu popolne oblasti? Lahko mi trezno pričakujemo, da bodo kaj takega kdaj priznali? Zdi se mi nemogoče, ker bi s tem tudi priznali in sprejeli odgovornost za strašni zločin, ki so ga skozi 50 let izvajali nad slovenskim narodom v interesu ideologije, ki se je sedaj sesula.
In tudi, če bi kaj takega priznali, bi zadostovalo to priznanje, da se poravnajo vse krivice, ki so jih prizadejali? Najmanj, kar bi k tej poravnavi spadalo, je to, da se postavi pred sodišča preživele odgovorne za mučenja in poboje, za nezaslišani genocid po vojni, za kratenje osebne svobode in človečanskih pravic skozi 45 let, za krajo narodove lastnine.
Nadalje, da se javno vrne dobro ime tistim, ki smo bili primorani upreti se komunizmu in da se prizna upravičenost naše samoobrambe.
Doma veliko pišejo o dobronamernih partizanih, ki so bili prepričani, da se borijo res samo za svobodo. Trdijo celo, da so bili večina. Nimam pravice, da bi o tem dvomil. Vsekakor pa njihovi dobri nameni niso prišli do izraza, nit med vojno niti ne v teh dolgih 45 letih, ko so bili pod popolno oblastjo svojih nekdanjih voditeljev in poznejših
gospodarjev.
Kaj bi pa želeli bivši domači oblastniki (bivši? - opomba po 25 letih) slišati od nas, tako imenovanih premagancev? Da smo bili izdajalci, ki smo se povezali z okupatorjem, postali njihovi hlapci in se skupaj z njimi borili proti lastnemu narodu, da se ohranimo na oblasti.
Tudi če bi bili mi v imenu sprave pripravljeni kaj takega sprejeti, čeprav v omiljeni obliki, bi to odgovarjalo resnici? Nas niso komunisti s stotinami umorov naših ljudi sami primorali, da smo se jim uprli in si organizirali samoobrambo? Ne verjamem, da bi lahko pustili ob strani vse preživeto in to do take mere, da ne bi imeli več odklonilnega odnosa do povzročiteljev tega zla. Pri najboljši volji ne bomo mogli nikdar postati ravnodušni do naših mrtvih, do našega begunstva in izgnanstva, do toliko življenjskih moči, okrnjenih v svojem razmahu zaradi bolestnega domotožja.
Rana, zasekana v slovensko telo, se bo gotovo zacelila, a pustila bo brazgotino, ki bo to telo zaznamovala.
Mi nismo šli v svet, da bi ustanovili otoček slovenstva v tujini in potem nekako športno merili, skozi koliko rodov smo zmožni ohraniti materin jezik. Morali smo v svet, da smo si rešili golo življenje. Ohranjevanje našega slovenstva pa ni le nujna posledica ljubezni do naroda, ampak tudi potreba, da lahko ostajamo zvesti temu, kar smo spoznali kot svoje poslanstvo: čuvati, raziskovati in posredovati resnico o medvojnih in povojnih dogodkih.
Lahko rečemo, da smo to poslanstvo izvršili. Sedaj pa napnimo vse sile in pokažimo dobro voljo, da bo slovenski narod čim prej dosegel to, kar lahko kljub vsej obremenitvi doseže, to je: SOŽITJE, skladne - in poštene - medsebojne odnose.
Vprašanje po 25 letih: se je to doseglo?
NOV DRŽAVNI SPOMENIK
Zička kartuzija
Vlada je sprejela odlok o razglasitvi Žičke kartuzije za kulturni spomenik državnega pomena. Žička kartuzija s srednjeveško samostansko arhitekturo izstopa z obsegom in kakovostno arhitekturo, postavljeno pretežno od poznega 12. do konca 14. stoletja.
Kartuzija, ki letos praznuje 850. obletnico ustanovitve, je kot zgodovinski prostor, arhitekturni in krajinski spomenik izjemnega pomena za Slovenijo in širši evropski prostor, so zapisali na ministrstvu za kulturo.
V istih dneh je Društvo Slomškova romarska pot v sodelovanju z občinami Slovenske Konjice, Šentjur in Vojnik organiziralo Slomškov pohod ob Dnevu državnosti in 850-letnici Žičke kartuzije. Ob tem je v kartuziji potekala tudi maša za domovino, ki sta jo vodila mariborski nadškof in metropolit Alojz Cvikl in celjski škof Stanislav Lipovšek.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Zastonj ni nič, še prostor ne in čas. Udobja ceno naj bi plačevali sami, a mnogokrat jo drugi plačajo za nas.
MK
Volilna kampanja se je začela, čeprav uradno še ni dovoljena. A kdo bo zamudil priložnost za propagando, ko se zdi, da je vsak zamujen trenutek lahko usoden. Ob vsem pa prednjači vlada.
Predsednica vseh? Gospa Cristina rada poudarja, da je predsednica vseh 40 milijonov Argentincev. To seveda ni tako. Morala bi biti, pa ni. Bolj kot predsednica države nastopa kot predsednica stranke. In v tej vlogi izrabi vse priložnosti, zlasti medijsko »verigo«, da dela propagando za lastne kandidate in napada opozicijo. Da to v raznih ozirih ni pravilno kaže dejstvo, da so proti njej že vložili sodni postopek, zaradi izrabljanja te medijske mreže. Po zakonu jo lahko uporablja samo v izrednih važnih primerih, seveda nikdar pa ne v propagandne namene, niti vladne, še manj strankarske. Da je v tem primeru opozicija zelo prizadeta je jasno. A kampanja gre naprej svojo pot. Vlada pa ne ostane samo pri propagandi. Uporablja razna sredstva, da bi si pridobila ljudsko naklonjenost. Med njimi ni na zadnjem mestu razsipanje raznih daril, od gospodinjskih strojev, preko žimnic do obleke in jestvin. Gospodarskemu ministru je tudi uspelo nekoliko zaustaviti inflacijo. To, in pa dejstvo, da se bo v naslednjih mesecih povišica plač poznala pri družinski ekonomiji, bo lahko odločilo marsikateri glas. Je možno, da zaradi treh mesecev oddiha kdo spremeni svoj glas v prid vladi? Seveda je možno. Mnogo ljudi voli z žepom, ne z glavo ali s srcem. Tega se v vladi zavedajo in vsi napori so usmerjeni v to strategijo. Kaj bo potem, ko bo poletje mimo in bo nastopila zima, jih ne briga.
