s.
% -j •	V ft?
y^Ci/up
if't-ćCcl S.	£%/. jtém-g&fcl'

— Uste: Celo leto SS đhu, poi fete èeirt leta 9 din. Izven Jugoslavije: 65 din. Inaerali afi oznanila se po dogovora; pri večkratnem popust Upravnižtvo te reklamacija, ite* 113
STRAŽA
KOOIISE» POLITIČEN LIST a SLOVENSKO LJUDSTVO
Poltróna plačana v gotovim.
izkaja v pondeljek, sredo te pelate Uredništvo in upravnistvo je v Marito«** Koroška ceste šfčv. 5. 1 urednistvote a» more govorili vsak dan samo od 11 da 12. me dopoldne. Rokopisi se ne vračejte Nezaprte reklamacije so poštnine prate«* Telefon interurban štev. Ili
es.
Mapibor, dn« 31. maja 1889,
Letnik XIV.
Volne nakane.
Francoska politika, naperjena proti miru in spratti,'proti vsem zahtevam nove dobe in v dolgi vojni kr-’vavelega sveta je povzročila, da se je genovska konferenca na videz razšla z malimi uspehi. To je pa samo na videz, v resnici je imela mnogo uspehov in med prve je šteti tudi to, da so Rusi govorili pred celim svetom I Jer mu razkrinkali zločinske naklepe novega vojnega ‘ gorja enakega ali pa še hujšega od svetovne vojne. — ! Ruski zastopnik čičerin je objavil zelo važne dokumen- | te tè protičloveške zarote: tajna pisma belogardističnih ! generalov, genera Ila jtnantov, šefov ter rusko-carskih «ministrov in zastopnikov v Parizu, Bukareštu in — Beogradu.
Kaj se vidi iz teh dokumentov?
Dokazano je: 1. da je bila Pašičeva vlada pripravljena na mobilizacijo, ker je vedela ter po svojem ministru Vašiču celo o tem govorila, da Wrangel s Francijo in Rumunijo pripravlja vojno proti Rusiji; 2. da je rumunska vojska nesposobna in da je zato Pašič nagovarjal Francoze, naj preuredijo rumunsko vojsko, da zarotniki lahko začnejo s svojim vojnim pohodom; 3. da si je general Wrangel pri sozarotnikih oskrbel oblast in pomoč, da zbere, popiše vse ruske begunce ter jih uvrsti v Svojo vojsko; 4. da se Wrangel, ki je bil potolčen v Rusiji, kot malokedaj in malokateri vojskovodja, in ki je počenjal grozodejstva kot malokateri liarambaša, obnaša kot vladar Rusije; 5. da se je skušalo celo malo antanto vplesti v to vojno akcijo in 6. da je francoska politika največja nevarnost za mir v Evropi.
Razkriti dopisi so krožili med Wranglovimi «ministri« in šefi generalnih štabov. Imenovani so Wranglov «minister« v Beogradu Strandmann in generallajtnan-ta Holmsen in Müller. Wrangel, Strandmann, Hohnsen in Müller — «veliki Slovani« in z njimi Pašič v «neomejeni ljubezni« do Rusije hočejo dobro celi slovanski rasi, kakor stoji v enem od objavljenih dokumentov! Pašičeva ljubezen je res velika, vojni minister njegove vlade general Vašič kljub obilnemu delu doma proučuje še razmere v rumunski vojski in ko vidi, da ni v >J v redu, nastopi takoj Pašič v svoji veliki vnemi in lju-ibezni ter nagovarja Francoze, naj hitro popravijo ter «redijo, da se prej ko prej začne krvavo delo za «dobro in spas vseslovanske rase.« Med zarotniki se je najprej jgovorilo samo o dobrovoljcih kot prispevku Pašičeve vlade, ta je pa prežeta vneme in ljubezni svojega voditelja sama spoznala, da bo potrebna — prava mobili zacija.
Kako Pašičeva vlada prikriva svoje naklepe?
. Morala beograjske porodice je'že davno padla m ničlo. Proti volji nekdanjega narodnega predstavništvo je skušal rajni Vesinč po francoski želji stlačiti 200 tisoč jugoslovanskih mož v klavnico na pomoč poljski vojski proti Rusiji in ko so v vidovdansko ustavo sprejeli tudi točko, da vlada brez parlamenta ne more in me sme vršiti nobenih vojnih priprav, sc je vojno zarot-rištvo nadaljevalo še z večjim razmahom in z večjo brezvestnostjo.
O vojni konvenciji z Rumunijo je vlada na vse interpelacije in vesti po raznih listih govorila kot o nekaki navadni diplomatični formalnosti brez vsakega vojaškega značaja in ko je nastopila kraljeva zaroka, se je sploh vse prikrivalo s prijateljstvom in sorodstvom enega dvora z drugim.
Za Wranglove komande se že leto za letom izdajajo stotine milijonov, vlada pa o vseh Wranglovih ! pripravah prav nič ne ve in če prihajajo tozadevne in- j tervencije in vprašanja doma ali pa od zunaj, se kar ce- j di samih fràz o gostoljubju in slovanofilstva. Wrangel j je sicer važna oseba, ni pa nikak vrhovni komandant, ; ne ukvarja se z vojaškimi stvarmi, temveč uživa samo j gostoljubje kot drugi begunci, dokler ne gre domov ali ! pa kam drugam in če se naenkrat znajde še Burcev v Beogradu, je to tudi čisto enostavna in nedolžna stvar. Tako je odgovarjala naša vlada na interpelacije posl. Moskovljeviča in tako je poročala tudi Angležem, ki so .'hoteli vedeti, kaj se z rusko-carsko soldatesko v Beogra , du meša in spletkari. Ko je vlada tako govorila, je general Wrangel v največjem miru in vnemi pri slovesnih obhodih in «inšpekcijah« organiziral svojo vojsko, da s pomočjo Bukarešta in Beograda ali «srbskega generalštaba« udari «zunanjega neprijatelja«, ki je tudi beograjskim oblastnikom vedno na jeziku ter je tudi nezaslišnemu pozivu in poginu rekrutov v lanski zimi služil za pretvezo.
Zarotniki in Bolgarija.
Wrangel se je z najmočnejšim delom svoje vojske zajedel v Bolgarijo in Pašič je z drugimi zarotniki odločil Bolgarijo za nekako izhodišče celega pohoda. — Bolgarska vlada, ki izhaja iz ljudstva in ne iz kake wpotodice« kot pri nas, pa za tako, vlogo ni pokazala nobene vneme in rgdi tega je vskipelo proti njej besno sovraštvo, Wràngèl je pa posodil svoje oficirje bolgarskim pppzičijpnalcem, da zanetijo in izvedejo prevrat.
Bolggrslčp žemljbt^dpiško vlado, ki je sama uyi~ j8éÌÌa, cta se ne kaže zameriti ltjO milijonom Rusov jaa
ljubo onih 15 tisoč, ki se sicer imenujejo carski Rusi, so pa po večini tuji in podkupljeni elementi, je oholost Wranglove soldateske in pa zarotniško delo prisililo do energičnih odredb proti Wranglovcem in s tem, da so te nevarne tolpe v Bolgariji danes razorožene, razkropljene, da bežijo čez grško mejo in da je ves bolgarski narod vstal proti tujim ujedam in rušilcem miru, je storjen prvi korak proti krvoločnim nakaham, ki pomenijo za celo Evropo nesrečo brez konca in kraja.
Mednarodna vojna komisija je po inicijativi angleškega zastopnika zahtevala, da bolgarska vlada energično izvede vse odredbe proti Wranglovcem. To se je izvršilo, bilo bi pa potrebno, da mednarodni forum pre išče in obsodi vso zarotniško početje na podlagi Čiče-rinovega razkritja in drugih pojavov, ki so celemu svetu, zlasti pa narodni večini pod Pašičevo vladno «večino« dobro znani. Pašičeva vlada sicer dementira vesti, da se je zavzemala za Wranglovce ter celo pretila bolgarski vladi, njeni listi pa še danes pišejo: okupirajmo Sofijo! V tem je dovolj dokaza ,da Pašič in drugi zarotniki še niso opustili svojih naklepov ter da hočejo še nadalje slepiti svoje narode, goneč jih v največjo nesrečo.
Odlomki iz zarotniških dokumentov.
