/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o > JU >to o to > fO (D Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 7-8 / letnik XVII / 2011 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Mojca Lindič, MSc, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Dragica Šuc, MSc (Javne finance), mag. Urška Lušina, dr. Arjana Brezigar Masten (Zadolženost slovenskih podjetij) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna_d.o.o. Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................17 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................19 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................21 Javne finance...........................................................................................................................................................................................24 Izbrane teme..................................................................................................................................................27 Zadolženost slovenskih podjetij...................................................................................................................................29 Okvirji Okvir 1: Dolžniška kriza v evrskem območju................................................................................................................8 Okvir 2: BDP v drugem četrtletju 2011..........................................................................................................................10 Okvir 3: Trg nepremičnin v Q2 2011 .............................................................................................................................12 Okvir 4: Anketa o delovni sili - 2. četrtletje 2011.......................................................................................................16 Okvir 5: Vseevropski obremenitveni test za banke 2011.........................................................................................23 Statistična priloga.........................................................................................................................................33 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Zadnje napovedi mednarodnih institucij za letošnjo gospodarsko rast v evrskem območju so višje kot spomladi, kar je, kljub pričakovani upočasnitvi v drugi polovici leta, posledica boljše realizacije v prvi polovici leta. Gospodarska rast se je v drugem četrtletju upočasnila v skoraj vseh naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, a je bila realizacija v prvi polovici leta zaradi visoke rasti v prvem četrtletju vseeno višja od pomladanskih pričakovanj mednarodnih institucij. Nadaljnjo upočasnitev rasti v drugi polovici leta nakazujejo kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in kazalniki razpoloženj. Glavno tveganje za nadaljnje okrevanje evropskega gospodarstva predstavlja dolžniška kriza, ki v zadnjih mesecih otežuje dostop do financiranja vse več državam evrskega območja. Gospodarska aktivnost v Sloveniji se je v prvem in drugem četrtletju letos le skromno povečala; še naprej jo spodbuja izvoz, zavira pa gradbeništvo. BDP se je v obeh četrtletjih letos povečal le za 0,1 % (desezonirano), kar je precejšnja upočasnitev glede na lansko leto. Upočasnila se je tudi medletna rast, in sicer z 2,3 % v prvem četrtletju na 0,9 % v drugem. Gospodarsko aktivnost še naprej poganja tuje povpraševanje. Ob manjšem zmanjšanju medletne rasti izvoza od uvoza je bil pozitiven prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP še večji kot v prvem četrtletju. Po drugi strani je bil obseg domače potrošnje v pogojih nadaljnjih zaostrenih razmer na trgu dela, oteženem financiranju poslovanja in poglabljanju krize v gradbeništvu v drugem četrtletju medletno celo manjši (-2,1 %). K temu je prispevalo zlasti nadaljnje poglabljanje medletnega zmanjšanja bruto investicij v osnovna sredstva, ki je posledica nadaljnjega upada gradbenih investicij, po štirih četrtletjih rasti pa so bile medletno manjše tudi investicije v stroje in opremo. Potrošnja gospodinjstev in države sta v drugem četrtletju medletno ostali na enaki ravni. Še naprej se ohranja relativno visok prispevek k rasti BDP s strani spremembe zalog in vrednostnih predmetov (1,6 o. t.). Med dejavnostmi je bila medletna rast dodane vrednosti znova najvišja v predelovalnih dejavnostih, najslabše rezultate pa še naprej beležijo v gradbeništvu, kjer se je medletni padec še poglobil. Razmere na trgu dela so se v prvi polovici leta stabilizirale, a ostajajo slabše kot pred letom. Število delovno aktivnih po statističnem registru se po izločitvi sezonski vplivov v prvi polovici leta ni bistveno spremenilo in je bilo za 2,3 % manjše kot v enakem obdobju lani. Število registriranih brezposelnih oseb se je v povprečju prve polovice leta rahlo zmanjšalo, medletno pa je bilo za 13,1 % večje. Konec julija se je po izločitvi sezonskih vplivov po nekajmesečnem padanju število brezposelnih zopet povečalo, tako da je bilo brezposelnih 107.562 oseb. Rast povprečne bruto plače se je v povprečju drugega četrtletja upočasnila in je ob stagnaciji povprečne plače v javnem sektorju povsem posledica rasti v zasebnem sektorju. V drugem četrtletju se je rast povprečne bruto plače glede na predhodno četrtletje upočasnila na 0,2 % (desezonirano), upočasnila pa se je tudi medletna rast (2,0 %). V javnem sektorju povprečna bruto plača že leto in pol praktično stagnira, rast v zasebnem pa se umirja od lanskega prvega četrtletja, ko je prišlo do dviga minimalne plače, vse manj je prisoten tudi učinek spremembe v strukturi zaposlenih. Cene življenjskih potrebščin so se po deflaciji junija in julija, avgusta povečale za 0,3 %. V osmih mesecih letos so se cene povišale za 1,0 %, avgusta pa so bile medletno višje za 0,9 %. Ključna dejavnika sicer nizke medletne inflacije sta še naprej rast cen energentov in hrane. Po prvih podatkih Eurostata so bile cene avgusta v evrskem območju medletno višje za 2,5 %. Kreditna aktivnost slovenskih bank je bila tudi julija skromna, tuji viri financiranja ostajajo omejeni in nadaljuje se slabšanje kakovosti bančne aktive ter oblikovanje rezervacij in oslabitev. Podjetja in NFI so julija še okrepila razdolževanje, saj so poleg nadaljnjega neto odplačevanja kreditov, najetih pri domačih bankah, ki je bilo najvišje letos, maja in junija neto odplačevala tudi kredite, najete v tujini. Sicer so se v prvi polovici leta podjetja doma in v tujini skupaj neto zadolžila za 25,3 mio EUR, kar predstavlja le tretjino vrednosti iz prve polovice lanskega leta in je v celoti posledica neto zadolževanja na tujem. Julija se je zadolževanje gospodinjstev