Res ni upanja? Tudi to ni tako. K temu onemimo dva pojava. Po eni strani Macri (in njegov PRO, povezana z radikali in Eliso Carrio) pridobiva na glasovih. Ankete mu kar dobro kažejo. Kot predsednica se tudi on zanaša na polarizacijo glasov, kjer vladna fronta ne bi dosegla 45% in ne bi prednjačila 10% pred njegovo stranko. Sploh ta čudni argentinski sistem, ko ima vodilni kandidat toliko možnosti zmage, ne da bi potreboval 50%, nima pravega smisla. A v tem primeru se lahko vladni načrti izjalovijo. Poleg tega je še »učinek Massa«, ki bo s peronistične strani vladi le potegnil nekoliko glasov. Sedaj pa je tudi jasno, da je politika gospe predse-
dnice, ki prizadeva tradicionalne župane, ali njena poteza, da je najboljša mesta na volilnih seznamih napolnila z mladeniči La Campore, pustila mnogo ranjenih. Marsikdo se iz zamere, ali da se preneha ta gonja proti tradicionalnemu peronizmu lahko odloči, da vlade ne bo volil. Cilj »hočemo vse« lahko postane bume-rang, ki preti, da bo udaril lastnika. Poleg tega pa je gospe zmešal štrene uporni Randazzo. Ker ni hotel kandidirati za guvernerja ključne province Buenos Aires, predsednici ni ostalo drugega, kot da je dopustila več kandidatov. Župan Matanze Espinoza se je delno umaknil in sprejel, da bo kandidat za podguver-nerja na listi Domingueza. Njima nasproti pa stoji šef vlade Anibal Fernandez. Med njimi je boj vedno bolj oster in napadi skoraj vsakdanji. Namesto, da bi tako na primarnih volitvah dosegli več glasov, se lahko marsikdo odvrne od vladne fronte.
Razne volitve. V Sana Fe so končno zmagali socialisti, vendar je ostal sum, da ni bilo vse po pravilih. Na Ognjeni zemlji je zmagala vladna fronta in bo Rosana Andrea Bertone guvernerka in propagan-distka za predsedniške volitve. Za to nedeljo pa so napovedane županske volitve v prestolnem mestu. Tukaj je Macrijev kandidat Larreta udobno na prvem mestu, vendar ne bo šlo brez drugega kroga. A naj še tako napenjajo vse sile, vlada ne more prerasti tretjega mesta. Ob tem je njihov kandidat (Recalde) kot predsednik argentinske letalske družbe doživel hud udarec ob aferi »zvezdnice« Vicky Xipolitakis, ki sta jo dva pilota povabila v kabino in pustila, da je pritiskala na vzvode. Kako lahko muha škoduje slonu ... Gospodarski položaj pa ne gre popolnoma tako, kot bi želela vlada. Vzporedni dolar je znova presegel 13 pesov in ga ne morejo zbiti. Tudi maja je industrijska proizvodnja padla in sicer 9%, kar pomeni 22 zaporednih mesecev nenehnega padanja. Razni sindikati so krepko presegli vladni strop 27% povišanja plač. Delavci prehrambne industrije so podpisali kar 33%; mnogi drugi se še pogajajo. Kljub vsemu skoraj polovica zaposlenih mesečno doseže komaj 6.000 pesov, kar je krepko pod pragom normalne plače. Večina jih dela »na črno«, česar tudi sedanja vlada ni uredila, kljub vsemu opevanju socialnih uspehov.
VELEPOSLANIŠTVO RS
Praznik državnosti 2015
Slovensko Veleposlaništvo v Buenos Airesu je priredilo proslavo za novo obletnico osamosvojitve Slovenije v »Hotel de los Inmigrantes«, kraj, ki je danes spremenjen v muzej. V tem prostoru je velika večina priseljencev prebila vsaj prve
dni po prihodu v Argentino. Med njimi seveda skoraj vsi Slovenci obeh množičnih emigracij. Prireditev je bila odprta za splošno občinstvo, ki se je nabralo v lepem številu. Pred akademijo je bila možnost vodenega obiska po muzeju.
Geslo proslave je bilo povzeto po naslovu diplomske naloge Nadie Molek (o tem smo poročali v našem listu), »Ser esloveno en la Argentina« (Biti Slovenec v Argentini). Pozdravi, govori in razne točke so se vrstile s povezavo Barbare Rant, ki je tudi povedala o svojih koreninah in kako je ona sama od doma povezana s slovenstvom.
Pozdravil je najprej državni poddirektor migracij dr. Guillermo Mazars, in nato še Sebastian Vidal Mackinson, koordinator produkcij muzeja državne univerze Tres de Febrero. Sledile so besede slovenskega veleposlanika Tomaža Mencina.
Nato se je začel kulturni del programa, s sopra-nistko Softo Škele, ki je izvajala dva samospeva slovenskih skladateljev v Argentini, in sicer od povojne emigracije Alojzija Geržiniča »Mrak«, in iz predvojne, Cirila Krena, »Spominčice«. Na elektronski klavir je nič lahke skladbe spremljal Claudio Pascua. Omenjeno je bilo, da je bila njena prababica Roza Škele sopranistka v Ljubljanski operi.
Na komad svetovno slavne skupine Laibach je potem Andrea Keš zaplesala svojo koreografijo. Omenjeno je bilo da je Andrea v letu 2005 ustanovila plesno šolo »Ples« v Palo-marju.