Prvo pismo, ki ga piše Wranglova «ekscelenca ge-neral-lajtnant« Wranglovi «ekscelenci ruskemu ministru«, vsebuje navodila «vrhovnega komandanta« generala Wrangela od 8. aprila t. 1. za končni dogovor s francosko in SHS vlado. V tem pismu stoji:
«Iz poročila, ki smo ga prejeli od naših agentov, kakor tudi iz onih poročil, ki nam jih je dal na razpola go srbski glavni štab, je razvidno, da rumunska država absolutno ni dorastla nalogi, ki smo si jo zastavili za časa pogajanj pred zaključkom. sporazuma.«
Zarotniki dobro vedo, da je narod proti vojni in zelo utrujen, to vojno nasprotstvo je pa v njihovih o-čeh «nezadostna morala« in zalo pa pravijo nadalje:
«Ker moramo že računati z nezadostno moralo, pa moramo tudi računati z neuspehi in posledicami teh neuspehov. Tako bi najmanjši umik v notranjost Do-brudže in približevanje rdečih čet k bolgarski meji izzval takoj komunistični državni prevrat v Sofiji in potem nacionalistični državni prevrat v evropskem delu Turške.«
Da se to ne zgodi in da francoska politika ne bi trpela, je potrebno:
a)	Da se pobriga francoska vlada za rumunsko armado in da napne vse svoje moči za njeno čimvečjo kakovost.
b)	Vsled absolutne nemogočnosti doseči vse to pred kratkim časom, ki še preostaja pred otvoritvijo sovražnih odnošajev, je treba pričeti predvsem z reorganizacijo ruske armade, in sicer naj vpliva francoska vlada:
a)	Da bo rumunska vlada opremila 15.000 mož ruske armade, ki je v Rumuniji.
b)	Da pozove vlado male antante in Madžarske za dovoljenje nadzorovanja ruskih dobrovoljcev po ruskih vojnih atašejih.
c)	Da doseže od bolgarske vlade ukinjenje propagande, ki demoralizira čete ruske armade, tako, da so nam nekatere že odrekle pokorščino.
d)	Da začasno do prejema denarja od agentov Rusije v Washingtons odobri kredite s potrebnim kratkim rokom za vzdrževanje in pripravljanje za bojno stanje 15.000 mož.
e)	Ministrski predsednik kraljevine SHS naj bo
prepričan, da trdno upamo, spominjajoč se njegove brezmejne ljubezni do Rusije, da bo ustregel našim nameram .......«
Z drugim pismom polaga Wranglov general-lajt-nant Müller francoskemu vojnemu ministru na srce Wranglove predloge, osnovane v pogajanjih z ministrskim predsednikom Bašičem.
V tretjem pismu «ekscelence« Müllerja enako viso-korodni Wranglovi «ekscelenci« general-lajtnantu Holm senu stoji ta-le odstavek:
«Po izjavi ministrskega predsednika gospoda Pa-šiča, ki je ponovno obljubil Strandmanu, ministru Rusije v Beogradu, da bo o vsem tem podrobno obvestil predsednika francoske delegacije in pa šefa tehničnega oddelka glavnega štaba, polkovnika Boškoviča, ki se bo natančno pomenil o akciji s šefom francoskega vojnega odposlaništva . . . «, s četrtim pismom se pa obvešča Wranglov «minister« v Parizu, da so pagajanja na vseh treh krajih: v Parizu, Beogradu in Bukarešti povoljno dovršena, če so mu pa še kake informacije potrebne, naj pride v Beograd, kjer jih dobi ustmeno.
Ta korespondenca pade v dobo, ko je Pašičeva vla-, da posebno prikrivala in tajila Wranglove pustolov-! ščine, povoljni zaključek je bil pa dosežen baš tedaj, i ko je francoska delegacija z malo antanto vred hotela zapustil genovsko konferenco. Poincaré in Pašič sta se zadnjega dne hotela sestati v Genovi, da se še^ končno pogovorita ter svoje delegate in «strokovnjake« odvedeta s seboj domov, njuno potovanje je pa izostalo, ker
je kakor strela iz jasnega udarila čičerinovo razkritje. Vsa razkritja doslej so še razupili za falzifikate, tokrat se pa niti Beograd niti Pariz noče poslužiti te taktike, ker vidi, da bi bila ob splošni pozornosti za Wranglove in druge vojne nakane popolnoma brezuspešna.
Volitve v mariborsko oblastno sbuffino.
Meseca julija ali avgusta se bodo vršile volitve poslančev v mariborsko oblastno skupščino. Skupno bo treha voliti za mariborsko oblast 52 poslancev. Na vsakih 10.000 prebivalcev pride 1 poslanec. Ako ostanek znaša nad 5000 prebivalcev, odpade na ta ostanek še en mandat.
Po tem računu bi odpadlo na okraje:
Maribor okolica 94.497 prebivalcev in
Maribor mesto 32.000	. . . . . 13 mandatov.
Marenberg—Prevalje 15.239 .......... 3	«
Slov. Gradec 13.600, Šoštanj 14.500 . .	3	«
Konjice 22.000 ..................... 2	«
Gornjigrad 25.800 .................. 3	«
Celje 49.000, Vransko 11.200 ....... 6	«
Šmarje 17.700, Rogatec 12.199 in
Kozje 13.300	.........	4	«
Ptuj 49.600 in Ormož' 20.792 .......7
Ljutomer 14.200 in Gor. Radgona 12.000 .	3	«
Prekmurje 84.000 ..................	8	«
V ljubljanski pokrajinski upravi so napravili ra-
čun, po katerem bi pripadlo od 52 poslancev 31 Slov. ljudski stranki. Vzeli so za primer zadnje občinske volitve. Demokrati so že torej sami obupali, da bi dobili kaj kalinov. Nas to priznanje veseli, da bo račun še boljši za SLS bodo poskrbeli trdno organizirani naši volilci.
Politični pregled
KRALJEVINA SHS.
Narodna skupščina zopet počiva in delujejo samo razni odbori. Zakonodajni odbor se je pečal na zadnji seji z nekaterimi spremembami v načrtu volilnega zakona. Debata o tem predmetu je bila splošne na rave. Obširno se je razvila debata gledè količnika, ker so se ravno v tem vprašanju pojavila raznolična mnenja. Radikali so za količnik, demokrati pa za Hontov volilni proporcijonalni sistem. Samostojni so se zavzemali za volilna okrožja z oblastmi. V velikih volilnih okrožjih bi namreč tudi male stranke ala sedaj Samostojna dosegle količnik, kar bi bilo pri majhnih izključeno. Samostojneži so izjavili, da zahtevajo dve volilni okrožji: mariborsko in ljubljansko. Debata o volilnem zakonu se še bo nadaljevala.
Načelno razpravo o proračunu napovedujejo za mesec junij. Finančni odbor zahteva uvedbo parlamentarne kontrole nad izvedbo proračuna in odklanja vsako uvedbo novih davkov, dasi to zahteva finančni minister, ker je doseženo v proračunu za leto 1922 ravnotežje brez novega obdačenja.
PRED KONFERENCO V HAAGU.
Predsedništvo konference v Genovi je sporazumno z nizozemsko vlado razposlalo pozive na konferenco v Haagu. — Proti domnevanju nekaterih francoskih listov, da misli Amerika složno in sporazumno nastopiti s francosko vlado na haaški konferenci, se oglašajo ameriški oficijelni listi z merodajnim zatrjevanjem, da Amerika ne misli sprementi svoje orijentacije in tako tudi ne napram Franciji. Lahko bi rekli, da najmanj proti Franciji, ker se je Amerika baš radi Francije in njene politike odmaknila od Evrope.
ITALIJA IN RUSIJA.
Rusko-italijanski trgovski dogovor vsebuje vzajemnost na j večjih trgovskih olajšav in ugodnosti. Trst postane svobodno pristanišče za Rusijo, Rusija pa daje Italiji to v najvažnejši luki Črnega morja ter ji zajamči svobodo kretanja in obrta v celi ruski državi. — Ruski centralni izvrševalni odbor je odločil, da se za sedaj še ne zniža efektivno stanje rdeče armade, ker sovjetska Rusija v Genovi ni dobila garancij za mir od vseh strani in pred vsemi, ki so ji nasprotni ter tega nasprotstva niti v Genovi niso zatajevali. Iz Rige prihajajo vesti, da se ruska armada pridno reorganizira ih da se v te svrhe mudi v Moskvi tudi nemški general Bauer. Za prevoz vojnega materijala naj bi se pr eure je vrda proga Moskva—Kovno—Königsberg.
AMBASADORSKA KONFERENCA, je načelno odobrila vse ukrepe bolgarske vlade preti Wranglovcem s posebnim povdarkom, da se morajo vse Wranglove vojaške edinicc popolnima razorožiti. Ta sklep je sporočen bolgarski vladi po posebni medža-vezniški misiji. — Cas bi že Mi, da si mednarodna komisija Wranglovce tudi v dragih dltiaya;h 'o|peda 'ter sama izda proti njim odredbe.1 če 'Tp '’ytàdè^àbtifcih držav nočejo storiti.	.... ;
Beležke.