okrepilo in doseglo najvišjo vrednost letos, v sedmih letošnjih mesecih skupaj pa so se zadolžila za dobro polovico manj kot v enakem obdobju lani. Banke so se junija neto zadolžile v tujini, kljub temu pa ocenjujemo, da dostopnost tujih virov financiranja ostaja omejena. Celotne neto prilive so namreč predstavljali kratkoročni krediti, v prvi polovici leta pa so banke neto odplačale tuje vloge in kredite v višini 1,1 mrd EUR, kar je za tretjino več kot v enakem obdobju lani. Nadaljuje se slabšanje kakovosti bančne aktive, saj je obseg nedonosnih terjatev konec junija dosegel že 4,3 % vseh terjatev, v prvih sedmih mesecih pa je bilo oblikovanih za 357,1 mio EUR rezervacij in oslabitev, kar je 7,4 % več kot v enakem obdobju lani. Po podatkih konsolidirane bilance MF je primanjkljaj javnih financ v prvih petih mesecih letos znašal 901 mio EUR. Prihodki so bili v prvih petih mesecih letos večji za 10,6 %, odhodki pa za 3,0 %. Medletno večje so bile vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicije in investicijske transfere (-8,7 %), katerih upad je posledica visoke ravni v začetku lanskega leta in precej nižje letošnje investicijske aktivnosti države. Najvišjo medletno rast so beležili izdatki za obresti (9,5 %). (ü C (ü ja (ü M "ö o a tA O ^ (U >u JŽ o Mednarodno okolje V drugem četrtletju se je gospodarska rast v naših ključnih trgovinskih partnericah upočasnila. Po prvi oceni Eurostata se je četrtletna rast BDP v evrskem območju v drugem četrtletju znižala z 0,8 % na 0,2 % (desezonirano). Rast v drugem četrtletju je bila nižja od pomladanskih napovedi EK, v prvi polovici leta skupaj pa od napovedi ni bistveno odstopala. Medletno je bil BDP višji za 1,7 % (v prvem četrtletju za 2,5 %). Četrtletna rast je bila nižja od pričakovanj v večini naših glavnih trgovinskih partneric, razen v Avstriji, kjer rast ostaja visoka. Na podlagi gibanj razpoložljivih kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti in pomladanski napovedi mednarodnih institucij je bila upočasnitev gospodarske rasti v naši najpomembnejši trgovinski partnerici Nemčiji v drugem četrtletju pričakovana. Zaradi realizacije v prvi polovici leta so trenutne napovedi mednarodnih institucij za letošnjo gospodarsko rast v evrskem območju, kljub pričakovani upočasnitvi v drugi polovici leta, višje od pomladanskih. Slika 1: Gospodarska rast v izbranih pomembnih trgovinskih partnericah 1Q3 10 «04 10 «01 11 «02 11 -Q2 11 napoved 16 1,4 1,2 t^s s^ 1,0 s^ 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 EMU NEM FRA ITA Vir: Eurostat, napoved EK (maj 2011). AUT Gibanja vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti in razpoloženja nakazujejo nadaljevanje nizke gospodarske rasti v evrskem območju tudi v drugi polovici leta. V povprečju drugega četrtletja, še posebej pa junija, je bilo zaznati upočasnjevanje oz. padec ključnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v evrskem območju. Prvič po dveh letih se je v drugem četrtletju po podatkih CPB znižal tudi obseg svetovne trgovine. Gibanja kazalnikov razpoloženja (Ifo, Zew, PMI) pa kažejo na umirjanje gospodarske aktivnosti in slabša pričakovanja glede novih naročil in izvoznih pričakovanjv predelovalnih dejavnostih tudi v naslednjih mesecih. Na poslabšanje razpoloženja potrošnikov in podjetij je pomembno vplivalo predvsem tveganje širitve dolžniške krize na večje države članice evrskega območja ter s tem povečana negotovost na finančnih trgih. Podobno kot za evrsko območje kazalnik zaupanja PMI za industrijsko proizvodnjo tudi za Kitajsko Slika 2: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti ter nova naročila in izvozna pričakovanja po podatkih poslovnih tendenc (v evrskem območju) - Ind. proizodnja predelovalnih dejavnosti (leva os) - Nova naročila (desna os) ■ Izvozna pričakovanja (desna os) a a Vir: Eurostat. nakazuje umirjanje rasti v drugi polovici leta, medtem ko naj bi se v ZDA začele razmere počasi izboljševati. V drugem četrtletju so se nadalje zaostrili posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva. Po anketi ECB so se posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju v drugem četrtletju letos dodatno zaostrili, število bank, ki so poslabšale posojilne pogoje, pa je bilo za 2 % večje od števila bank, ki so jih izboljšale. Glavni dejavniki zaostrovanja pogojev so bila negativna pričakovanja bank glede gospodarskega okrevanja, lastne likvidnosti in omejen dostop do financiranja, banke pa so predvsem še povišale marže na tvegana posojila. Po ocenah bank se je rast povpraševanja Slika 3: ECB anketa o posojilnih pogojih v evrskem območju Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) -Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) ■ Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) 70 70 60 50 40 ; 30 ? 20 0 -10 -20 -30 -40 / ■ /s ''....i.......ll / K/ r TV 60 ,;3 50 40 30 20 10 0 J_!_i_i_ cS cS a Vir: ECB. Okvir 1: Dolžniška kriza v evrskem območju Dolžniška kriza v evrskem območju je v poletnih mesecih ostala zaostrena, države z največjimi javnofinančnimi težavami pa so napovedale nove varčevalne ukrepe. Z namenom umiriti razmere na finančnih trgih so države članice evrskega območja na julijskem vrhu med drugim dosegle dogovor o dodatni pomoči Grčiji, o ukrepih za izboljšanje učinkovitosti EFSF preko razširitve pooblastil in tudi povečanja posojilne sposobnosti ter ukrepe v zvezi s fiskalno konsolidacijo, kjer so se zavezali, da bodo javnofinančne primanjkljaje najpozneje do konca 2012 znižale pod 3 % BDP. Kljub sprejetim ukrepom in zavezam so razmere na trgih državnih obveznic ostale zaostrene, znižale pa so se tudi bonitetne ocene več držav. Pod pritiskom sta se znašli predvsem Italija in Španija, katerih donosnost 10-letnih državnih obveznic se je v začetku avgusta povišala nad 6 %. Z namenom umiritve razmer na finančnih trgih je ECB avgusta izvedla dodatno operacijo dolgoročnejšega refinanciranja za povečanje likvidnosti in oživila program nakupa državnih obveznic, preko katerega je samo avgusta kupila 41,5 mrd EUR državnih obveznic, skupaj od začetka tega programa pa že 115,5 mrd EUR. Zaradi pritiska finančnih trgov pa so številne države članice napovedale dodatne ukrepe za konsolidacijo javnih financ. Italija je, napovedala varčevalne ukrepe1 v višini 45 mrd EUR v letih 2012 in 2013, kar je skupaj približno 3 % BDP, saj je bil izravnan saldo javnih financ do konca leta 2013 pogoj ECB za nakupovanje italijanskih državnih obveznic. Španija je za letos in prihodnje leto napovedala dodatne varčevalne ukrepe2 v višini 5 mrd EUR (približno 0,5% BDP), ki jih sicer še ni podrobneje določila, je pa sprejela ustavni amandma, po katerem bo višina javnega dolga od leta 