Nadia Molek je že za svojo diplomsko nalogo »Slovenstvo v Argentini«, raziskovala iz antropološkega vidika. Na to temo je predstavila kar bi lahko imenovali osnutek njene teze: biti Slovenc v Argentini. Povezala je le-to tudi z vselitvijo v Argentini nasploh.
Nato je napovedovalka omenila Davida Espinozo, ki večkrat pomaga Veleposlaništvu pri audiovizualnih temah. David ima sorodnike v Prekmurju in pripravlja sedaj dokumentarec o Prekmurski imigraciji v Argentini. Zahvalila se mu je tudi, da se je ta večer ukvarjal s fotografiranjem.
Priložnost je bila tudi, da se je predstavil Vlado Kreslin. Pravkar je bil dospel v te kraje za svoje nastope na Pristavi v Caste-larju (mimogrede, tudi v Slovenski hiši v soboto na proslavitvi državnega praznika in v Prekmurskem domu v Bernalu). Ta zvezdnik pop glasbe je zapel dva komada; drugi je bil uspešnica »Tista črna kitara«, ki je pred kratkim dobila tudi kubansko verzijo v priredbi in izvedbi Ariela Cubne v Sloveniji.
Tudi šport je bil na vrsti in pred občinstvo so stopili Andres Kogovšek, Aleks Jakoš, Andres Vombergar in Cristian Poglajen. Predstavila jih je Barbara in z njimi vodila kratek pogovor. Omenila je tudi, da je nogometno moštvo »Zedinjena Slovenija« pravkar gostovalo v Sloveniji. Izvedlo je turnejo na povabilo Slovenske nogometne federacije in igralo štiri tekme. Zmagali so pri dveh in pri dveh izenačili.
Za konec je pa bila projekcija kratkega dokumentarca Marka Vombergarja o nogometni tekmi argentinske in slovenske reprezentance lanskega leta v La Plati.
Med celotnim potekom prireditve so na dveh stenah projecirali slike raznih predmetov in fotografij, ki so jih rojaki pošiljali na veleposlaništvo v ta namen, da jih je potem Amala Perez Molek sestavila. Prav v tem času ima Amalia razstavo v Sloveniji.
m

i X4
ШX
i лу
Za zaključek smo bili vsi navzoči (med njimi tudi nekaj diplomatov drugih držav), povabljeni v pritličje na peneče vino, žganje, in na čokolade proizvodnje Ingrid Čuk ter »piškote« Jermanove Magui.
Rok Fink
SKA
Predavanje dr. Matjaža Roterja
Slovenska kulturna akcija je priredila predavanje s področja zgodovinskega in družbenega odseka. Bilo je v Slovenski hiši, v dvorani dr. Tineta Debeljaka. V soboto, 9. maja, je dr. Matjaž Roter, tajnik nunciature v Urugvaju, predstavil temo »Papeška diplomacija«.
Predavatelj je najprej opozoril, da v sredstvih družbenega obveščanja zasledimo več izrazov o zgornji tematiki: Papeška diplomacija, Diplomacija Svetega sedeža, Cerkvena diplomacija, Vatikanska diplomacija ... toda pomen vsakega izmed teh pojmov ni isti. V letu 2015 ima Sveti sedež diplomske odnose z 180 državami. Ob nastopu pontifikata Janeza Pavla II. je bilo teh držav 84. Veleposlaništev, akreditirana pri Svetem sedežu, ki imajo sedež v Rimu, je trenutno 83.
Nato je dr. Matjaž Roter poudaril, da je treba razlikovati med tremi različnimi subjekti:
1.	Sveti ali Apostolski sedež;
2.	Država Mesto Vatikan (Država vatikanskega mesta);
3.	Katoliška Cerkev.
Vsem je skupen rimski papež, ki je voditelj Svetega sedeža, suveren Države vatikanskega mesta ter vrhovni poglavar Katoliške Cerkve.
Naloge Svetega sedeža, kot vrhovnega upravnega organa in subjekta mednarodnega prava, so: vzpostavitev diplomatskih odnosov, sklenitev mednarodnih pogodb, aktivna in pasivna pravica imenovati in sprejemati odposlance, sodelovanje na mednarodnih konferencah, izvajati vlogo posredovalca med različnimi mednarodnimi pravnimi subjekti.
Predavatelj je tudi posvetil nekaj misli Državi vatikanskega mesta, enklavi v mestu Rimu, ki je bila ustanovljena s podpisom Lateranskih pogodb 11. februarja 1929. Je. t. i. država sredstvo in ne cilj. Zagotavlja teritorialno suverenost Svetemu sedežu in rimskemu papežu. Zgodovinski razvoj je bil sledeč: a) Pred ustanovitvijo vatikanske države (leta 754 papeška država); b) Italijanski garancijski zakon iz leta 1871; c) Lateranski sporazumi iz leta 1920 med Svetim sedežem in Italijo.
Predavatelj je tudi razložil katere so pristojnosti odposlanca rimskega papeža, apostolskega nuncija. Apostolski nuncij (lat. nuntius - odposlanec) je stalni diplomatski predstavnik Svetega sedeža pri neki državi ali mednarodni organizaciji. Od Dunajskega kongresa leta 1815 naprej so nunciji tradicionalno tudi dekani diplomatskega zbora, zlasti v državah, kjer je katoliška veroizpoved uradna ali večinska.
Dr. Roter je tudi razložil vlogo apostolskega nuncija. Ta je osebni in stalni predstavnik papeža tako v Katoliški Cerkvi kot pri oblasteh države. Predavatelj je tudi osvetlil naloge in dolžnosti papeškega odposlanca, ki so zapisane v kan. 364 in 365 Zakonika cerkvenega prava (CIC 1983) in glavna načela papeške diplomacije. Omenil je tudi Slovence, ki so delovali ali delujejo v papeški diplomaciji in prispevek Svetega sedeža v procesu osamosvajanja Slovenije. Sveti sedež je priznal neodvisnost Republike Slovenije uradno že 13. januarja 1992 in diplomatski odnosi so pa bili vzpostavljeni 8. februarja istega leta.