Kraljevi škornji. V beograjski «Samoupravi« glasilu radikalcev čitamo to le notico: «Kraljeve čizme, (škornji) — paradni škornji, v katerih set bo Nj. Vel. Aralj ženil, je izdelal lastnoročno osječki čevljar gosp. Josip Kranjčec. Kakor javljajo listi iz Osjeka, so ti znameniti škornji, izloženi v neki izložbi na korzu, izzvali senzacijo tei- bili povod celi vrsti patrijotičnih manifestacij«.
Nevarni ljudje. Beograjski list «Kroz štampa« slika policijsko vnemo povod priprav za kraljevo poroko: «Da se ustvari «najpopolnejša varnost« za bližajoče svečanosti, je zasnovala policija splošne progrome. — «Težko onim, ki nimajo ministrskih, poslanskih ali vsaj uradniških * legitimacij. Izganjajo se delavci iz posla, raz stavbišč se podijo zidarji naši piročani in vranjanei. Vredno je poslušali, kaj govore ti ljudje med seboj na potu po vagonih, ko sede, upognjene glave, čudeč se, kaj so zakrivili, da jih oblast podi z dela v siromašne vasi. — Nevarni in krivi so, ker sebi in družini služijo kruh s težkim delom ter niso vsaj državni svetniki in direktorji lolikovrstnih direkcij.«
Pod batino. Proti zaključku komunističnega procesa v Beogradu je bil vložen priziv in apelaci j sko sodišče se je doslej bavilo z zadevo obsojenega komunista dijaka Savo Nikoliča. Ta se je poprej skliceval na pukovnika Arangjeloviča, kateremu je pomagal v pisarni 4n ki lahko potrdi, da Sava ni mogel iz pisarne iznašati vojaške tajnosti, kakor trdi obtožba. Pukovnik je bil še le sedaj zaslišan ter se je izjavil glede zapisnika beograj ske policije, po katerem naj bi Sava sam priznal, da je izdajal vojaške stvari, takole: «Ne vem, kaj je napotilo obtoženega Savo, da govori neresnico, trdim pa, da mu je bilo nemogoče, zakriviti kako izdajalstvo!« — Pri sodniji v Beogradu je po tej polkovnikovi izjavi prišel %Savo Nikolič do besede: «Ničesar nisem izdal, ničesar utoril, potrditi sem pa moral na vse, kar je policija zahtevala, vsled strašnih batin, ki sem jih dan na dan dobival........« Sava kaže sodnikom svoje izmučeno te-
lo v dokaz, kako si policija pridobiva «priznanja«. - -«Bolni komunistični poslanci gg. Filipovič, Kovačevič Saj oj so bili iz zapora prepeljani v bolnišnico, ter nameščeni v nekem hodniku med največjimi zločinci, zastrupljenimi s sifilisom in trahomom. Zaporniški zdravnik dr. Hugo Horovic — gotovo velik Jugoslovan, prej še s «tz«, danes pa državni «zaščitnik«, — je poslance nalašč zmašil med zločince, jih vedno tituliral s «ti« ter tudi drugače z njimi najsurovejše ravnal. Ko se je v javnosti raznesel ta škandal, so bolne poslance zopet .stlačili v zapore. Njihovi pravni zastopniki zahtevajo sedaj zdravniško komisijo.
Vsaka druga država v Evropi ima bolj zdrave ministre kot mi! Pri nas niso nikdar vsi ministri zdravi, ampak je vedno kateri na bolniški postelji ali v ko-pelji, ker ponajveč je obolelost naših ministrov političnega značaja kot na primer, pri Pašiču. Razven Pasica pa še imamo sedaj tri obolele ministre: dr. Žerjava, začasnega vladnega predsednika ministra Trifko-viča in železniškega ministra Staniča. Ker bolehajo politično in telesno razni ministri, je smrtno bolna tudi državna uprava, naša zunanja in notranja politika in vsled tega tudi do mala vsi — davkoplačevalci. Torej, razne ministrske bolezni imajo na celotno našo državo , nedogledne — slabe posledice!

Dnevne novice.
i Evharistični kongres v Rimu. Kakor smo že poročali, se je dne zo. maja vršila v Rimu na obširnem Damazovem dvoru vatikanske palače slovesna otvoritev evharističnega kongresa. Na nadvse lepo okrašeni estradi je bil zbran kardinalski kolegij ter veliko nadškofov in škofov. Jugoslovanski episkopat so zastopali-Zagrebški nadškof, sarajevski nadškof, škofje: djakov-ski, senjski, šibeniški in križevački. Evharističnega kongresa se je med drugimi udeležilo 15 Slovencev in 60 Hrvatov. Ob 5. uri popoldne je sv. Oče papež Pij XI. govoril pol ure s krepkim, navdušujočim glasom, da ga jo lahko vsak razumel. Govoril je o miru, ki ga svet ne more dati in ga je treba iskati le pri Njem, ki ga je prinesel na zemljo. Kakor se zdi, bo sv. Oče jugoslovanske udeležence sprejel v posebni avdijenci.
Katoliški shod mož in mladeničev v Ljubljani. Na Bin-koštni pondeljek se vrši shod mladeniških in moških Marijinih družb. Dopoldne ob pol 9. uri je v uršulinski (nunski) cerkvi pridiga in škofova sv. maša.. Po službi božji se vrši v veliki dvorani hotela «Union« zborovanje, na katerem bodo govorili najboljši cerkveni govorniki in sicer: župnik Gomilšek od Sv. Benedikta v Slov. gor., župnik dr. Slinar iz Škofje Loke. K. Flor. Ramšak S. J., vseučiliščni profesor dr. Rožman, prijor P. Vol. Učak in dekan Zabret iz Št. Vida. Nastopi pa tudi več drugih govornikov. Popoldne ob 2. uri pridiga in slov. litanije v stolnici. Z večernim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob pol 7. uri se pa odpeljejo udeleženci (katerim bo pač čas pripuščal) na Brezje. Na Brezjah bo slovesen sprejem, zatem kratek nagovor in pete litanije. V torek zjutraj ob 6. uri pridiga, zatem slovesna sv. maša. Po cerkvenem opravilu se bo pa vršilo pred cerkvijo zborovanje. Nazaj grede si lahko ogledajo udeleženci Bled. Vožnja po železnici je za udeležence polovična. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe pri tov. A. Krepek, Maribor, Cankarjeva ulica 8. ali pa vsak večer med 7.—8. uro v prostorih JSZ, Splavarska ulica 4.
Državne, narodne praznike naj bi vendar obhajali skupno po eni ali drugi pratiki. Sedaj imamo Cirilovo, po katoliškem, rojstvo kraljevo in Vidov dan pa po pravoslavnem koledarju. To občutijo zlasti po vojašnicah, pisarnah in uradih tam, kjer so nameščeni pripadniki raznih veroizpovedi. Z ozirom na drugače svetovno priznani gregorijanski koledar je celo po nazoru anodrejših JDSarjev nazadnjaško, kljubovati z lokal-
nim koledarjem vzhodne cerkve. Vlada nima moči, to razliko odpraviti z dekretom. Leta 1919 se je o taki nakani ministrstva že čitalo po vseh listih. Pa je zaspalo, ali se odložilo ad kalendas graecas. Istotako je občutna razlika glede Božiča, Novega leta, Uzkrsa itd. v versko mešanih krajih. Je malenkost, ki bi pa pripomogla k dejanskemu zbližanju istorodnih jugoslovaskih bratov.
. Tvrdke, trgovine, gostilne, zanesljive, ali kakor se trgovsko reče, reelne, s© ponosne na svoje stare naslove, priimke ali firme. Obdržijo jih deset- in sto-j letja, čeravno se osebe, lastniki, podjetniki menjajo ali celo izmrejo. Staro ime ima privlačno moč na odjemalce in naročnike, že beseda sama «firma« znači nekaj trdnega, trajnega, ustaljenega, če na to zmislimo, so nam prav slabo za bližnje volitve priporoča ona drža«
, votvorna stranka, ki vsake kvatre spreminja svoje ime,
; svojo suknjo, svojo tvrdko. Najprej liberalna, potem napredna, svobodomiselna, demokratska, lani samostoj na ali narodno socijalna, letos že narodna! Si pač na ! prejšnje ime ne upa mnogo kalinov več vjeti. Nastavlja j nove zanjke, skrpane mreže. V resnici pa je, česar priznati noče, neverska, protikrščanska; je vedé ali nevede hčerka framasonske lože združene z oderuškim kapitalizmom. Po njenih sadovih: draginji, oderuštvu, praznih obljubah, neredni upravi, po sebičnosti voditeljev; vsak razumen Slovenec lahko spozna, da je sedanja Narodna stranka le krinka. Država je sedaj vendar dosti narodn oosvobojena, celo ujedinjena; proti komu treba zdaj še posebne Narodne stranke?