2020 dalje omejena na 60 % BDP in višina javnofinančnega primanjkljaja na 3 % BDP. Dodatne ukrepe je napovedala tudi Francija, kjer so poudarek dali predvsem povečevanju prihodkov preko dviga nekaterih obstoječih in uvedbe novih davkov, ki bodo prizadeli predvsem bogatejše. Načrtujejo približno 12 mrd EUR dodatnih prihodkov letos in predvsem prihodnje leto, kar je približno 0,6 % BDP. Dodatne varčevalne ukrepe pa so v okviru reševalnih programov in z namenom doseči zastavljene cilje napovedale oz. sprejele tudi Portugalska, Irska in Grčija, kjer pa ima predvsem slednja težave z izpolnjevanjem dogovorjenih ukrepov. Neskladje med napovedanimi in dejansko izvedenimi varčevalnimi ukrepi in posledično nezaupanje finančnih trgov v države članice evrskega območja, ki se kaže preko povečanih donosnosti državnih obveznic ter precejšnja izpostavljenost različnih evropskih nacionalnih bančnih sistemov do omenjenih držav predstavlja glavno tveganje za nadaljnje okrevanje evropskega gospodarstva. Slika 4: Donosnost državnih obveznic 16 IJ (J lu 8 SS Slika 5: Geografska porazdeljenost finančnih obveznosti Italije in Španije konec prvega četrtletja 20111 600 500 -13 300 != Vir: Eurostat, preračuni UMAR. NL USA Vir: BIS. CH Ostale 1 Dodatni ukrepi k proračunu do leta 2013, ki je v juliju predvidel varčevalne ukrepe v velikosti 47,8 mrd EUR. 2 Dodatni ukrepi k paketu v varčevalnih ukrepov v višini 15 mrd EUR za naslednji dve leti, ki je bil potrjen lani. podjetijpo posojilih v primerjavi s prvim četrtletjem močno zmanjšalo, vendar še vedno raste, in sicer predvsem zaradi financiranja obratnega kapitala za poslovanje in zalog ter prestrukturiranja dolga. Banke so poročale tudi o nadaljnjem zaostrovanju posojilnih pogojev za gospodinjstva, znova predvsem za stanovanjska posojila. Za tretje četrtletje banke pričakujejo nadaljevanje trenutnih trendov zaostrovanja posojilnih pogojev. Kljub 1 Gre za finančne obveznosti do 24 nacionalnih bančnih sistemov, za katere BIS vodi statistiko. Poleg teh BIS navaja tudi ostale potencialne izpostave (derivativi, garancije, kreditne zaveze) v višini 753 mrd USD. 14 12 6 4 2 100 0 0 temu naj bi se po njihovih ocenah povpraševanje podjetij po kreditih povečalo, medtem ko naj bi se povpraševanje gospodinjstev zmanjšalo. Julija je ECB drugič letos dvignila obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja, avgusta pa se je po več mesecih prekinila rast vrednosti EURIBOR-a. Z namenom ohranjanja cenovne stabilnosti je ECB dvignila ključno obrestne mero za 25 b. t. na 1,5 %. Druge pomembnejše centralne banke (FED, BoE) so svoje ključne obrestne mere pustile nespremenjene. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je po šestih mesecih rasti avgusta znižala za 5 b. t. na 1,55 %, še pa se znižuje vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja za CHF, ki je avgusta znašala 0,07 %, medtem ko se je vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja za USD rahlo zvišala, na 0,29 %. Avgusta se je vrednost evra v primerjavi z večino glavnih svetovnih valut, razen ameriškega dolarja, znižala. Povprečni tečaj ameriškega dolarja je bil avgusta v primerjavi z evrom višji za 0,6 % (na 1,43 USD za 1 EUR), medletno pa je bil višji za 11,2 %. Glede na evro so se okrepile vrednosti švicarskega franka (za 4,8 % na 1,11 CHF za 1 EUR), japonskega jena (za 2,5 % na 110,40 JPY za 1 EUR) in britanskega funta (za 0,9 % na 0,88 GBP za 1 EUR). V zadnjih štirih mesecih se je vrednost švicarskega franka zvišala že za 13,7 %. Cene nafte in ostalih surovin so se po julijskem povišanju avgusta znižale. Povprečna cena nafte Brent se je znižala za 6,0 % na 109,92 USD/sod, izraženo v EUR pa za 6,3 % na 76,58 EUR/sod. Medletno so bile cene nafte v USD višje za 42,7 %, v EUR pa za 27,8 %. Na znižanje cen nafte je vplivala velika negotovost glede okrevanja svetovnega gospodarstva, medtem ko nemirne politične razmere v nekaterih večjih proizvajalkah nafte še naprej vplivajo na visoko raven cene nafte. Cene neenergetskih surovin so se po zadnjih podatkih IMF julija povišale za 1,6 % in bile medletno višje za 29,5 %, po začasnih podatkih pa so se avgusta rahlo znižale. Slika 6: Cene nafte in menjalni tečaj USD/EUR -Cena v EUR (leva os) .....Cena v USD (leva os) 140 -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) ^^ 1,6 1,4 80 60 40 1,2 ^ Q 1,0 0,6 Gospodarska gibanja v Sloveniji Rast menjave s tujino2 se je v drugem letošnjem četrtletju upočasnila.V primerjavi s prvim četrtletjem se je nominalna rast blagovnega izvoza v drugem četrtletju pričakovano upočasnila (s 4,4 % na 2,4 %, desezonirano), medletno pa je bil izvoz višji za 13,0 %. Medletna rast slovenskega izvoza v našo najpomembnejšo trgovinsko partnerico Nemčijo se je v prvih petih mesecih letos ohranjala na visoki ravni (29,7 %), kar je deloma posledica nizke osnove iz enakega obdobja lani3. Precej bolj od izvoza pa se je v drugem četrtletju upočasnila rast blagovnega uvoza Slika 7: Blagovna menjava 6.500 a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2010 VI 11/ V 11 VI 11/ VI 10 I-VI 11/ I-VI 10 Izvoz1 12,2 -1,0 7,5 14,8 -blago 13,7 -2,1 8,2 16,3 -storitve 6,6 4,3 4,8 8,5 Uvoz1 14,3 -8,5 3,7 14,1 -blago 16,1 -10,6 3,9 15,6 -storitve 4,5 7,5 2,2 4,4 Industrijska proizvodnja 6,7 -0,52 2,03 6,83 -v predelovalnih dejavnostih 7,0 -0,32 2,23 7,23 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,9 -11,92 -35,93 -28,63 Trgovina na drobno - realni prihodek -0,2 0,52 -2,03 1,63 Gostinstvo - nominalni prihodek 3,0 2,82 4,93 3,03 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. 2 Po zunanjetrgovinski statistiki. 3 Podatki o menjavi blaga po državah za junij še niso razpoložljivi, tako da še ni mogoče delati četrtletnih primerjav za celotno drugo četrtletje. 