Koliko zanimanja je vzbudila tematika tega večera so dokazala številna vprašanja publike, ki je nagradila predavatelja in odgovore z navdušenim ploskanjem.
K.C.
MENDOZA
Dan državnosti in občni zbor
V nedeljo, 28. junija, smo se zbrali na dvorišču Doma, da smo se spomnili dneva državnosti z dviganjem zastav, petjem himen in govoru Davorina Hirscheggerja v slovenščini in španščini. Pri zahvalni maši, kjer je sodeloval pevski zbor pod vodstvom Diega Bosqueta, smo se spomnili 70 let izseljenstva.
Po kratki pavzi ob kavi se je vršil 66. redni občni zbor Društva Slovencev v Mendozi.
Po branju zapisnika lanskega občnega zbora so sledila poročila tajnika Boži-
darja Bajuka, blagajničarke Helene Bajda, voditeljice osnovne šole sv. Cirila in Metoda Lenčke Božnar, voditeljice tečaja slovenščine za odrasle Vere Ašič, voditeljice likovnega odseka Rosite Klinec, predsednice pevskega zbora Anice Grintal, v imenu Odbora staršev šole Angelce Čad, voditelja planinskega odseka Davorina Hirscheggerja in v imenu Folklorne skupine Nikolaja Nema-niča. Peter Slovša je kot predstavnik Nadzornega odbora podal odboru razre-
šnico.
Sledile so besede predsednika Milana Nemaniča, ki se je zahvalil odbornikom, sodelavcem in navzočim za sodelovanje, ter se poslovil od svoje funkcije, ki jo je opravljal skozi osem let!
Nato je bil izvoljen nov odbor. Predsednik: Tine Šmon; podpredsednica: Helena Hirschegger; tajnik: Matjaž Grintal; blagajničarka: Helena Bajda; gospodar: Tomaž Bajda; kulturni referent: Fric Šmon; odborniki: Mariano Hirschegger, Federico Štumberger, Davorin Hirschegger, Rezka Novak
Nemanič in Pablo Šmon.
Nadzorni odbor sestavljajo: Maks Ovčjak, Peter Slovša ter Cvetka Grintal.
Za razsodišče pa so bili izbrani: Stane Grebenc, Janez Štirn in Majda Nemanič.
Izvoljeni predsednik je vse navzoče nagovoril s prošnjo za potrpežljivost, sodelovanje in molitev k svetemu Duhu, da bi vodil delo novega odbora.
Zaključek nedeljskega snidenja je bilo skupno kosilo, golaž!
mif
SOLA ANTONA MARTINA SLOMSKA
Obisk veleposlanika RS
VTISI IZ SLOVENIJE
V petek, 5. junija, je šolo Antona Martina Slomška v Mendozi obiskal veleposlanik Republike Slovenije, gospod Tomaž Mencin.
ki so v lepi slovenščini recitirali pesem »Slovenec sem«. Ob tem sta dva mlajša učenca, v slovenski narodni noši, pozdravila veleposlanika s slovenskim šopkom
Učenci in učitelji smo ga okoli enajste ure dopoldan skupaj pričakali v dvorani.
Ravnateljica šole, Danisa Fernandez, ga je na kratko pozdravila, potem pa je besedo prepustila trem učencem šole,
Pogreb Tinke Urbančič
(Od našega dopisnika)_
rož. Nato pa ga je po slovensko nagovorila Urška Šmon ter mu na kratko orisala zgodovino te mlade slovenske šole, od skromnih začetkov z enajstimi učenci, do sedanjih sto enajst otrok. Dodala je še, da v prihodnosti načrtujejo pridobiti lastne prostore, in mu zaželela prijetno bivanje v Mendozi.
Pod vodstvom Angele Bajda so nato otroci zapeli še dve slovenski skladbi: Jaz pa pojdem na Gorenjsko in Moj očka ima konjička dva.
Po tem prisrčnem sprejemu so otroci nadaljevali svoje delo po razredih, veleposlanik pa jih je obiskal v vseh učilnicah.
V kroniki, ki zapisuje začetke tretjega vala naseljevanja Slovencev v Argentino, je omenjeno, da je med prvimi rojenimi ob Reki srebra bila Tinka Urbančič. Zdaj moramo v to kroniko zapisati, da je Tinka svojo zemsko pot po dolgi bolezni zaključila v Ljubljani v sredo, 24. junija in bila na svojo željo pokopana v Dolnjem Logatcu, od koder izvira rod njene mame.
K pogrebni maši se je zgrnilo veliko ljudi. Kako ne, ko pa je bila Tinka aktivna od same preselitve v Slovenijo leta 1992. Prišli so s Koroške, kjer je bila vzgojiteljica v Višji šoli za gospodarske poklice Šentpeter pri Št. Jakobu v Rožu. Prišli so iz župnij Begunje na Gorenjskem in iz Planine pri Rakeku, kjer je gospodinjila bratrancu župniku in poučevala verouk. Prišli so od Sv. Trojice v Ljubljani, kamor je hodila kot župljanka k obredom. Prišlo je veliko preseljenih iz Argentine, ki so jo imeli radi, in drugi. Prišli so sorodniki in mnogi iz Argentine, ki so Tinko dobro poznali in sob te dni na obisku v Sloveniji.
Pogrebne obrede je opravil bratranec France Maček, mašo pa je daroval Dragan Adam, župnik pri Sv. Trojici v Ljubljani. Z njima je somaševalo več duhovnikov, ki so bili v stiku s pokojno, med njimi msgr. Mirko Grbec, Janez Rihar in Janez Cerar.