«Narodni značaj mariborske oblasti bomo kakor nekdaj varovali tudi proti notranjemu nasprotniku zdrave narodne misli, proti klerikalizmu« (podčrtano v izvirniku). To izzivalno, krivično obrekovanje v prvi številki «Narodnega Lista«, v programnem uvodniku, sili vendar kri v glavo vsakemu, še tako potrpežljivemu štajerskemu duhovniku. Ko bi delovalo naše društvo, bi se moralo pač k tej zlobnosti oglasiti prav krepko. Dokaz za svojo hudobno trditev ostane urednik sicer dolžen, toda polpretekla doba štajerske zgodovine sama ga bije glasno po zobeh. V očeh Nemcev in nemškutarjev smo bil vedno narodni provokaterji, šovinisti, Hetz -kaplane itd. Sedanji narodnjak, ki je v Brezju pri Mariboru na shodu zahteval «več nemščine v naše šole«, pa nas hoče sedaj pred ljudstvom ožigosati kot notranje nasprotnike zdrave narodne misli. Smešno, ko bi ne bilo tako žalostno. Skriti namen takega predbacivanja je le boj zoper sv. Cerkev, zoper Kristusa. Zdrava narod na misel obstoja navadno pri liberalcih v tem, da žulijo in gulijo Slovence ter dobre kšefte delajo z Nemci. Pri tem jih ovira krščanstvo, zato pa lop po njem v njegovih predstavnikih — duhovnikih! Ali je tako — ali ni?
Na severni državni meji med Špiljem in Košenjakom stavijo te dni na licu mesta delavci tvrdke C. Pickel pod osebnim vodstvom g. Kartina takozvane sekcijske mejnike, typ A, težke po 2000 kg, visoke 2.40 m (od tega pride spodnja polovica v zemljo). Postavljajo take kain ne tja, kjer se dotikajo posamezne mejne sekcije, to je navadno tam, kjer se meja znatno zasuka. Ta del meje nameravajo službeno izročiti in sprejeti 15. junija, bo pa najbrž še le 15. julija po dosedanjih izkušnjah.
Odbore narodnega prosvečivanja po mestih, okrajih in občinah želi ministrstvo z razpisom z dne 5. aprila t. 1. štev. 1036 za izoiniko naroda ter naroča duhovni kom, naj te odbore dejansko podpirajo. — V Sloveniji to delajo ravno in skoraj edini katoliški duhovniki že nad pol stoletja, in sicer potom krščanskih organizacij, družb in društev, bralnih, izobraževalnih in socijalnih tečajev, potom predavanj in ljudskih iger. Že slehern krščanski nauk, navadna pridiga, šmarnice itd. navajajo ljudi ne le k veri in pobožnosti, marveč s svojim bistvom božjega nauka tudi k omiki in oliki, k pravemu napredku in lepemu vedenju. Sv. evangelij je najboljši bon ton. Le naj država zopet spravlja ljudstvo nazaj v cerkve in uspehi ne bodo izostali. Seveda mora gospoda dajati dober vzgled. Narod zre na boljše oblečene kakor dete na odrasle ter jih posnema. Raje v slabem kot v dobrem. Odgovornost pred Stvarnikom nosijo voditelji ljudstva, ne le cerkveni in duhovni, tudi po svetni in državni. Le vsi vkup lepo združeni bi kaj dosegli v srčno kulturo in resničen napredek naroda.
Kartograf dr. Gavazzi, priznani učenjak, je opremil stenski zemljevid naše mile očevine z izrazom «kraljestvo«. Pa hi vprašal političnih zemljepiscev, ki so odločili, da se mora brati «kraljevina«. (Je dobro grozdje). Po demokratskem načelu so morali že tiskan naslov zemljevida prepopati s koščekom papirja, potiskanim s «kraljevino«. V svoji gorečnosti pa so pozabili, «prepopati« isti izraz na vrhu tega. zemljevida. Tako sedaj naši abecedarji vidijo v šolah, da imamo od zgoraj «kraljestvo«, spodaj pa «kraljevino«. Ubogi Gavazzi, veliki čas je našel prazni klas!
Orožje, navadno, domačega proizvoda, sedaj uradno popisujejo. Vsakdo, ki ima strelno pripravo, mora isto prijaviti. Orožje tujega izvora pa je sploh strogo zabranjeno. V slučaju, da se pri kom najde, se mu odvzame.
Šolske počitnice o priliki svatbe Njegovega Veličanstva kralja. Ministrstvo prosvete je odredilo, da je zaradi svatbe Nj. Vel. kralja na vseh šolah države 7.,
8.	in 9. dan junija t. 1. prost pouka. Ker je 10. dan junija sobota, je pokrajinska uprava za Slovenijo dovolila, da je prost pouka tudi 10. dan junija, tako, da trajajo počitnice v zvezi z Binkoštnimi prazniki od vštevšega tretjega do vštevšega 11. dne junija t. 1. Ker prebijejo učenci te počitnice večinoma doma pri svojcih, odpadejo oficijelne šolske slavnosti o tej priiiki.
Sestanek duhovnikov in voditeljev HI. reda. Pri zadnjem sestanku na velikonočno sredo je bilo sklenjeno, da bo prihodnji sestanek v četrtek po binkoštih dne 8. junija. Ker bo isti dan kraljeva poroka, mnogo gospodov radi šolske
, službe božje v Maribor priti ne more. Zategadelj se ta se-j stanek preloži na nedoločen čas. Kedaj da bo, se bo v ! «Straži« in v «Slov. Gospodarju« naznanilo . p. Filip Be-■ nizij, ravnatelj III. reda.
Akademski dan PDJA. Podporno društvo jugoslpvans-i kih akademikov v Ljubljani, ki nudi brezplačno ali pa za j znižano ceno okrog 450 revnim akademikom ljubljanske o-j niverze hrano v akademski menzi, se bori s težko finančno j krizo, ki ima lahko za posledico, da se menza tik pred kon-J eem semestra ukine. Nedogledna izguba bi zadela & tem podpirance, ki stoje po večini pred izpiti in od katerih jih preko 200 ne dobiva od nikoder nikake podpore. Zato se obrača podpisani odbor na vso našo javnost s prošnjo, da njegovo nabiralno akcijo, ki se bo vršila v dneh 10. in 11. junija po celi Sloveniji, z vsemi močmi podpre in ji pripomore do čim večjega gmotnega uspeha. — Odbor za akad. dan PDJA.
Nov vozni red na progah južne železnice. Od dne 1, junija t. 1. naprej vozijo dnevnoredno sledeči brzovlaki, ter potniški vlaki: A. prihod v Maribor glavni kolodvor-. Brzovlaki: Dunaj—Trst 2.02, 13.29, Dunaj—Zagreb—Beograd 1.02, 13.29, Trst—Dunaj 3.20, 14.54, Zagreb (Beograd)—Dunaj 14.34, 23.35, Budapest—Maribor 1.33, Meran—Maribor 3.10. Potniški vlaki: Dunaj—Trst 8.40, 22.20, Trst—Dunaj 4.13, 16.19, Dunaj—Maribor 19.20, Ljubljana—Maribor 9.42, Zagreb—Maribor 22.07, Poljčane—Maribor 7.32,. N. Kapizs» —Maribor 11.15, Koloriba—Maribor 0.42, 18.25, Čakovec— Maribor 6.30, Celovec—Maribor 12.47, 20.36, Prevalje—Ma-ribor 7.38, Ljutomer—Maribor 9.55, 20.42, Št. Ilj—Maribor 7.20, 14.16. Mešani vlak: Ljubljana—Maribor 13.05. Personalni vlaki: Pragersko—Maribor 19.18, Bistrica—Maribor 7.05» Ruše -Maribor koroški kolodvor 17.48. — B. Odhod iz Maribora glavni kolodvor: Brzovlaki: Trst—Dunaj 3.55, 15.35» Zagreb (Beograd)—Dunaj 0.05, 15.35, Dunaj—Trst 2.35 in 13.50, Dunaj—Zagreb (Beograd) 1.40, 4.10, Maribor—Budapest 4.00, Maribor—Meran 2.30. Potniški vlaki: Trst—Dunaj 5.15, 18.50, Dunaj—Trst 10.05, 23.50, Maribor—Dunaj 8.20, Maribor—Ljubljana 17.20, Maribor—Zagreb 5.20, Maribor— N. Kanizsa 15.22, Maribor—Kotoriba 5.20, 8.25, Maribor— Čakovec 20.45, Maribor—Celovec 5.05, 15.00, Maribor—Prevalje 19.56, Maribor—Ljutomer 6.38, 17.15, Maribor—Št. nj 5.55, 12.57. Mešani vlak: Maribor—Ljubljana 13.20. Personalni vlaki : Maribor—Pragersko 7.49, Maribor—Ruše 16.48» Maribor koroški kolodvor—Bistrica 6.10.