120 100 20 Okvir 2: BDP v drugem četrtletju 2011 Gospodarska aktivnost v Sloveniji se je v prvem in drugem četrtletju letos zelo skromno povečala; še naprej jo spodbuja izvoz, zavira pa gradbeništvo. Po podatkih SURS se je BDP v obeh četrtletjih letošnjega leta povečal le za 0,1 % (desezonirano), kar je precejšnja upočasnitev glede na lansko leto. Upočasnila se je tudi medletna rast, in sicer z 2,3 % v prvem četrtletju na 0,9 % v drugem. V primerjavi z ostalimi državami članicami EU je Slovenija v prvi polovici letošnjega leta v četrtletni in medletni primerjavi v zadnji tretjini držav. Gospodarsko aktivnost, kljub upočasnitvi, še naprej poganja tuje povpraševanje, ob manjšem zmanjšanju medletne rasti izvoza od uvoza pa je bil prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP večji kot v prvem četrtletju (z 1,0 o. t. na 2,9 o. t.). Po drugi strani domača potrošnja v pogojih nadaljnjih zaostrenih razmer na trgu dela, oteženem financiranju poslovanja in poglabljanju krize v gradbeništvu še ne okreva oz. je bila v drugem četrtletju celo medletno manjša (-2,1 %). Ključni dejavnik za to je še bolj izrazito zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva kot v predhodnih četrtletjih, ki je posledica nadaljnjega upada gradbenih investicij, po štirih četrtletjih rasti pa so bile v drugem četrtletju medletno manjše tudi investicije v stroje in opremo. Potrošnja gospodinjstev je, podobno kot v prvem četrtletju, ostala skoraj na enaki ravni kot v enakem obdobju lani, podobno pa velja tudi za potrošnjo države, ki je po 1,9-odstotni medletni rasti v prvem četrtletju v drugem četrtletju medletno stagnirala. Relativno visok prispevek k rasti BDP še naprej ohranjajo spremembe zalog in vrednostnih predmetov (1,6 o. t.). Med dejavnostmi je bila rast dodane vrednosti znova najvišja v predelovalnih dejavnostih, najslabše rezultate pa še naprej beležijo v gradbeništvu, kjer se je medletni padec še poglobil.1 Tudi v strukturi dodane vrednosti po dejavnostih se še naprej odraža razhajanje med tujim in domačim povpraševanjem. Tako so k njeni rasti ponovno največ prispevale predelovalne dejavnosti, ki so bolj izvozno usmerjene. Še naprej pa je upadala aktivnost v gradbeništvu (glede na predhodno četrtletje in medletno). Po rahli krepitvi rasti v letu 2010 je bila ob skromnem domačem povpraševanju šibka tudi rast storitvenih dejavnosti. Slika 8: Raven BDP v Sloveniji in nekaterih pomembnih trgovinskih partnericah —•— Slovenija -Nemčija ---------Francija ----Italija -Avstrija ---------Hrvaška 103 102 101 Ei100 II 99 li^98 -ž 97 ■Ö 96 C 95 o 94 93 92 91 90 Slika 9: Struktura rasti BDP v Sloveniji Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr^ Jixw Spr. zalog in vredn. pred. Izvoz pro. in stor. ^^ Uvoz pro. in stor. -Realna rast BDP (desna os) 8 6 4 2 0 Č^P D m (S -4 JE (S -8 -10 -12 Vir: SURS. Vir: Eurostat. 1 SURS je tokrat prvič objavil četrtletne podatke o proizvodni strukturi BDP po SKD 2008. (s 3,3 % na 0,8 %, desezonirano). Medletno je bil uvoz v drugem četrtletju nominalno višji za 9,7 %. Po naših ocenah se je medletna rast uvoza proizvodov za vmesno porabo upočasnila, uvoz proizvodov za investicije pa je bil medletno nižji, skladno z upadom domače investicijske dejavnosti. V prvi polovici letošnjega leta je bil skupni izvoz blaga medletno višji za 16,1 %, uvoz pa za 14,8 %. Storitvena menjava se je v drugem četrtletju ohranila približno na ravni predhodnega četrtletja, saj se je izvoz zmanjšal, uvoz pa stagniral. Po desezoniranih podatkih se je izvoz storitev po rasti v prvem četrtletju (2,1 %) v drugem četrtletju znižal za 0,7 %. Medletno je bil višji za 6,6 %, k rasti pa sta največ prispevala izvoz potovanj in izvoz komunikacijskih storitev, medtem ko je bil izvoz gradbenih storitev nižji. Uvoz storitev je v drugem letošnjem četrtletju po desezoniranih podatkih stagniral, medletno pa je bil večji za 3,0 %. K rasti je ponovno največ prispeval uvoz raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev, medtem ko je bila vrednost potovanj domačega prebivalstva v tujino ponovno medletno nižja. Slika 10: Storitvena menjava 1.100 1.000 900 700 •Izvoz storitev -Uvoz storitev a a a a Vir: BS, preračuni UMAR. Medletno zmanjšanje je beležil tudi uvoz gradbenih storitev, kot so gradnja, montaža in razna investicijska dela, ki jih tujci izvajajo v Sloveniji. V prvem letošnjem polletju je bil izvoz storitev medletno nominalno višji za 8,5 %, uvoz pa za 4,4 %. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v drugem četrtletju povečal za 1,3 % (desezonirano), medletno pa je bil večji za 5,2 %. Povečal se je v vseh treh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti, najmanj v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer se je aktivnost v letošnjem letu najbolj umirila v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas4. Rast proizvodnje se je nadaljevala v tehnološko zahtevnejših panogah in tudi tehnološko najmanj zahtevnih panogah, ki pa so pričele okrevati najkasneje in zato za ravnmi proizvodnje pred začetkom krize v povprečju zaostajajo najbolj. Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti je v drugem četrtletju za predkriznimi ravnmi iz leta 2008 v povprečju (po izločitvi učinka sezone) zaostajala za slabo desetino (-9,2 %), v povprečju EU-27, kjer se proizvodnja v drugem četrtletju ni povečala, pa je bil zaostanek enkrat manjši (-4,1 %). K večjemu zaostanku za ravnjo proizvodnje iz leta 2008 kot v EU-27 največ prispevajo nekatere tehnološko manj zahtevne panoge. Zaostanek ostaja največji v tehnološko najmanj zahtevnih tekstilni in pohištveni industriji, velik je tudi v srednje nizko zahtevnih proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (zaradi skromne domače gradbene aktivnosti), popravilih in montaži strojev in naprav ter proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas, ki je konec preteklega leta že presegala predkrizne ravni. Razlika med Slovenijo in EU-27 v ravni proizvodnje tehnološko zahtevnejših panog, ki so v Sloveniji (tudi zaradi večje izvozne usmerjenosti) in EU-27 okrevale hitreje, so manjše. 4 Ta je pomembno prispevala k skrčenju proizvodnje te skupine panog v prvem četrtletju. Slika 11: Proizvodnja predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti 105 100 80 Skupaj Srednje visoko in visoko Srednje nizko Nizko a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 12: Raven proizvodnje predelovalnih dejavnosti v Sloveniji in EU-27 v drugem četrtletju 2011 90 -S 80 70 60 - Slovenija EU27 1-!-!-!-!- i i i i ... . . i i i i ... i . i i o .Q E ■S: E C E C i? Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Podatki za Slovenijo so originalni, za EU-27 delovnim dnem prilagojeni. Po podatkih poslovnih tendenc so pričakovanja podjetij za jesenske mesece julija in avgusta ostala približno nespremenjena. Slabši kot spomladi so bili kazalniki stanj, med kazalniki pričakovanj pa so se nekoliko zmanjšala pričakovanja podjetijglede skupnega povpraševanja, kar je predvsem posledica pričakovanj glede domačega povpraševanja. Prihodki od prodaje na domačem trgu so se v drugem četrtletju zmanjšali za 1,8 % (desezonirano), na podobni ravni kot v preteklem četrtletju pa so se ohranili 95 90 85 75 70 50 Slika 13: Najpomembnejši omejitveni dejavniki v predelovalnih dejavnostih po podatkih četrtletnih poslovnih tendenc 40 30 Q - Nezadostno domače povpraševanje - Nezadostno tuje povpraševanje ---Negotove gospodarske razmere -----Neporavnane obveznosti iz poslovanja ---------Finančni problemi Vir: SURS. prihodki od prodaje na tujem trgu (0,6 %, desezonirano). Nezadostno domače povpraševanje ostaja na začetku tretjega četrtletja