Da so Tinko ne samo obrajtali, ampak imeli tudi radi, je bilo razvidno iz besed, ki so bile izražene po maši. France Maček jo je imenoval 'drugo mamo', saj mu je Tinka gospodinjila in pomagala po smrti lastne mame, vse dokler ji je bolezen dopuščala. Župnik je omenil tudi njeno delovanje v času, ko je še živela v Argentini in si tudi tam nabrala mnogo dobrih prijateljstev. Čeprav si ni ustvarila lastne družine, je v teh letih s svojim delovanjem vzgojila veliko duhovnih hčera in sinov. V svojih besedah je lepo orisal dejstva, ki so vplivala, da se je, tako kot Tinka, mnogo Slovencev rodilo v Argentini; ki s svojim življenjem še danes skrbijo, da v Argentini obstaja živ košček slovenskega naroda.
Morda se bo še kdo oglasil in zapisal svoje spomine na Tinkino delovanje v Buenos Airesu. Vsak izmed nas, ki smo kdaj sodelovali ali bili udeleženi pri njenem delu za dobro, se je bo z veseljem spomnil.
Užaloščenemu očetu Slavku in sestram se pridružujemo tudi pri Svobodni Sloveniji in z njimi prosimo Boga, naj ji bogato povrne vsa njena dobra dela.
GB
MLADINSKO SREČANJE
Pristimatch
V jutru 25. maja smo se zbrali na Pristavi. Vsa mladina je bila vabljena, da tekmuje na Pristimatch. Pristavčani smo pripravili program za vsako vreme: če bi
Po obhodu vse šole smo se še vsi skupaj slikali.
Fotografiral je Friderik Štumberger.
Po obisku šole je veleposlanik obiskal še »Materinski vrtec Angel varuh« (Jardm Maternal Angel Custodio), ki ga že drugo leto upravlja Fundacija SLO. Inštitucijo Angel varuh so oddale Fundaciji SLO sestre reda Leonardo Murialdo (Muri-aldinas), ker so se preselile na drugo območje, z večjimi gospodarskimi potrebami. Ta vrtec je od šole AMS oddaljen dve kvadri in ga obiskuje dvainšestdeset otrok, od 3. do 5. leta starosti; direktor vrtca pa je prof. Geronimo Mercado, ki mu pomaga pet vzgojiteljev.
Najlepša hvala za obisk veleposlanik Tomaž Mencin!
Sola Antona Martina Slomška - Mendoza
bilo sončno, igre na prostem; ob dežju pa igre na dvorišču in dvorani. Dan je bil sončen. Pripravili smo mize na prostem in udeležencem postregli z zajtrkom. Nato smo vse vpisane razdelili v dve skupini: oranžne in zelene, ter pričeli tekmovanje.
Za prvo igro, si je vsak tekmec privezal balon na gleženj. Skupini sta pričeli vsaka na eni strani igrišča odbojke. Ob določenem znaku so igralci pričeli iskati člane nasprotnega moštva, da bi jim počili balon. Komur je počil balon, je moral takoj ven iz igrišča.
Nato smo se pomaknili na igrišče nogometa, kjer smo skakali v vrečah krompirja, in poskušali doseči najkrajši čas. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. Prvi je zahteval koordinacijo, saj sta skupini tekmovali tako, da sta v eni vreči skakala dva člana naenkrat. V drugem delu pa je tekmovanje zahtevalo le napor posameznika.
Naslednje igre so zahtevale močne roke, hitre noge in pa koordinacijo. Hodili smo s smučkami v parih, ter poskušali doseči cilj pred nasprotno skupino; tekli in skakali na premikajoči se preprogi.
Opoldne je bil predviden premor, da smo se lahko okrepčali z dobrimi polpe-tami in pijačo, ter nadaljevali popoldanski del.
Zbrali smo se na igrišču nogometa,
kjer so bile nastavljene klopi. Pri igri bi zmagala skupina, katere največ članov je v petnajstih minutah prehodilo klopi z zaprekami, ter se vrnilo na izhodiščno točko. Da bi ne bilo preveč enostavno, je nasprotno moštvo iz varne razdalje obmetavalo mimoidoče z žogami, ter tako poskušalo zavirati napredovanje tekmecev.
Sledile so igra med dvema ognjema, nogomet s privezanimi nogami; skupine ano ravrstili na klopi glede na razne kriterije; ter ples s stoli, kjer se za vsako pesem umakne en stol ter izključi igralca, ki se ni utegnil usesti.
Zadnja igra je bil »Quidditch«: vsak član je izbral svojo metlo, in se podal na igrišče s svojim moštvom. Pod pripekajočim soncem smo se pomerili in poskušali dobiti žogo ter narediti gol v katerega izmed treh obročev na nasprotni strani. Igra je bila napeta - izid negotov.
Takrat se je prikazala na obzorju zlata »snitch«, ki smo jo vsi iskali, a dobil jo je le igralec oranžnega moštva, in s tem zagotovil zmago.
Sledila je podelitev nagrad. Oranžno moštvo je osvojilo prvo mesto, zeleno drugo; oba pa dober posladek! Tega smo kar skupaj pojedli preden smo se odpravili domov.
Hvala Pristavski mladinski organizaciji za pripravo tekmovanj, in dan, preživet v lepem vzdušju. Hvala tudi vsem, ki ste se udeležili tega dne.
J.R.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
OB SPOMENIKU
Mi izseljenci v svobodi naše poti ne moremo spremeniti. Določno in jasno nam je začrtana. Ne moremo niti na desno, ne na levo. Pot naše dolžnosti gre naravnost in so nam jo začrtale žrtve odpora proti nasilju: Slovenci v Primorju in na Koroškem, na Gorenjskem in Štajerskem. Borci v Ljubljanski pokrajini in v vsej Sloveniji, žrtve komunizma in nacističnih ter fašističnih taborišč in ječ. Neprestano gleda na nas 12.000 pomorjenih junakov. Zavedajmo se tega vedno in povsod in pri vseh naših dejanjih. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Odkritje spomenika. V nedeljo, dne 27. junija, je bila v Buenos Airesu v Argentini ena najbolj ganljivih spominskih slavnosti, kar si jih doslej v tej državi prirediti Slovenci, v vseh letih izseljenstva, žrtvam II. svetovne vojne in komunistične revolucije. V Slovenski hiši so jim odkrili prelep spomenik, ki bo še poznim slovenskim rodovom v tej republiki pod Južnim križem govoril o kruto pomorjeni slovenski mladini samo zato, ker se je uprla komunističnemu nasilju in zločinstvu v obrambi slovenske svobode ter narodnih in verskih tradicij slovenskega naroda.
