Vzgoja k zna&ajnostL Prva naloga naših gospodinj je vzgoJa, za tem pride ona skrb za gospodinjska opravila. Slovenska žena in mati vzgaja v veliki večini značajne ljudi. Njen vpliv ee pozna vsepovaod in da imamo lepe vrste značajnih. mož in fantov, je zasluga naših žen in mater. Vzgojiti koga k značajnosti, s. pravi tako navezati njegov razum in voljo rta prava naCela, da značajen človek nikdar ne omahne. Značajen človek pa. ne le priznava prava načela, ampak gleda tudi na to, da jih uveljavlja, pa naj pride, karkoli. Slomšeik je dobro povedal, kateri dve glavni točki mora vsak Slovenec držati kot svoji največji svetinji, da se mu more reči, da je značajen. On je dejal: »Sv. vera bodi nam luč, materni Jezik bodl nam ključ do edino zveličavne narodne omike.« Žena in mati, ki zna v srcu onih, ki žive ob njej, prižgati to lu. vere in vcepiti ljubezen do naaterinega jezika, ta vzgaja k značajnosti. Razna so sr.e__tva, s katerimi se ta vzgoja vrši, ali najboljše sredstvo je — dobcr zgled. Ta vleče. Ce pogledamo v našo zgodovino, bomo videli, v kolikih slučajih je žena s svojo značajnostjo celo osramotila moške, istočasno pa vzbudila v njih ponos, da so zaradi te značajnosti tudi sami postali dobri in značajni ljudje. Spominjamo se pred vojsko dogodko-, ko je naš na.od vodil težke boje za svojo svobodo. Tedaj je zavedno slovensko ženstvo s svoiim značajnim nastopom tudi može in fante dvignilo iz mrtvila, da so bili nGustrašeni in zavedni, značajni. Taki dogodki se večkrat v zgodovini ponavljajo. Treba je samo, da so v vseh takili slučajih dovolj pozorni, da morejo in znajo važnost časa razumcti. Dandanašnji čas je tak čas. Zahteva značajne može in fante. V tej značajnosti jib morajo tudi žene podpirati. Mevžasti ljudje, ki so kot šlape, s katerimi lahko vsak počenja kar hoče, ljudje, ki so suženjskega duha in strahopetni, se nlkakor ne morejo imenovati značajni. Ženske moramo odločno protestirati zoper to, da take moške nazivajo in psujejo z riašim imenom, da so — ženske, babe. Ženske smo in bomo značajne in hočemo tudi od naših mož in sinov, da so taki. Gospodinje in rnatere, zastavimo ves svoj vpliv tudi v današnjem času, ki še posebno potrebujie značajev. Žličciki na goveji jahi. Eno žlico trde masti mešaj s kuhalnico v porcelanasti skledici ali na krožniku, dodaj eno jajce in prav dobro umešaj. Prideni sol in toliko mokc, da nastane srednje trdo voljno testo. Namoči kovinasto žlico v precejeno vrelo juho. Odloči z žlico male kepice od testa in jih položi v vrelo juho, katera naj nato počasi vre 5—7 minut. ŽHčniki z jajcem. Žličnike iz gorenjega t&sta zakuhaj v vrelo slano vodo. Kuhane polovi z lukničasto zajemalko in daj v ponvo na vročo mast. Čez nje vlij raztepeno jajce, rahlo premešaj in ko se jajce strdi, naloži žličnike v skledo. Jed je lahka, a vendar tečna. .aboični zavitck Iz krkhega t.sta. Rabi se: 30 dek bele pšenične moke, 20 dek dobrega surovega masla, 1 malo žličko stolčenega sladkorja, ščep soli, 1 celo jajce in 2—3 žlice sladke smetane. Na suho desko ali mizo vsuj moko, sladkor in sol. Nanj položi maslo ter ga razreži v moki z nožem na male koščke. Nato razdrobi vse skupaj s pr- sti v male kosmič. (kakor farfelce). Dodaj jajce in smetano ter vdelaj prav bitro gladko testo. Podvizaj se z gnetenjem in delaj v bladnem prostoru, da se testo vsled toplote ne začne topiti. Ako se to vseeno pripeti, daj testo za pol ure na hlad. Nato razvaljaj testo enakomerno na pol prsta debelo podolgovato krpo. Po sredi naloži nadev,! zagrni od obeb strani testo proti sredi-| ni, tako da segajo konci za en prst navskriž. Nadev mora biti popolnoma zakrit. Če se pa testo kje pretrga, zakrkaj luknje, kar je zelo enostavno, keiv lahko testo 8 krpo ob robeh stisneŠ' skupaj. Ta štrukelj prevrni na suho plo-' čevino (pleh), ali v emajlirano podolgo-' vato pekvo, tako da pride gladka, do sedaj spodnja stran navrh in navskriž, dani robovi spodaj. Pomaži stručko z raztepenim jajčkom in speci v precej' vroči pečici. Hladno zreži na dva prsta: široke rezine in potresi s stolčenim* sladkorjem. — Nadev: za en krožnik; kislih, na tanke liste zrezanih jabolk1 naloži po sredini testa, potrosi s 4 pest-' mi sladkorja, malo cimeta, par rozina-j mi in če hočeš, položiš tu in tam za leš-j nik velike Kepice masla. Popravek. ' V navodilo za »jabolčno juho« v za_-T nji številki lista se mora glasiti v 4. vr-j sti mesto »vode in moke« — pravilno, »podmetek iz mleka Ln moke«. , ^ Misanje perntnine. Vsako jesen, predno nastopi hladnf zimski čas, obnovi perutnina svojo pernato obleko. V tej življenski dobi kaj hitro izpade staro perje in kokoši nehajo nesti. Naloga gospodinje je, da se doba misanja kolikor mogoče skrajša,1 ker se s tem prepreči prehlad in dose-; že, da kokcši kmalu zopet začno nestr jajca. Treba je predvsem zavarovatiži-' vali pred prehladom, pokladati jim p_ močno hrano. Najboljša zrnata krma je koruza, poleg tega je pa potrebno, dajati ribjo moko (do 2 dek dnevno na žival), laneno seme ali lojne ocvirke. Opažite kurniko pravočasno pred nastopom zime. Ko-: koši, ki zmrzujejo in ozebejo, ne dajo,' pričakovanega baska vkljub zadostni; krmi. Take živali ne neso in nc uspe-; vajo. ._ji