največji omejitveni dejavnik (42 % anketiranih podjetij), nezadostno tuje povpraševanje pa je kot omejitev drugo četrtletje zapored navedla okoli tretjina podjetij (v prvem četrtletju 42 %). Poleg tega se je povečal delež podjetij, ki so med omejitvenimi dejavniki navedla negotove gospodarske razmere, finančne probleme in tudi neporavnane obveznosti iz poslovanja. Načrtovana izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti za tretje četrtletje se je nekoliko zmanjšala (na 79,5 %), a je ostala nad ravnmi ob začetku leta (78,9 %). Aktivnost v gradbeništvu se je v drugem četrtletju nadalje močno znižala. Vrednost opravljenih gradbenih del se je predvsem maja in junija močno znižala, tako da se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem v celotnem drugem četrtletju znižala za 19,4 % (desezonirano) in bila za 31,0 % nižja kot v enakem obdobju lani. Zniževanje aktivnosti je v zadnjem obdobju povezano tudi s težavami na strani ponudbe, sajso nekatera podjetja končala v stečaju5, kar nekaj jih je v prisilni poravnavi in začeti projekti se lahko začasno ustavijo, še posebej pri javnih naročnikih. Okvir 3: Trg nepremičnin v Q2 2011 Število prodaj rabljenih in novih stanovanj je v drugem četrtletju znova padlo. Število evidentiranih tržnih transakcij s stanovanji se je po podatkih GURS, ki se nanašajo pretežno na rabljena stanovanja, v drugem četrtletju zmanjšalo skoraj za petino, medletni padec pa je bil še večji (-27,5 %). GURS sicer opozarja, da so podatki za tekoče leto začasni, saj je v prvem četrtletju prišlo do velikega zamika v dostavi podatkov in se je glede na prve ocene število transakcij izkazalo za četrtino večje, kar se lahko ponovi tudi pri podatkih za drugo četrtletje. Nedvomno pa je prišlo do nadaljnjega padca števila transakcij, saj to potrjujejo podatki za vse regije in tudi za druge vrste nepremičnin. Tudi podatki SURS o prodaji novih stanovanj kažejo padec števila transakcij (-5,6 %),tudi njihovo število je medletno nižje. Skupno število transakcij rabljenih in novih stanovanj je tako v drugem letošnjem četrtletju padlo na polovico glede na vrh v drugem četrtletju 2007, a je transakcij več, kot jih je bilo na začetku krize konec leta 2008 in v prvi polovici leta 2009. Slika 14: Cene rabljenih in novozgrajenih stanovanj ter transakcije s stanovanji -Cene SURS rabljena ---------Cene SURS nova Cene rabljenih in novih stanovanj so se v drugem četrtletju nadalje povišale. Gibanje cen je v nasprotju z gibanjem števila prodaj in kaže na to, da se neravnotežja na trgu še poglabljajo. Cene rabljenih stanovanj so se po podatkih GURS v primerjavi s prvim četrtletjem povišale za 4,2 %, po podatkih SURS pa je bila rast rahlo manjša. Na podatke GURS namreč vpliva spremenjena struktura prodaj, saj se je povečal delež Ljubljane, kjer so nepremičnine dražje, medtem ko poskuša SURS s svojo metodologijo cene očistiti strukturnih sprememb. Bolj od cen rabljenih so se povečale cene novih stanovanj (2,8 %), medletno pa so bile višje za 9,9 %, tako da so sedaj na ravni, ki je skoraj 14 % višja od dna krize v tretjem četrtletju 2009 in le še 6 % nižji od ravni, dosežene pred krizo. Podobna gibanja smo imeli pred tremi leti, ko je razkorak med naraščanjem cen in padanjem števila transakcij privedel do poglabljanja krize na nepremičninskem trgu, ki je potem umirila tudi cene. Za razliko od novih stanovanj so cene novih hiš padle, vendar je teh transakcij zelo malo, zato so nihanja občutna. -Cene GURS ----Transakcije novih SURS ---Evid. transakcije GURS 120 110 90 80 50 40 a a a Vir: SURS, GURS, preračuni UMAR. 5 988 družb, ki so se še leta 2009 uvrščale v gradbeništvo, za leto 2010 ni oddalo zaključnih računov oz. so spremenile svojo glavno dejavnost. Po številu je to sicer primerljivo kot leta 2009 (ko je bilo takih družb 943), a so bile te družbe v povprečju precej večje, saj so njihovi čisti prihodki od prodaje konec predhodnega leta predstavljali 6,3 % vseh prihodkov gradbenih družb (leto prej le 1,9 %). Ocenjujemo, da lahko prenehanje poslovanja velikih družb znatno vpliva tudi 70 60 50 20 10 0 70 60 30 Aktivnost se je znižala v vseh segmentih gradbeništva, še najmanjv gradnji inženirskih objektov. V gradnji nestanovanjskih stavb se je aktivnost letos močno znižala, po naši oceni pa je k temu letos, podobno kot lani, največ prispevala nižja aktivnost v gradnji stavb za trgovske in druge storitvene dejavnosti (nemenjalni sektor). Močno se je znižala tudi vrednost del v gradnji stanovanjskih stavb6, kar je povezano z zalogo neprodanih stanovanj in zaostreno finančno situacijo v gospodinjstvih. Slika 15: Vrednost opravljenih gradbenih del -Skupaj -----Stanovanjske stavbe -Nestanovanjske stavbe ---------Gradbeni inženirski objekti 120 110 Ei 100 90 JS 80 oj -o 70 ca 60 <§ 50 40 30 20 8B cS a a Vir: SURS, preračuni UMAR kot v zadnjem četrtletju lani. V železniškem blagovnem prometu se je nadaljevala visoka medletna rast obsega prevozov, ki je bil v prvem četrtletju 2011 za 23,3 % večji kot v enakem obdobju lani. Obseg železniškega blagovnega prometa je že presegel najvišje predkrizne četrtletne ravni, obseg cestnega blagovnega prometa pa se jim je po relativno visoki rasti v prvem četrtletju glede na predhodno četrtletje spet zelo približal. Slika 16: Obseg cestnih prevozov blaga 1000 600 200 i= -200 a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatki o novih pogodbah v gradbeništvu in podatki poslovnih tendenc o naročilih kažejo, da so se te povečale. V drugem četrtletju se je vrednost novih pogodb povečala za 9,3 %, a je bila še vedno za 18,6 % nižja kot v enakem obdobju lani. Najvišjo rast beležijo nove pogodbe za gradnjo civilno-inženirskih objektov, katerih vrednost je celo višja kot pred letom. Podobno kaže znake okrevanja kazalnik skupna naročila v gradbeništvu, katerega vrednost je bila avgusta (-57) sicer nižja kot maja (-53), ko je dosegel najvišjo vrednost od začetka krize, a še vedno precej višja kot v vseh mesecih leta 2010 (v povprečju -69). Obseg cestnega blagovnega prometa se je v prvem četrtletju 2011 precej povečal, medletno pa je ostal manjši. Po desezoniranih podatkih se je obseg prevozov v prvem četrtletju letos povečal za 8,2 %. Od tega so bile tri četrtine rasti posledica večjega obsega prevozov pravnih oseb (družb), četrtina pa prevozov fizičnih oseb (podjetnikov).7 Medletni padec je bil tako v prvem četrtletju (-3,2 %) manjši na tekoče podatke o gradbeni aktivnosti, saj imajo te nadproporcionalen delež v anketi o vrednosti opravljenih gradbenih del (oz. so v to anketo vključena le večja podjetja). 6 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. 