Vabilu Odbora za postavitev spomenika slovenskim žrtvam se je odzvalo izredno veliko rojakov. Bilo jih je toliko, kot še nikdar doslej v Slovenski hiši.
3. kulturni večer SKA je bil v soboto, 19. junija in ga je vodil dr. Tine Debeljak. Predavatelj g. Marijan Marolt je najprej orisal razvoj slovenske arheologije v zadnjih 150 letih in prešel nato na šempetrsko nekropolo. .
San Justo. Žalna seja odbora Našega doma v San Justu v spomin 20-letnice pokola domobrancev je bila v soboto, 26. junija, ob 21. v spodnjih prostorih doma. Seji sta prisostvovala, poleg vseh članov ožjega in širšega odbora ter referentov vseh odsekov, delujočih v Našem domu, tudi slovenski dušni pastir v san Justu, g. Janko Mernik in voditeljica slovenskega šolskega tečaja gdč. Angelca Klanšek. Začel je in vodil sejo predsednik Našega doma g. Tone Oblak. .
(Svobodna Slovenija, 1. julija 1965 - Št. 26)
RESUMEN DE ESTA EDICION
AKTUALNI KRESNIK
Delovo nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta je na ljubljanskem Rožniku prejel Andrej E. Skubic za roman Samo pridi domov. V njem se loteva zelo aktualne teme, ki v slovenski literaturi še ni bila deležna ustrezne obravnave: političnega tajkunstva in korupcije.
AVSTRIJCI HOČEJO LIPICANCE ZASE
Čeprav se je šest evropskih kobilarn lipicancev že nekaj časa dogovarjalo o skupni kandidaturi za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, je prijavo, kot so pred kratkim izvedeli v Kobilarni Lipica, že oddala Avstrija, ki želi na seznam vpisati špansko dvorno jahalno šolo na Dunaju. Avstrija je šla v prijavo dunajske jahalne šole ter klasične konjereje in konjeništva, pri čemer je v prijavi navedeno, da je avstrijska kobilarna v Pibru izvorna kobilarna lipicanca ter da vodijo izvorne knjige in centralni register lipicancev. To pa Sloveniji in vsem ostalim kobilarnam onemogoča kasnejšo prijavo na seznam nesnovne dediščine.
SLOVENIJA PRIDOBIVA ZEMELJSKI PLIN
Agencija RS za okolje je družbi Petrol Geoterm izdala okoljevarstveno dovoljenje za novo napravo za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih (v 'kljunu kokoške Slovenije'). Kljub temu da odločba še ni pravnomočna, družba ocenjuje, da je pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja pomemben korak za varno nadaljevanje dejavnosti pridobivanja plina na Petišovskem polju. Petrol Geoterm je bil v zadnjih mesecih sicer pogosto tarča očitkov, da bodo z novo napravo plin pridobivali s postopkom t.i. frackinga, kar so v družbi večkrat zanikali.
VSAK IMA SVOJE ŽELJE
Sestali so se partnerji v žitni verigi in predstavili izhodišča za pogajanja. Pridelovalci žit bi letos za najboljšo pšenico želeli po 200 evrov za tono, za krmno pšenico pa od 150 do 155 evrov za tono. Za predelovalce je ta ponudba previsoka. Po besedah koordinatorice žitne verige in direktorice zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjane Zagorc bo letina dobra, saj količinsko pridelek ne bo toliko manjši, kot je kazalo ob prvem srečanju.
ALI RES?
Ameriška nevladna organizacija Freedom House v svojem zadnjem poročilu o demokratičnosti nekdanjih socialističnih držav uvršča Slovenijo na sam vrh kot najbolj demokratično od vseh 29 držav v tranziciji. Sledijo Estonija, Latvija, Poljska, Češka, Litva, Slovaška in tako naprej vse do Belorusije, Turkmenistana in Uzbeki-stana na dnu.
PO SVETU
VATIKAN IN PALESTINA
V Vatikanu je bil v petek, 26. junija, podpisan sporazum med Svetim sedežem in palestinsko državo. Obravnava bistvene vidike življenja in dejavnosti Cerkve v palestinski državi. Podpira miroljubno rešitev razmer v regiji na osnovi pogajanj. S tem podpisom je Vatikan državo Palestino priznal tudi v praksi. Izrael se je že pred enim mesecem, ko so napovedali podpis, odzval kritično in menil, da bo to škodovalo mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu. A vatikanski tajnik za odnose z državami, nadškof Paul Gallagher, je v nagovoru znova izrazil upanje, da bo rešitev dveh držav čim prej postala resničnost. Mirovni proces se lahko nadaljuje samo, če pride do neposrednih pogajanj med obema stranema.
NATO SE KREPI
Obrambni ministri članic zveze Nato so v Bruslju pregledali uresničevanje odločitev z vrha v Walesu, predvsem vzpostavljanje sil za zelo hitro odzivanje na izzive z vzhoda in juga ter politično zavezo za uresničitev cilja za zvišanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP Tokratno zasedanje obrambnih ministrov je bila priložnost za pregled uresničevanja odločitev iz Walesa in za usmeritve do vrha v Varšavi prihodnje leto. Tako so ministri govorili o akcijskem načrtu pripravljenosti, ki je bil sprejet zlasti kot odziv na agresijo Rusije v Ukrajini in tudi na varnostne izzive na jugu in predvideva vzpostavitev bojne konice, sil za zelo hitro odzivanje.