«Rakija ubija!« V čakalnicah in na peronih naših kolodvorov so nabiti jako neokusni in naravnost neestetski lepaki s protialkoholno tendenco. Kakor pozdravljamo vsako akcijo proti alkoholizmu, tako obsojamo skrite namene, ki se režijo iz teh lepakov: tiskani so namreč večinoma v cirilici. Ali smo res v veliki Srbiji? Toliko takta bi prizadeti krogi že lahko pokazali, da vsaj naših čustev ne bodo po nepotrebnem dražili. Kako si pa naj preprosto ljudstvo tolmači pomen lepakov, če ne more razrešiti pisave.
Vročina. Iz Zagreba javljajo, da je zavladala tamkaj zadnje dni prav neznosna vročina. Zagrebčani prenašajo vročino tem težje, ker je bilo pred nedavnim časom dokaj hladno vreme, a sedaj je po zagrebških ulicah neznosno veliko prahu. Tudi iz Beograda in ostalih krajev naše kraljevine, kakor iz cele Evrope prihajajo vesti o naglem nastopu močne vročine. Na mnogih krajih je dosegla temperatura na solcu 20 stopinj Celzija. Celo v alpskih krajih je zavladalo toplo vreme, kakor ga ni bilo lansko leto v istem času. Vremenski preroki so mnenja, da bo tudi. bržčas letos prevladovala suša.
Čeden državni uslužbenec, rred letom je pobegni! iz beograjske kaznilnice kaznjenec Dušan Radivojevič iz Ripnja in vsaka sled se mu je izgubila. Povodom nekih razbojstev v bližini Beograda je pa policija le posvetila nekaj pozornosti domačiji ubeglega hajduka, ki je bil že skoraj pozabljen. Napravila je hišno prejskavo in v veliko začudenje je našla zločinca doma, ker je ravno dospel z brzovlakom iz Djevdjelije, kjer že precej časa upravlja službo železniškega nameščenca. Na razbojstvu v bližini Beograda je bil torej nedolžen, vrnili so ga pa le v kaznilnico; vprašanje, kako je mogel priti v državno službo, bo pa ostalo nerešeno.
V Vukovaru so se 25. t. m. vršile ponovne občinske volitve. Od 2400 se je volitev udeležilo 1907 volilcev, — to je 78 odstot. Tokrat je nastopilo 395 volilcev več kot zadnjič — dokaz, da z uničevanjem mandatov raste zanimanje za volitve. Radikalci in policajdemokrati so se združili v «zaščito« vladne «večine« ter so tudi združeno — pogoreli. Hrvatski blok je dobil 1343 glasov» demokrati in radikalci skupno samo 462, židovska lista pa 102 glasa. Po količniku 236 je dobil Hrvatski blok 6 odbornikov, zveza demokratov in radikalcev pa samo dva — enega s polnim številom glasov, drugega pa vsled ostanka. V Vukovaru je bila poprej močna komunistična organizacija. Delavstvo je do zadnjega moža dalo svoje glasove Hrvatskemu bloku.
Glavni odbor zemljoradniške stranke je sestavil resolucijo proti zunanji politiki beograjske vlade. Zem-ljoradniki obsojajo tajne in zakulisne spletke, ter zahtevajo, da se mora zunanja politika voditi tako. da stopimo v prijateljske zveze z drugimi slovanskimi narodi. Zemljoradniki apelirajo na delavno ljudstvo Italije, naj vstane proti imperijalizmu italijanske kapitalistične klase ter smatrajo, da bi se vsa vprašanja morala reševati sporazumno z narodi in ne samih vlad, ki predstavljajo samo kapitalistični razred. Zemljoradniš-ka resolucija obsoja tudi nacijonalistične organizacije ali fašiste in načrte agrarne reforme.
Smrt pred lokomotivo. Dne 28. t. m. okoli devete ure zvečer so šli preko železniških tračnic na križišču proge Zagreb—Stenjevac železniški kontrolor Franjo Aliuš v družbi treh spremljevalcev. Ko so stopali preko tira, so slišali žvižg brzovlaka, ki je drvel proti Zagrebu ter opazili kakih 100 korakov pred vlakom stavbenega podjetnika Josipa Kaučič, ki je ravnokar korakal preko tira. Zgoraj omenjeni so začeli kričati nad Kaučičem da bi ga opozorili na grozečo smrtno nevarnost. Res, za trenutek se je Kaučič umaknil s tira» a na to zopet stopil nanj in tačas ga je že zgrabila lokomotiva brzo-
vlaka, ga podrla na* Ua in ga rivala nekaj časa pred seboj in ga je na to vrgla s tira vsega razmesarjenega, i Kaučič je bil seve pri priči mrtev.
Neznani vlomilci so vlomili v noči od 27. na 28. t. m. v trgovino Ferdinanda Pustek, trgovca v Šmarju pri Jelšah. Zlikovci so odnesli iz trgovine razno manufakturno blago in sicer za ženske obleke v raznih barvah v skupni vrednosti nad 100.000 kron, Vsakdo, kdor bi izsledil potom ukradenega blaga vlomilce ter jih naznanil, dobi lepo nagrado.
Davno prepozno! Enketna komisija za pregled poslovanja direkcije vojnega plena je sklenila predložiti pravosodnemu ministrstvu zahtevo pojasnila: za koliko je cenjena vrednost državnega plena, koliko se je prejeto iz sekvestriranih podjetij, koliko se je prejelo na ra-. čun nemške vojne odškodnine in ostalih obveznih držav v denarju in blagu in koliko znaša celo imetje repa-tacijskega fonda s stanjem od 1. junija 1921. Posebno se še bodo pregledale direkcije plena v Sloveniji. Z ravnokar omenjenimi zahtevami enketne komisije zopet ne bo nič; ker je naš vojni plen davno izginil nekje in bogvekam v Beogradu,kako pa je bilo z nemško vojno odškodnino v živini, pa nam je itak že več kot dovolj znano. Ako bodo zadevo z vojnim plenom in reparaciji res preiskovali, bodo prišle post festum na dan zopet , doslej še neodkrite afere, v katere so zapletene najvišje , osebnosti civilnega in vojaškega kroja.
Požar je koncem pretečenega tedna nenadoma iz-> bruhnil v makedonskem mestu Tetovo. Ker je varnostna služba nad vse pomanjkljiva, so« stražarji opazili požar še le potem, ko je ogenj začel bruhati iz trgovin in hiš na trgu. Bilo je okrog 3. ure zjutraj, ljudje in seveda tudi stražarji so spali in tako je ogenj naglo objel nad 50 hiš. Po dosedanjih poročilih znaša škoda nad milijon dinarjev, človeških žrtev pa ni bilo.
Stekli psi v Sarajevu. Zadnje dni so se pojavili v sara Jevškem mestu ter v okolici stekli psi, ki so obgrizli nad 20 oseb .Nekega večera, ko je šlo občinstvo iz gledališča, je skočil velik pes na rame neki gospej in jo ugriznil. Dama je začela vikati od strahu, a mesto, da bi jej občinstvo priskočilo takoj na pomoč in odgnalo psa, so ljudje bežali nazaj v gledišče. Slednjič sta se pa vendarle dva ojunačila in strgala psa iz močno obgrizene gospe. Pes je nato zdrvel po mestnih ulicah in kmalu je bilo čuti kričati drugo žrtev, katero je napadel ravno isti pes. Nek drug stekel pes je pa obgrizel stražnika, ki se ni mogel ubraniti napadu niti s sabljo, niti z revolverjem, a enemu vojaku je skočil v lice in mu ga raztrgal. Največ oseb pa je bilo ugriženih v naj-bližnji sarajevski okolici pri takozvanem Alipašinem mostri. Nesrečne žrtve je odposlala sarajevska občina v Pa-steurov zavod na Dunaj in v Veliko gorico pri Zagrebu.