7 Do leta 2005 je bil obseg prevozov obeh omenjenih poslovnih subjektov približno enak, danes pa družbe opravijo že dve tretjini prevozov, fizične osebe pa le še tretjino. V drugem četrtletju je prihodek v trgovini z motornimi vozili ostal približno na ravni prvega četrtletja, prihodek v trgovini na drobno in na debelo pa se je zmanjšal. Po rasteh v zadnjem letu in pol je realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili v drugem letošnjem četrtletju predvsem zaradi 4-odstotnega junijskega zmanjšanja ostal približno na ravni prvega četrtletja (desezonirano), v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bil večji za dobro desetino8. Zaostanek za povprečno ravnjo iz leta 2008 je tako junija spet narasel na slabih 8 o. t., kar pa je še vedno najmanjizmed vseh treh trgovskih panog. Realni prihodek v trgovini na drobno se je po letu dni zmerne rasti v drugem četrtletju zmanjšal in za ravnjo iz leta 2008 zaostaja še za dobro desetino. Gibanje prihodka v tej trgovinski dejavnosti je v zadnjem času v največji meri posledica gibanja prodaje motornih goriv, ki še naprej raste. Po drugi strani se je prihodek v trgovini z živili in v trgovini z neživili, ki je od konca leta 2009 ostajal na približno enaki ravni, v drugem četrtletju občutneje zmanjšal. Prihodek v teh dveh panogah je bil manjši tudi v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem, za lansko ravnjo pa sicer najbolj zaostaja prihodek v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom (-15,1 %), kar povezujemo z nadaljnjim 8 Število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo v drugem četrtletju za 2,6 % manjše kot v drugem četrtletju lani, od tega fizičnim oseb za 10,6 %, prodaja pravnim osebam pa je bila za 3,5 % višja kot pred letom. 0 zmanjševanjem gradbene dejavnosti in manjšimi nakupi trajnih dobrin v tem obdobju. Prihodek v trgovini s pohištvom in gradbenim materialom sicer pada že od druge polovice leta 2008 in za ravnjo iz leta 2008 zaostaja za več kot tretjino. Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je po znižanju v drugi polovici lanskega leta v prvem četrtletju letos občutneje povečal, v drugem pa ponovno zmanjšal. Tako za ravnjo iz leta 2008 zaostaja še za približno 17 %, kar je največ med glavnimi tremi trgovinskimi dejavnostmi. Slika 17: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. -----Motorna goriva, real. -----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. 95 90 85 75 70 ^ c^ cS Vir: SURS, preračuni UMAR. Prihodek v gostinstvu je tudi v drugem četrtletju ostal približno na ravni iz konca leta 2010. Po padanju tekom leta 2009 ter povečevanju v lanskem letu, prihodek v gostinstvu letos ostaja na podobni ravni iz konca leta 2010. V drugem četrtletju letos je tako za okoli 3 % Slika 18: Prenočitve tujih turistov Prenočitve v prvi polovici leta 2011 »Rast HI 11/H1 10 (desna os) 70 450 400 350 300 > 250 200 150 100 50 0 ♦ '......r.......I ■j......j- ■t......^......j........U-4...... -4.......i......f......1.......4......j-- ■ i i ^ -4.............j-......1.......4......1 f - t r- "t......r......i.......i......r- ♦ -i......i- ^......f- -i......i- t.............i......i- nnininn.ninif^ 60 50 40 30 ^^ 20 10 0 -10 -20 zaostajal za povprečno ravnjo iz leta 2008. Medletno je bil prihodek v prvi polovici leta nominalno večji za 3,0 %, kar je posledica povečanega obiska tujih turistov v Sloveniji, saj je bilo število njihovih prenočitev v tem obdobju večje za 9,4 %, število prenočitev domačih turistov pa je ostalo na ravni izpred leta. Med prenočitvami turistov iz šestih najpomembnejših držav za naš turizem so najvišjo rast beležile prenočitve turistov iz Rusije, Nemčije in iz Srbije. Prenočitve slednjih so se zaradi ukinitve vizumov povečale skoraj za desetino, potem ko se je že lani povečalo za dobro polovico. Po izboljševanju v prvi polovici leta se je desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime od junija do avgusta poslabšala in je bila avgusta na enaki ravni kot pred letom dni. Najbolj se je znižala vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno, poslabšala pa se je tudi vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih in kazalnika zaupanja potrošnikov. Vrednosti kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu sta se rahlo izboljšali, a slednja ostaja na izredno nizki ravni. Slika 19: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno - Storitvene dej. -Predelovalne dej. -----Potrošniki -Gradbeništvo jlu naj Vir: SURS. Trg dela Število delovno aktivnih po statističnem registru9 se v prvih šestih mesecih letos po izločitvi sezonskih dejavnikov ni bistveno spreminjalo. V primerjavi z drugim četrtletjem lani je bilo število manjše za 2,0 %, predvsem pa se je zmanjšalo število zaposlenih oseb, in sicer v podjetjih in organizacijah ter pri samozaposlenih. Glede na predhodno četrtletje se je v drugem četrtletju število delovno aktivnih po statističnem registru povečalo v večini dejavnosti, najboljv strokovnih, znanstvenih 80 in tehničnih dejavnostih, v javnih storitvah (najboljv zdravstvu in socialnem varstvu), po visokem padcu v prvem četrtletju pa se je povečalo tudi v predelovalnih dejavnostih. Nasprotno se je število delovno aktivnih nadalje zmanjšalo v gradbeništvu ter informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Stopnja registrirane brezposelnosti se je po desezoniranih podatkih junija ponovno zmanjšala (za 0,1 o. t. na 11,6 %), medletno pa ostaja višja za slabo odstotno točko. Slika 20: Sprememba delovno aktivnih po statističnem registru po področjih dejavnosti 3.000 V prvem polletju 2011 se je število registriranih brezposelnihosebvpovprečju sicerzmanjševalo,medletno pa je ostalo večje. V drugem četrtletju letos se je število registriranih brezposelnih v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšalo (-0,8 %, desezonirano), medletno pa je ostalo večje (10,6 %). Konec julija se je brezposelnost po nekajmesečnem padanju zopet povečala. Brezposelnih je bilo 107.562 oseb, kar je 481 oseb (0,4 %, desezonirano) več kot predhodni mesec oz. 9.156 oseb (9,3 %) več kot v enakem obdobju lani. V Slika 21: Desezonirana gibanja na trgu dela 10 - Delovno aktivni po SRDAP (leva os) - Registrirani brezposelni (leva os) - St. registrirane brezposelnosti (desna os) Industrija Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve (B do E) (G do N, S,T) (O do R) Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 2: Delovno aktivni po področjih dejavnosti 12 8 4 ^ Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Število v 1.000 Sprememba števila 2010 VI 10 V 11 VI 11 10/09 VI 11/ V 11 VI 11/ VI 10 I-VI 11/ I-VI 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 33,4 34,7 40,1 40,1 -4.437 0,1 5,4 5,8 B Rudarstvo 3,0 3,0 2,9 2,9 -308 