REŠIMO OTROKE
Izvršni direktor Unicef Anthony Lake poziva države članice Združenih narodov, da otroke iz najrevnejših regij obravnavajo prednostno. Kljub
znatnemu napredku v sklopu razvojnih ciljev tisočletja na področju blaginje otrok, Unicef ocenjuje, da bodo milijoni najrevnejših otrok trpeli, če se bodo nadaljevali sedanji trendi. Poročilo navaja, da bo brez povečane pozornosti najbolj ogroženih 68 milijonov otrok, starih manj kot pet let, v naslednjih 15 letih umrlo zaradi razlogov, ki jih je mogoče preprečiti. Ob tem Unicef dodaja, da bo dodatnih 119 milijonov otrok leta 2030 še vedno kronično podhranjenih.
GRČIJA OB ROBU PREPADA
Grki bodo to nedeljo na referendumu odločali o pogojih, ki jih upniki postavljajo za nadaljevanje programa posojil in pomoči Grčiji. Grški parlament je namreč potrdil tak predlog premierja Aleksisa Ciprasa. Vlada upa, da bodo volivci ultimatu upnikov rekli: ne. »Nekateri mislijo, da so zadeve v Grčiji igra. Dostojanstvo našega ljudstva ni igra,« je v parlamentu dejal Cipras in spomnil na številne brezposelne ter revne Grke. »Milijon in pol brezposelnih ni igra. Trije milijoni ljudi, ki živijo v revščini, niso igra,« je opozoril. Scenarijev o tem, kako se bo razpletla grška kriza, je sicer veliko, segajo pa od čim bolj nadzorovanega izstopa Grčije iz evrskega območja do še vedno možnega razpleta, ko bi Grčija in posojilodajalci zadnji trenutek le dosegli dogovor.
LA DIFICIL RECONCILIACION
Al celebrarse un nuevo aniversario de la indepen-dencia eslovena el presidente de la Republica, Borut Pahor, llamo a la reconciliacion de todos los eslovenos. Pidio enfatizar lo que nos une y respetar lo que nos separa. Dirigio su invocacion a los habitantes en la patria y a todos los eslovenos dispersos por el mundo. Se refena especialmente a las divisiones surgidas en la epoca de la guerra y la revolucion comunista. Es un tema muy diffcil, que sigue dividiendo la opinion publica. Incluso el proyectado monumento a todas las vfctimas de la guerra y las luchas internas, provoca enfrentamientos, hasta por su forma arquitectonica. Por otra parte, una capilla en Kamniška Bistrica, reci-entemente inaugurada para honrar a las vfctimas de las matanzas de la posguerra, ha sido mancillada estos dfas con frases contrarias al homenaje. En este numero tambien se publica una reflexion acerca de la reconciliacion, publicada en nuestro semanario hace ya 25 anos, que aun mantiene toda su vigencia. (Pag. 1 y 2)
HOMENAJE DE LA EMBAJADA
El pasado 25 de junio la embajada de la Republica de Eslovenia organizo un encuentro para celebrar un nuevo aniversario del estado esloveno. Tuvo lugar en el Museo de la Inmigracion, situado en el viejo "Hotel de los Inmigrantes" en el barrio de Retiro. Hablaron, entre otros, el subdirector de Inmigracion, Dr. Guil-lermo Mazars y el embajador de la Republica de Eslovenia, Sr. Tomaž Mencin. Siguio un acto cultural con cantos, danza, presentacion de deportistas, y un documental sobre el encuentro de futbol de Eslovenia y Argentina. Actuo el cantautor esloveno Vlado Kreslin. Tambien la licenciada Nadia Molek diserto sobre "Ser esloveno en la Argentina", que fue el lema del encuentro. Para finalizar, todos los presentes fueron invitados al brindis, para expresar sus deseos de ventura para el Estado esloveno, nacido hace ya 24 anos. (Pag. 3)
UN ESLOVENO EN EL VATICANO
La Accion Cultural Eslovena organizo un encuentro cultural, en cuyo transcurso diserto el sacerdote esloveno, Dr. Matjaž Roter, que cumple las funciones de Secretario en la nunciatura en Uruguay. El clerigo, miembro del Servicio Exterior de la Santa Sede, explico la estructura, los metodos y los fines de la diplomacia vaticana. Un publico numeroso siguio su exposicion y al termino formulo distintas preguntas que el diplomatico respondio con claridad y conocimiento. (Pag. 3)
NUEVA COMISION EN MENDOZA
La Sociedad Eslovena de Mendoza recordo el pasado domingo 28 de junio un nuevo aniversario de la independencia eslovena. Tras el izamiento de las banderas y el canto de los himnos patrios siguio una misa. En su transcurso canto el coro de la entidad. Tras un breve receso tuvo lugar la Asamblea de la entidad. La comision saliente informo sobre lo realizado y recibio la aprobacion de los presentes. Luego fue elegida la nueva comision, que sera presidida por el Sr. Tine Šmon. Les deseamos mucho exito en su futura labor. (Pag. 4)
VISITA DEL EMBAJADOR
En su paso por la provincia de Mendoza el embajador esloveno Sr. Tomaž Mencin visito tambien la escuela eslovena Anton Martin Slomšek. Fue saludado por autoridades, docentes y alumnos, quienes recitaron poemas en esloveno y entonaron canciones popu-lares. Hubo oportunidad para varias fotos de la visita. Recorrio despues tambien las instalaciones del jardm maternal Angel Custodio, que asimismo es administrado por la asociacion del colegio esloveno. El personal y los alumnos de ambas instituciones agradecen al embajador su visita. (Pag. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Jože Horn, Marko Kremžar, Metka Mizerit, Franci Markež, Rok Fink, Marija Fink, Katica Cukjati, Urška Šmon in Jožko Rožanec. Medij'i: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenij'e: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luaa Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejfa, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
no sobote
NA EVROPSKIH IGRAH V BAKUJU - 5 MEDALJ
Slovenske judoistke in judoisti so se izkazali in dosegli štiri medalje: srebrno je osvojila Tina Trstenjak v kategoriji do 63 kilogramov; bronaste Anamari Katarina Velenšek v kategoriji do 78 kg, ekipno ženske (Velenšek, Trstenjak in Petra Nareks)
ter Rok Drakšič v kategoriji do 73 kg.