Podrobnosti o aretaciji dcfravdanta Mikoljia. Smo že ja vili, da je bil v Celovcu aretiran Vojko Mikolji, uradnik zagrebškega čekovnega urada, ki je ogoljufal urad za 2 mil. 300.000 dinarjev. Sedaj so prinesli dunajski listi podrobnosti o aretaciji defravdanta. Ko je prejela dunajska po licija dne 15. maja t. 1. od naše vest o goljufiji, je podvzela korake, da ugotovi idenditeto Maksa Klein, na katerega ime je nakazoval Mikolji denar dunajski banki Schellhammer in Schattera. Na Dunaju pa ni bilo najti Maksa Klein, pač pa njegovo svakinjo Erno Stein, ki je dvigala denar. Policija je tudi ugotovila, da je stanoval neki Maks Klein meseca novembra m. 1. kratko časa v Leudoldstrasse in ga je tamkaj večkrat obiskovala njegova zaročenka. S pomočjo lastnice ravnokar omenjenega stanovanja so dognali idenditeto zaročenke Maksa Klein, ki je hčerka dunajskega fotografa. Njeni roditelji so izpovedali policiji, da je hčerka odpotovala na Koroško. Pozneje je policija konstatirala, da se nahaja ta nevesta v bližini Celovca pod imenom Erna Wurml in živi skupaj z nekim človekom, ki se podpisuje: Josip Hirsche. Ta Hirsche je solastnik neke tovarne, pri katere obratu je soudeležen s 25 milijoni. Policija je sedaj znala, da ta Hirsche ni nikdo drugi, kakor Mikolji. Dunajski policaji so prišli v Celovec in zgrabili tega Hirscheja nekam pod pretvezo, da gre za iztirjatev nekega davka, nakar so ga aretirali. Po aretaciji se je skušal zastrupiti s strihninom, ki ga je imel pri sebi, pa mu ni uspelo. Zaročenka, ki so jo dobili pri njem, je izjavila, da ni znala, da je Mikolji defravdant, ker jej je zagotavljal, da je našel 30.000 dolarjev, a je ta denar zatajil. Kakor hitro pa je ona čitala v listih o zagrebški defravdaciji, je osumila Mikulja, ki jej je čin priznal, nakar ga je hotela ostaviti, a jo je prehitela a-
LISTEK.
Gladiatorji.
n	Druga knjiga. — Anteros.
{107, nadaljevanje.)
. . Peščica pogumnih mož, bakle, zvesti meč, Cezarjeva palača v plamenu, kri v potokih, in upal je, da bo tekla v potokih in da bo odpora dovolj ter da bo njihov napad, borba, in ne mesarsko klanje — nova cesarska dinastija, hvaležni patron in velikodušno plačilo za trud —1
In bodočnost se mu je smehljala--. Katera izmed
bogatih vzhodnih rimskih pokrajin bi najbolj nasitila njegovo poželenje po kraljevski razkošnosti —? Kajti pokrajina rimskega imperija — to je bilo le drugo ime ra neodvisno kraljestvo —.
In Hipija je videl samega sebe v blestečem se veličastvu na prestolu pod žarkim solnčnim nebom jutrov-skim —.	In življenje mu je ponujalo sijaj in bogastvo,
dvorjane, sužnje, konje, bisere, pojedine, črnooke orientalske lepotice, v svilo oblečene eunuhe, ponosno telesno stražo v svetlih čeladah in v zlatih, blestečih se ščitih —. Ničesar mu ni manjkalo, niti nje, Id bo z njo delil vso to j bajno bogastvo.
Valerija bo njegova!
Valerija je bila rojena za kraljico. In zares, novo zmago bo pomenilo zanj, ko ji bo ponudil polovico svojega prestola, njej, Id je končno vendarle nagnila svoje uho k njegovim snubitvam.
Zanos radosti mu je polnil dušo, ko je premišljal, kako jo bo častil, kako jo bo povzdignil, ko.se mu izpolnijo njegovi romantični upi. Čutil je, da bi jo skorajda mogel ‘ Ijubito , ljoWti s tisto ljubeznijo, ki jo je okušal nekdaj v
retacija. Mikolji je potrošil za nakup vile v bližini Celovca nekaj milijonov.
Zopet vojaški upor. V Baru (v Črni gori, éb morju) j se je uprl en bataljon 29- pešadijskega polka. Uradne vesti že sedaj priznavajo, da ta upor nima političnega j značaja, če tudi so vojaki po večini Hrvati in da izvira
j.	samo iz nezadovoljstva in ogorčenja vsled skrajno slabe j prehrane. Upor je zavzel sicer večje dimenzije kot v j Plevlju, upornim vojakom se je pridružilo tudi nekaj j oficirjev, orožništvo, ki je v Baru in okolici zelo moč-; no, je pa upor kmalu udušilo. Uradna poročila pravijo, 'j da so voditelji upora zaprli, na kake načine so upor j zadušili, pa ne povedo. Uporni vojaki so že od prevrata j v Baru, oziroma v drugih pustih črnogorskih krajih ob i zelo naporni službi in sla'bi, ne zadostni hrani. Parola j upornikov in izgrednikov je bila: dajte nam poštene 1 hrane in premestite nas v druge kraje! — Poročila pravijo, da se ho preiskava nanašala tudi na slabo prehrano, ki je edini vzrok pobune,
Hajduštvo v črni gori postaja od dne do dne živahnejše. čete in tolpe po planinah so se pomnožile in krvavi spopadi os na dnevnem redu. Značilno je pisanje beograjskih listov. Radikalci trdijo, da so demokrat -ski funkcijonarji v črni gori krivi vseh žalostnih razmer, demokratski listi pa v zadnjem času dosledno predstavljajo komunističnega begunca dr. Markoviča kot nekega voditelja vsega hajduštva. Celo uradna poročila so označevala poprej dr. Markoviča kot čisto političnega odmetnika, ki ne ropa in ni nikomur v nadlego, sedaj pa naj bi bil po demokratskih listih naenkrat najnevarnejši hajduk. To ima svoje politično ozadje. Dr. Markovič ima namreč v črni gori okrog Podgorice veliko in ugledno sorodstvo, ki je demokratom na pòli. Demokrati so radi tega začeli dr. Markoviča predstavljati kot. največjega zločinca, da lahko pod to pretvezo preganjajo njegove sorodnike, ki so jim politično nevarni. To polieajdemokratsko lopovščino razkriva tudi «Balkan«, ki piše pod naslovom «Črnogorske razmere — naša sramota«, kako se po Črni gori preganjajo od-metniške rodbine in tudi daljna sorodstva brez vsakega vzroka iz samih strankarskih interesov. V eni številki «Balkana« čitamo tudi pismo nekega Markoviča, ki pro si patrijarha za dovoljenje, da izkoplje kosti svojih sinov prednikov ter jih odnese s seboj, ko se s svojci vred izseli iz Črne gore, ker mu radi preganjanja od vseh strani ni več obstanka.
Razbojništvo. Iz podgoriškega sreza javljajo, da so navalili te dni nepoznani razbojniki v piperski občini na občinskega predsednika Ivana Mihajloviča in na delovodjo Pavla Popoviča ter oba ubili in nato pobegnili v gorske šume. Teh llveh ubojev dolžijo oblasti znanega odmetnika dr. Vukašina Markoviča.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 272 do 279, francoski frank stane 25.60—26 naših kron. Zn 100 avstrijskih kron je plačati 2.48—2.68, za 100 čeho-slovaških kron 5.50—5.52, za 100 nemških mark 102 do 103, za 100 laških lir 1472—1480 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.90 cen tima (1 centim je 1 vinar.) Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskočila za 5 točk.
j	Iz Maribora,
Banke zidajo, pa ne mariborske. Stare mariborske f banke še spijo in se ne zganejo, da bi postavile za svo-\ je uslužbence potrebna stanovanja. Samo Zadružna go-! spodarska banka se že malo giblje. V Maribor pa hoče j priti I. Hrvatska štedionica iz Zagreba in si je že pri-j pravila poslovne prostore na vogalu Gosposke in Jurci -! čeve ulice. Še to leto hoče postaviti tudi stanovanja za Ì svoje uslužbence. Prosila je za prodajo občinskega sve-] ta pri Dijaškem domu. Občinski svet pa sklene, da tam ! ne more nič odprodati, ker se bo dotično stavbišče ra-I bilo še za novo šolo. Naj si banka poišče kje drugje na I občinski zemlji potrebno stavbišče, ki se ji bo takoj {prodalo.
Kaj pa Anglobanka? Zadnjič smo poročali, da hoče Anglobanka kupiti od dr. Franza v Slovenski ulici
svoj mladosti. Dolgo je bilo temu, da je ljubil, in dolgo let se mu ni vrnila ljubezen nazaj v življenje. — In danes se I mu je vračala. Danes, ko mu je s čudno, neznano mehkobo ! polnilo dušo zadovoLjeno samoljubje, radost nad kmalu izpolnjenimi željami, ki so ga nedosežene toliko let ma» i mile, — danes, ko se mu je srce topilo pod nežnim vplivom zmagovite ženske lepote —. i Zdelo se rnu je, da je čisto drug človek nego tisti, ki se je pred kratkim pogajal s tribunom za določeno število , človeških teles in za kri in poboj —.