0,0 -0,1 2,9 C Predelovalne dejavnosti 188,6 189,0 185,1 184,6 -11.253 -0,4 -4,4 0,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 8,0 8,0 7,9 7,9 54 0,0 -0,1 0,1 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,2 9,2 9,4 9,5 138 0,1 0,2 0,1 F Gradbeništvo 78,5 79,3 69,4 69,4 -8.231 0,1 -9,8 -1,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 111,8 112,2 110,1 110,1 -2.842 0,0 -2,0 -1,9 H Promet in skladiščenje 47,9 48,0 47,3 47,2 -1.874 0,0 -0,8 -1,8 I Gostinstvo 33,2 33,5 32,6 32,8 -806 0,2 -0,7 -1,7 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,6 22,5 22,7 22,7 59 0,0 0,2 -1,5 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,3 24,5 24,2 24,3 -208 0,0 -0,3 -1,4 L Poslovanje z nepremičninami 4,3 4,3 4,2 4,2 -34 0,0 -0,2 -1,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 46,8 46,9 48,3 48,5 2.037 0,2 1,6 -1,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26,4 26,6 26,6 26,6 840 0,0 0,0 -1,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne soc. varnosti 52,0 52,4 51,6 51,6 502 0,0 -0,8 -0,9 P Izobraževanje 63,5 63,4 64,8 64,7 1.833 -0,2 1,3 -0,8 Q Zdravstvo in socialno varstvo 53,2 53,4 54,1 54,3 1.080 0,2 0,9 -0,7 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,2 14,2 14,0 13,9 125 -0,1 -0,3 -0,7 S Druge dejavnosti 13,5 13,5 13,3 13,4 185 0,0 -0,1 -0,7 14 10 6 2 0 evidenco brezposelnih je bilo julija na novo prijavljenih 7.371 oseb (917 več kot junija), odjavljenih pa je bilo 6.890 oseb (1.117 manj kot junija). Pri slednjih se je v primerjavi z junijem zlasti zmanjšalo število oseb, ki so dobile delo. Pri iskalcih ponovne zaposlitve pa se je predvsem povečalo število iztekov delovnih razmerij za določen čas, kar je tudi sezonsko značilno v času poletnih počitnic (predvsem v izobraževanju). Povprečna bruto plača na zaposlenega je junija ostala nespremenjena (desezonirano), v povprečju drugega četrtletja pa se je njena rast nadalje upočasnila. Povprečna bruto plača na zaposlenega je junija, po desezoniranih Okvir 4: Anketa o delovni sili - 2. četrtletje 2011 Po anketi o delovni sili se je v drugem četrtletju po podatkih z izločenim sezonskim vplivom nadaljevalo zmanjševanje števila delovno aktivnih, anketna brezposelnost pa se je zmanjšala. Število delovno aktivnih po anketi je bilo po desezoniranih podatkih manjše za 0,7 %, manjše je ostalo tudi medletno (-3,1 %). Po originalnih podatkih se je število delovno aktivnih po anketi četrtletno povečalo boljkot število delovno aktivnih po SRDAP, kar kaže na to, da se je v drugem četrtletju povečal obseg neformalnih oblik dela. Število brezposelnih po anketi o delovni sili se je v drugem četrtletju (79.000) v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšalo za 7.000 oseb (-1,1 %, desezonirano), medletno pa je ostalo višje (6,3 %). Glede na prvo četrtletje se je zmanjšalo število brezposelnih oseb po anketi pri obeh spolih, predvsem pa je bilo manjbrezposelnih žensk. Desezonirana stopnja anketne brezposelnosti je ostala podobna kot v predhodnem četrtletju (okrog 8 %) oz. 0,7 o. t. višja kot v enakem obdobju lani. Po starostnih razredih ostaja največja stopnja anketne brezposelnosti med osebami, starimi od 15 do 24 let (13,4 %). Slika22: Desezonirana gibanja na trgu dela Delovno aktivni po SRDAP, leva os ILO aktivni, leva os -Registr. brezposelni, desna os -ILO brezposelni, desna os Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela 2,0 1,5 ^^ 1,0 (S C 0,5 C o 0,0 -0,5 C -1,0 -1,5 15 10 # 5 0 ^ (u "D -5 -10 iS JU -15 " >u -20 -25 v % 2010 VI 11/ V 11 VI 11/ VI 10 I-VI 11/I-VI 10 Aktivno prebivalstvo -1,0 -0,1 -0,1 0,0 Formalno delovno aktivni -2,7 0,0 -1,2 -0,7 Zaposlene osebe -2,6 0,0 -2,5 -1,3 Registrirani brezposelni 16,4 -1,4 9,1 -0,8 Povprečna nominalna bruto plača 3,9 0,3 2,0 2,6 -zasebni sektor 5,2 0,6 2,7 3,4 -javni sektor 0,0 -0,2 -0,1 0,1 2010 VI 10 V 11 VI 11 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 10,7 10,5 11,6 11,4 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.494,88 1.491,57 1.515,63 1.520,92 Zasebni sektor (v EUR) 1.408,24 1.399,56 1.428,69 1.437,29 Javni sektor (v EUR) 1.749,46 1.761,92 1.763,65 1.759,80 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. podatkih, v zasebnem in javnem sektorju ostala na ravni predhodnega meseca10. V povprečju drugega četrtletja se je desezonirana rast še upočasnila, saj se v javnem sektorju že leto in pol giblje okoli 0 %, v zasebnem pa se vse od lanskega prvega četrtletja, ko je prišlo do dviga minimalne plače, prav tako umirja, delno tudi zaradi vse manj prisotnega učinka sprememb v strukturi zaposlenih11. V prvih šestih mesecih je bila medletna rast skupne bruto plače (2,6 %) le posledica zasebnega sektorja (3,4 %), saj povprečna plača v javnem sektorju stagnira. Slika 23: Bruto plača na zaposlenega o- 5 3 0 a a Vir: SURS, preračuni UMAR. O O O Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. 10 Zaradi delovno daljšega meseca se je sicer v zasebnem nekoliko zvišala (nominalno 0,6 %), v javnem pa zaradi zdravstva znižala (-0,2 %), kar je skupno bruto plačo zvišalo za 0,3 %. 11 Gre za učinek spremembe v strukturi zaposlenosti zasebnega sektorja kot posledica večjih odpuščanj zaposlenih z nizkimi plačami. K lanski 5,2-odstotni rasti povprečne bruto plače zasebnega sektorja je ta učinek prispeval 0,5 o. t. 7 6 4 2 Tabela 4: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2010 VI 2011 2010/ 2009 VI 11/ V 11 VI 11/ VI 10 I-VI 11/ I-VI 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.267,00 1.301,93 5,8 0,2 3,4 5,6 B Rudarstvo 1.904,97 1.881,60 4,0 1,0 -1,4 1,9 C Predelovalne dejavnosti 1.311,57 1.345,84 9,0 0,5 3,8 4,5 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.095,67 2.234,68 3,7 8,5 6,8 3,4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.444,70 1.445,14 2,2 0,3 2,3 0,7 F Gradbeništvo 1.211,63 1.270,53 4,4 3,4 3,4 3,6 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.325,08 1.351,57 3,7 0,4 3,3 2,9 H Promet in skladiščenje 1.421,14 1.456,43 2,0 2,9 5,4 2,6 I Gostinstvo 1.074,27 1.100,69 4,0 0,2 2,6 3,5 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.092,15 2.058,58 2,6 -0,2 0,5 1,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.144,81 2.138,18 1,0 -4,7 -4,0 2,3 L Poslovanje z nepremičninami 1.477,74 1.528,82 3,0 1,2 2,3 3,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.765,21 1.739,26 1,6 0,4 -0,3 0,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 952,15 978,90 4,1 0,5 3,8 3,7 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.778,20 1.802,57 -0,6 0,2 0,6 0,9 P Izobraževanje 1.730,26 1.749,54 0,6 -0,1 -0,3 0,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.746,86 1.738,40 -0,3 -1,1 -0,6 -0,8 