Edino zlato medaljo pa je dobil, kot smo že poročali v prejšnji številki -telovadec Sašo Bertoncelj na konju z ročaji.
ŠE DRUGIČ NA STOPNIČKAH
Slovenski kanuist Benjamin Savšek je tudi
OBVESTILA
sabor гАлгорео
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure. POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
SOBOTA, 4. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju
RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
S.K.A. vabi na predstavitev knjige Antigona, ob 20. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 5. julija: Domače koline v Hladnikovem domu. ČETRTEK, 9. julija: Ob 1 7. uri v Našem domu, večer z Mladiko. SOBOTA, 11. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
V Hladnikovem domu igra Krčmarica. Avtor: Carlos Goldoni
NEDELJA, 12. julija: Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju, v Slovenski hiši ob 16. uri. SOBOTA, 18. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 23. julija: ZSMZ San Martin vabi na sestanek v Domu ob 16h. Srečanje v kuhinji z go. Polono Havelka. Lepo vabljeni!
OSEBNE NOVICE
na drugi tekmi svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah stopil na stopničke. Drugemu mestu v Pragi pred tednom dni je sedanji evropski prvak dodal tretjega v Krakovu.
NOVO ZLATO
ZA KATARINO
Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je v navezi s Francozinjo Caroline Garcia zmagala v finale dvojic na turnirju WTA v Eastbournu z nagradnim skladom 731.000 dolarjev. Igralki sta po uri in 33 minutah premagali Tajvanko Jung Yan Chan in Kitajko Jie Zheng s 7:6 (5) in 6:2.
Tina Trstenjak
Roka Slane Povodni mož
Na londonski Poletni razstavi Kraljeve akademije za umetnost, ki poteka že vse od leta 1769 in je ena od najbolj priljubljenih britanskih razstav, se bo predstavil tudi slovenski slikar Rok Slana.
Uvrstitev slovenskega slikarja Roka Slane na mednarodno Poletno razstavo na Kraljevi akademiji za umetnost (Royal Academy of Art) v Londonu, najstarejšega dogodka te vrste na svetu s poudarkom na slikarstvu, kjer vsako leto razstavijo okoli tisoč del sodobne umetnosti avtorjev z vsega sveta, ni kar tako. Umetnikovo delo je bilo namreč opaženo med 12 tisoč prijavljenimi. Na dogodku, ki brez prekinitve poteka že 247 let, se predstavljajo tako največja imena iz likovnega sveta kot tudi še neuveljavljeni umetniki.
Rok Slana se na prodajni razstavi, ki poteka med 8. junijem in 16. avgustom, predstavlja s sliko Povodni mož (A Toast).
Na prodajni razstavi, ki je eden največjih in eden od najbolj opaženih dogodkov, bo poleg izbranih slik mogoče videti tudi fotografska dela, kipe in instalacije. Pri letošnjem izboru je sodeloval tudi britanski umetnik Michael Craig-Martin, ki je bil med drugim tudi mentor in v 90. letih spodbujevalec gibanja vizualnih umetnikov, imenovanega Young British Artist.
Kot napovedujejo, se obeta postavitev, ki bo občinstvo od dela do dela popeljala skozi različne barvite in izjemne umetnine, izbrane v številni in močni konkurenci.
Rok Slana, ki se trenutno mudi v Londonu, saj je odprtje Poletne razstave pred vrati, pravi, da je idejo za prijavo na dogodek dobil pred časom na mednarodnem sejmu umetnosti v Oxfordu.
Udeležba na sejmu je tako odstrla nove priložnosti in nadaljnje korake, pa bo nove možnosti odprlo tudi sodelovanje na razstavi na Kraljevi akademiji? »Vse je mogoče, a o svojih pričakovanjih raje ne bi govoril na glas. Dosežek in priznanje sta zame že sama uvrstitev na razstavo, ki gosti tudi priznana imena slikarstva, njena tradicija pa sega v daljno leto 1769. Komisija je sestavljena iz Kraljevih akademikov, uglednih umetnikov sodobne britanske likovne scene.«
Umrli
V San Justu je umrla Polda Jančič roj. Marinič (89); v Miramaru Jože Boh (84); v Sloveniji Tinka Urbančič (67). Naj počivajo v miru!
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vas prisrčno vabi na predstavitev slovenskega prevoda IVANA HRIBOVSKA
ANTIGONA - grške ga dramaturga SOFOKLA
V Slovenski hiši v dvorani dr. Tineta Debeljaka, v soboto, 4. julija ob 20. uri.
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. — —	Na zelenih pašnikih mi daje ležišča.
K vodam počitka me vodi. (Ps. 23)
V globoki žalosti sporočamo, da je 24. junija v 67. letu starosti, po daljšem trpljenju v Bogu zaspala zvesta Jezusu, draga hčerka, sestra, teta, svakinja
v v
TINKA URBANČIČ
Zahvaljujemo se vsem, ki ste zanjo molili. Posebna zahvala vsem duhovnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremljali v cerkvi Sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu ob zadnjem slovesu in vsem, ki ste bili z nami povezani v duhu.
Žalujoči: oče Valentin;
sestre: Marija, Betka, Helena; svaki: Jože, Janez, Gregor; svakinja Olga;
nečaki: Elizabeta, Rotija, Bernard, Mirko, Itatf, Mikaela in Ezekijel
z družinami; ter Cecilija, Pavla, Gizela, Barbara, Valentin, Maksimiljan, Erika, Matija in Andrej;
tete, strici, bratranci ter ostalo sorodstvo.
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen, ostajata za vedno z nami.
Priporočamo jo v molitev Argentina - Slovenija