Vkljub svojim vabljivim sanjam pa borbeni mojster ni pozabil na sedanjost, na sredstva, ki bi mu naj omogočila uresničenje njegovih načrtov.
Pregledal in pripravil je svojo četo skrbno kakor še nikoli, prepričal se je na lastne oči, da je njihovo orožje v > redu, in osebno jih je razpostavil na odločena mesta in , ! jih ponovno sam šel nadzorovat, zabičujoč jim skrajno ču- j ječnost in treznost.
In nobeden izmed ljudi ni videl pod tem uglajenim čelom in mirnim, resnim vedenjem svojega voditelja kaj nenavadnega, nobeden ni slutil, da se skrivajo v njegovi duši slavohlepni načrti, ki daleč presegajo vse njegove dosedanje upe, — da neznana, čudno mehka in nežna čuvstva ogrevajo njegovo srce .
Miren, redkobeseden in strog kakor po navadi je stal i. med njimi — in Hirpinu je upadlo vse upanje na pomoč, « I ko je pogledal v njegovo resno, neprodirno dice.
Toda Mariamna je s pravo žensko bistroumnostjo opazila na njegovem obrazu nekaj, kar jej je dajalo nado, da ne bo zastonj klicala njegovega usmiljenja na pomoč.
V svoji običajni previdnosti je ^najprvo seštel četo in z bistrim očesom pregledal njihovo orožje ter se prepri-čaL da je vse v redu.	j
In še le tedaj je obmil svojo pozornost na oba nepoklicana tujce, ki sta. stale sredi med .gladiatorji.
nekdanjo Tegethofovo rojstno hišo ter lam pozidati veliko poslopje. Zdaj pa si je banka menda prerijislila, ker isto hišo kupujejo zdaj bratje Tavčar, ki faočej > tam: postavili novo hišo. Mestni občini je vseeno, k (J o kupi dotično hišo, samo da staro hišo ’podere »n postavi novo, zato občinski svet z veseljem dovoli nakup hiše po Bratih Tavčar, če se obvežejo, da na dotičnem mestu začnejo v najkajšem času graditi novo hišo.
Tovarne rastejo v Mariboru, kakor gobe po dežju. Za občinska stavbišča v Melju se potegujejo kar tri nova podjetja in sicer: Toman in Rajh, tvrdka Bühl in tvrdka Kibal. Vsem tem podjetjem se proda naprošeni svet, da lahko takoj začnejo z delom. Bühl bo postavil veliko livarno za zvonove in d rügest vari. Tvrdka je zelo solidna in po ceni ter uživa velik ugled v Sloveniji, Druga tvrdka Kibal hoče postaviti tovarno za vodovodne in druge cevi, kar v Jugoslaviji nujno rabimo. Vsem trem podjetjem proda občinski svel zahtevana stavbišča samo pod pogojem, da res zidajo, da postavijo za svoje delavce, ki na novo pridejo v mestno občino od drugod, potrebni stanovanja, in da kupljene; a sveta ne smejo naprej prodati, ker v tem slučaju pripade prodani svet zopet občini nazaj za današnjo prodajno ceno, to je kvadratni meter po 60 K.
Nova tovarna. Češka tvrdka Šonski bi rada postavila v Mariboru svojo predilnico in prosi občino, da ji proda potrebno zemljišče v Melju. Občinski svet sklene, da se zahtevano zemljišče ne proda, ker ga bo občina potrebovala za svoje namene, opozori se pa naj tvrdko na druge primerne prostore.
Električna železnica v Mariboru je na obzorju. —» Znana tvrdka Siemens in Halske je izdelala, za cestno železnico v Mariboru že nek načrt in proračun: Upanje je, da se bo napravila delniška družba, ki bi poskrbela za potreben denar za zgradnjo te prepotrebne železnice. Izhajališče te železnice bi bilo v Melju, kjer bi se v to pripravili potrebni prostori na občinskem svetu poleg klavnice. Le runo na delo, da že vendar enkrat dobimo cestno železnico.
Mestna klavnica se ne da v najem. V sinočni seji občinskega sveta sta se odklonili obe ponudbi o zakupodaji mestne klavnice. Predovič je ponujal en milijon, a»«Mesna industrija Zagreb« celo t in pol milijona. Klavnica ai za špekulante, ampak za domačine. Demokrati so sicer strašili s tem, da bodo izvozničarji gradili v okolici nove klavnice, ki bodo na škodo mestni občini, a ne Weixl in noben drug demokrat ni mogel prepričati večine občinskih odbornikov. Tako je prav!
šoštarič govori raje o mestnem gospodarskem uradu!
j V seji občinskega sveta dne 30. t. m. še je pri razpravi o j Mestni hranilnici hotel nekaj govoriti tudi Ivan Šoštarič. Občinski svetovalci so mu klicali: Govori raje o svojem gospodarstvu v Mestnem gospodarskem uradu! In mož je i utihnil! On že ve zakaj!
Ne enega špecerista ni sedaj v odboru trgovskega gre-j mijamija. Iz vrst špeceristov smo dobili ta le dopis: Weixl l in Šoštarič sta spravila na listo odbornikov same engro-siste in nobenega špecerista. Gg. Berdajs in Serec nista našla milosti pri W. in Š. Kako bodo zastopani interesi špeceristov v bodoče v trgovskem gremiju? Ali mogoče po Weixlu samem. On je sicer poznat kot spreten trgovec s šolskimi zvezki, a na špecerijsko stroko se sploh ne razume.
Kakšni trgovci so to? Piše se nam: .Znana demokrata Kejžar in Tonejc sta vsilila trgovcem demokratsko kandidatno listo. Ali sta to kakšna trgovca? Kejžera poznamo kot železniškega uradnika, a o trgovstvu se razume toliko, .kolikor se je znani Španhakl iz Melja razumel na knjigovodstvo. Tonejc pa je znan agent in izvozničar. A trgovec, ni! Torej ta dva «trgovca» sta izrinita stara in preiskušena Slovenca Šepeca in Berdajsa. O Šoštariču pa je znano, da se je pred vojsko celo sramoval naziva Ivan, ampak se ga je .poznalo, ko je postal Bartov zet kot Hansa. In ta Šoštarič, ki si je na račun Mariborčanov kupil Kokošinek-ovo hišo, bi danes rad igral v Mariboru še kako vlogo.
Predavanje docenta g. dr. Matka se vrši v petek, dne 2. junija ob 8. uri zvečer v dvorani JSZ, Splavarska ulica 4. Vabi se k obilni udeležbi.
Moška Marijina kongregacija v Mariboru. Jutri, v četrtek, dne 1. junija se prične zopet z rednimi tedenskimi .pobožnostmi. Vsak četrtek, točno ob 8. uri zvečer je v cerkvi
Nevoljno se je obrnil k Hirpinu in rekel:
»Kaj dela tale ženska med vami? Čuli ste moje povelje to jutro! Kdo jo je pripeljal semkaj?«
Vsi vprek so se oglašali ter mu hoteli pripovedovati dogodek, le on je molčal, ki je nanj bilo naslovljeno vprašanje. Dobro je vedel, s kom ima opraviti.
Hipija je le dvignil svoj meč in vse je utihnilo. Ni ga bilo manipelna v vseh rimskih legijah, ki bi bil bolj šolan v pokorščini ko ta četa drzovitih mož.
Hipija se je obrnil k Eski.
»Britanec«, mu je rekel kratko in rezko, »ti nocoj nisi eden izmed naših. Pojdi v miru svojo pot!«
»Dobro je povedal!« so vpili gladiatorji. »On ni naš tovariš! Nima deleža na plenu!«
Hipija je le hotel obvarovati Esko nevarnosti, ki jih je nudila tista noč. Ni vedel zakaj in kako, pa slutil je, da se Valerija zanima za Britanca. Da bi bil ljubosumen nanj, mu še na misel ni prišlo. Prav toliko je ljubil Valerijo, da je cenil zaradi nje vsakega, ki ga je cenila ona. Razen tega je Eska poznal njihove načrte. Šel bo, si je rekel Hipija, v Cezarjevo palačo in opozoril njegovo telesno stražo na pretečo nevarnost. Branili se bodo in boja bo dovolj. In tega si je Hipija želel.
Eska je hotel odgovoriti, pa Mariamna ga je ustavila.
»Kamor gre on, pojdem tudi jaz!« je rekla, skoraj z besedami sv. Pismo. «Izgubila sem nocoj očeta in dom in svoje ljudstvo. Vdrugič me je nocoj rešil iz nevarnosti, hujše ko smrt. Ne loči naju, rotim te, ne loči naju!«
Hipija je prijazno gledal ljubko, sladko lice in vetike, proseče oči.
»Ljubiš ga«, je dejal, »sjrota! Pojdi torej in vzemi ga seboj!«	j
(Dalje prihodnjič.)
C. stran.
STRAŽA
Predno si nabavite darila za
oglejte si največjo zalogo zlatih in srebrnih ur, verižič. uhanov in drugih nabitov, katere se Vam nudi po znižanih cenah v
novi trgovini
H. BIM iH
trgovina z zlatnino in srebrnine.
Maribor, Gosposka alka 16.
OGLEJTE SI
izložbe in zalogo novodošlega manufakturnega blaga kakor suknä, platna, :o:	hlačevine, perila, robcev, nogavic L t. d. in prepričajte se :o:
ò pesnično znižanih cenali v trgovini
Mp Kamičmk, Haribor, ©RAJSKI TR©
^	ia založnik: Konzor«j «Straže.«
Odgovorni urednik: .Vlado ihukervjak.
TSwi OriloTa itaàwr.»* a Mariboru,
31. maja 1922,
f'
v*. Alojzija na Glavnem trgu kratek govor z litanijami M. SL Kongregapisti se vabijo, da se pobožnosti redno in točno udeležujejo.	'
, Prostovoljna požarna hramba na Pobrežju pri Mariboru priheifi svpjo ' letošnjo poletno veselico v nedeljo, dne 11. junija na\.lepem vrtu gostilne gospe Rojko na Spodnjem Po-Jarrežju.-Na sporedu je: srečolov, keglanje na dobitke, ples, in slično. Čisti dobiček je namenjen za nabavo čelad in drugih potrebnih predmetov. Na obilno udeležbo uljudno vabi — poveljstvo.
Licitacija mlaja in druge ljudske zabave se prirede na 'Mnkoštni pondeljek popoldne na vrtu gostilne g. Lemeža na Pobrežju pri Mariboru, na meji proti Mariji Brezje. To hi bil za Mariborčane in tudi druge okoličane lep izlet za po poldan. V slučaju neugodnega vremena se vrši prireditev v nedeljo, dne 18. junija istotam.
Koča na Klopnem vrhu (1335 m) na Pohorju se otvori s planinsko veselico na Binkoštni pondeljek, dne 5. maja dopoldne ob 11. uri. Odhod iz Maribora z vlakom ob 5. uri (ali prejšnji dan popoldne ob 3. uri) do Fale in potem zložno v treh urah na vrh. Sestop na St. Lovrenc ali pa čez Smolnik na Ruše. Na predvečer bo gorel kres, ki se bo videl tudi iz Maribora iz novega mostu. Če ljubiš naravo in planinsko zabavo, ne bodi zaspan ta dan, pohiti na vlak in v pohorski zrak, tam zdravje dobiš in duha razvedriš in vrneš domov se
Vi povoda in pravice, človeka kar tako — meni nič, tebi nič — obdolžiti, storil vse, kar je le mogoče. Predložil sem Vam potrdila mariborskih uredništev, da nisem z noticami v nobeni zvezi, Vi pa ne znate, ali pa nočete izvajati posledic, ki so običajne in celo obvezne med pravimi ljudmi ob izkazani zmoti. Posebno hazirfanje v 'tem «pogledu Vam sicer prav rad prepuščam; 'po moralni kvalifikaciji, ki jé zlasti obvezna za javne furikcijonarje, pa bi bil pričakoval, da ste imeli tekom šestih tednov od prejema priporočenega pisma z dokazi dovolj Časa, spomniti se na potrebo in moralno obveznost kakega zadoščenja .— Dr. Josip Majcen.
* Za priobčenje pod tern naslovom odgovarja ured-ništvo sanjo toliko, kolikor predpisuje zakon.
DAROVI ZA BIRMANCE — najlepši in najtrajnejši a® molitveniki. Raznovrstne molitvenike od priproste do najfinejše vezavo ima v zalogi po primerno nizkih cenah — TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU, — katero s ten toplo priporočamo.
«Obljube presv. Srca Jezusovega.« — Pred nami je mesce junij ki je posvečen presv. Srcu Jezusovemu, častilei presv. Srca so že lani iskali knjižico: Obljube presv. Sre» Jezusovega, ki obsega krasne molitve in pobožnosti. Knjiga je bila pošla. Zdaj pa jo je Tiskarna sv. Cirila v Maribora zopt izdala v novi izdaji Knjižico krasi lepa podoba Sre« Jezusovega, kakor nekdaj. Vkljub lepi izpeljavi v dveh barvah in lepem papirju je eena tej knjižici še zelo, sel« nizka. Stane namreč samo 1 dinar in se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Kupim
po najvišjih cenah
stare tom iz zlata in srebra, staro zlato ter žlahtne kamne,
Avgust Wapper, zlatar, Maribor, Stolna ulica; 1 (Domgasse).	1 — 4 236
Čevljarji pozor!
Cena '6 din > Josipu Höfer, Mariboru.
- Dobi se pri ;Jkd$ka ulica v
■	2X1
»H preciziiske in
4Spne ure stenske popra-
rija najsolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica Ite»; i6.	- . 41—3©
t|:x«! enonadstropna in pólc-
1115« vična hiša, električna razsvetljava, vodovod, hlev za 11 3 konje, sramba za vozove, dva 1 lepa vrta, da se lahko porab» Gumijeve podpetnike najboljše : -a stavbeni prostor, za vsako
vrste kupite najceneje pri Jakob : stavbo primerno. Po kupni, po-
1 godbi odda se- tudi stanovske
Poslano.
. Gospodu županu Grčarju v Mariboru. — Blagovolili ste me osunmičiti in celo obdolžiti kot povzročitelja raznih ijìótic v mariborskih listih o Vašem gospodarstvu v stanovanjskem uradu in jaz sem ne glede na to, v koliko imate
Hotel-restavracija .Stara pivarna*
>•:	A. HALBWIDL.
Danes, v srede, velik elitni
KONCIRT
Vsako nedeljo koncert k zajtrku. Prvovrstno Götzovo marčno in bcck-pivo, prvovrstna vina. Meščansko-običajna kuhinja.
Za obilen obisk se prijazno priporoča
^	A F. Haibwìdl, hotelir.
Mizarski učenec
se sprejme ta »oj. Hojs, Koroška cesta 24, Maribor. 1—2 230
Ogrinjata
je bila najdena _	na mariborskem
Glavnem trgu. Vpraša se pri K. Schmidi in drug, Maribor, L Stolna ulica 4.	235
Kupim parni motor
do 3 konjske sile, že rabljen, a še dobro ohrsnjen. Cenjene ponudbe na Mihael Demota, usnjar pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 232
Lah, Maribor, Glavni trg 2. 237
Fotograf
Franc Razlag
v Radencih
se priporo«' a slav. občinstvu. Imenovani izdeluje slike pio na-modernejšim načinu in v jako okusni obliki. _t—3 234
z dvema sobama, kuhinja m kabinet. Vpraša se pri Katarini Žaucer, Maribcr, Frančiškanska ulica št. it».	227
FRANJO PERGLER
Maribor, Mlinska ul.
Ulna nrunurelna [izdeluje najfinejše raznovrstne VIllMf pnfUnSiild, », kočije, lnksusne, tovorne in ge-
več sto hektc litrov, več letni-1 spodarske vozove. Velika zaloga kov, zaradi pomanjkanja posode j novih ia starih vozov. Iivršuje na prodaj. Naslov v upravni- j tudi vsa v to stroko spadajoča štvu lista.	1— 3 229 popravila.	1- 5 22t>.
Andrej Oset
Maribor, Aleksandrova cesta št. 57.	Telefon 88.
Trgovina sena, slame, krom • pirja, fižole, z drvami, žitom in drugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov:	Andej
Oset 6 10 183
POZOR! Živita cenejša!
l .simam»
Vsak raj samo enkrat poskusi kupiti pri
L RANTNER, taff!”- s špecerijo Maribor, Korcih* c, 8
Dobro blago!	Točna postrežba!
Trapistovski SIR
vsakovrstno južno sadje
prvovrstno pri
MATIJA LAH-U
Stavni trg 4, Maribor.
Pozor!
Pozor !
Priporočam
najfineiši kosilni stroj s pripravo za žito kositi,
sistem Melicbar, po zelo ugodni ceni. Istotako vse druge poljedeljske
stroje in orodja.
IVAN HAJNY, Maribor, Aleksandrova cesta 45.
nasproti glavnemu kolodvoru.	1—3
BAKRENE KOTI E
po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, !	ima v zalogi
MetaloMa d. d. Zagreb
Stmtnayenra ulica št. 6.
Zahtevajte ponudbe!
1-6 431
Ì
verižic, prstanov, uhanov, jedilnga orodja Ltd. Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
Lovro Stolec
urar
Maribor, Jurčičeva ul. 8.
mw*
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
Trajne in
vloge pa po dogovora.