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.731,32 1.709,75 0,5 1,1 0,1 -0,7 S Druge dejavnosti 1.397,40 1.406,03 4,2 -0,5 2,0 2,0 Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene Cene življenjskih potrebščin so se po deflaciji junija in julija avgusta povečale za 0,3 %. V osmih mesecih letos so se cene povišale za 1,0 %, avgusta pa so bile medletno višje za 0,9 %. Po prvih podatkih Eurostata je medletna inflacija avgusta v evrskem območju znašala 2,5 %. Slika 24: Inflacija v Sloveniji in evrskem območju Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI Vir: Eurostat. Inflacija se je junija in julija nekoliko znižala. Cenovna gibanja v Sloveniji je v teh dveh mesecih zaznamovala deflacija, ki je v obeh mesecih skupaj znašala -1,6 %. Deflacija junija je bila predvsem posledica znižanja cen svežega sadja, ki so v predhodnih mesecih zelo narasle, julija pa je bila deflacija posledica močnega sezonskega znižanja cen obleke in obutve ter cen sveže zelenjave, kar je bilo povezano z motnjami na evropskem in domačem trgu ob izbruhu bakterije escherichia coli. Ključna dejavnika sicer nizke inflacije ostajata rasti cen energentov in hrane. Medletna inflacija julija je znašala 0,9 % in je bila v celoti posledica rasti cen hrane, katerih prispevek je znašal 0,4 o. t., ter dražjih energentov (0,7 o. t.). Inflacijo je nekoliko znižala deflacija pri storitvah (-0,2 o. t.), kar je še naprej ob sicer umirjeni tekoči rasti cen storitev v veliki meri povezano z vplivom uvedbe subvencije na šolsko prehrano v lanskem septembru. Inflacija v celotnem evrskem območju se še naprej ohranja nad ciljno ravnjo ECB. Cene življenjskih potrebščin v evrskem območju so julija medletno zrasle za 2,5 %, podobno kot pri nas pa so v glavnem posledica dražjih energentov in hrane. Nekaj so prispevali tudi višji davki, ki so posledica procesa konsolidacije javnih financ v državah evrskega območja. Medletna rast cen industrijskih proizvodov, namenjenih prodaji na domačem trgu, se je junija in julija ohranila na majski ravni. Maja se je zaradi učinka osnove, povezanega 8 Tabela 5: Razčlenitev HICP na podskupine - za prvih šest mesecev leta 2011 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 0,8 100,0 0,8 1,1 100,0 1,1 Blago 0,0 65,9 0,0 0,4 58,6 0,2 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 4,3 15,3 0,7 2,5 11,9 0,3 Nepredelana hrana 2,1 7,3 0,2 0,7 7,4 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago -4,5 29,0 -1,3 -3,0 28,9 -0,9 Trajne dobrine -0,2 10,3 0,0 -0,4 9,5 0,0 Netrajne dobrine 0,2 8,7 0,0 0,7 8,3 0,1 Poltrajne dobrine -11,8 10,0 -1,2 -7,5 11,2 -0,8 Energija 3,6 14,3 0,5 7,6 10,4 0,8 Električna energija 1,6 2,6 0,0 6,4 2,5 0,2 Plin 8,1 1,0 0,1 6,5 1,7 0,1 Tekoča goriva 15,9 1,6 0,3 12,8 0,9 0,1 Trda goriva 1,9 1,0 0,0 1,7 0,1 0,0 Daljinska energija 5,0 0,8 0,0 4,0 0,5 0,0 Goriva in maziva 0,9 7,2 0,1 7,8 4,7 0,4 Storitve 2,3 34,1 0,8 2,0 41,4 0,8 Storitve - stanovanje 0,3 2,9 0,0 1,7 10,1 0,2 Storitve - transport 2,0 5,3 0,1 3,6 6,5 0,2 Storitve - komunikacije 0,4 3,7 0,0 -1,2 3,2 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 4,1 13,7 0,6 2,2 14,7 0,3 Storitve - ostale storitve 1,3 8,5 0,1 1,5 7,0 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,2 78,4 0,2 0,2 82,3 0,2 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. s preteklim gibanjem cen v proizvodnji kovin (na kar so vplivale cene kovin v mednarodnem okolju), skupna medletna rast cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih znižala. Junija in julija pa se je ohranila na doseženi ravni (3,7 %). V zadnjih dveh mesecih se Slika 25: Razčlenitev medletne inflacije v Sloveniji 8 7 6 5 Slika 26: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana <5 4 -PPI (domači trg) - Prz. pohištva in dr. raznovrstne predelovalne dej. Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav ----Prz. živil; pijač; tobačnih izd. ---------Prz. kemikalij, kemič. izd. in prz.farmac. surovin in preparatov 16 12 S? 8 ^ 4 ant et 0 e S -4 je medletno nekoliko okrepila rast cen v proizvodnji kemikalijin kemičnih izdelkov, umirila pa rast cen v proizvodnji živil. 3 Vir: SURS, 0 -1 Julija se je izboljševanje cenovne konkurenčnosti gospodarstva predvsem zaradi gibanja relativnih cen nadaljevalo, v prvih sedmih mesecih pa je bilo med najugodnejšimi v evrskem območju. Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP, je julija v primerjavi z decembrom in julijem lani padel, medtem ko se je v vseh preostalih članicah okrepil. V prvih sedmih mesecih letos pa je bil glede na enako obdobje lani njegov padec samo na Irskem višji kot v Sloveniji. Po večletnem postopnem slabšanju je letošnje izboljšanje relativnega položaja Slovenije posledica ugodnejših gibanj relativnih cen in tudi nominalnega tečaja. Relativne cene so se v prvih sedmih mesecih v Sloveniji medletno znižale, v nekaterih članicah evrskega območja so se povečale, v preostalih pa je bil njihov padec v primerjavi s Slovenijo večinoma manjši12. Zaradi strukture naše zunanjetrgovinske menjave pa so bili učinki krepitve evra na cenovno konkurenčnost Slovenije relativno manjši13. Slika 27: Realni efektivni tečaji, deflacionirani s HICP Slika 28: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance - Slovenija ' Italija -Nemčija ---Avstrija - Francija ,/'^iX r, / WVi^i- //'1 Mv w\4 wy'yi // ....i..........i... ......: I..........r..........1 v /\ Vir: ECB, preračuni UMAR. Plačilna bilanca Junija je saldo tekočega računa plačilne bilance izkazoval presežek v višini 127,5 mio EUR, v drugem četrtletju letos pa v višini 117,5 mio EUR (v enakem obdobju lani primanjkljaj v višini 118,4 mio EUR). Presežek v tekočih transakcijah v drugem četrtletju je bil predvsem posledica presežka v menjavi s tujino in črpanja sredstev iz proračuna EU. 12 Pri tem je treba opozoriti, da je na nižjo rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji v primerjavi s trgovinskimi partnericami, razen šibke gospodarske aktivnosti, vplival tudi enkratni dejavnik, povezan z znižanjem cen šolske prehrane pri nas septembra 2010. Glej Ekonomsko ogledalo, september 2010. 13 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjem je nadpovprečno velik, učinki krepitve evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično manjši kot v večini drugih članic in nasprotno: ko evro pada, so tudi pozitivni učinki na gibanje nominalnega efektivnega tečaja Slovenije relativno manjši. ■ Blagovna menjava ■ Faktorski dohodki -Tekoči račun I Storitvena menjava ■ Tekoči transferi 600 400 200 0 U -200 ■ -400 -600 a a Vir: BS, preračuni UMAR. Ugodna gibanja v menjavi s tujino so se nadaljevala tudi v drugem letošnjem četrtletju, tako da je bil medletno presežek v blagovno-storitveni menjavi precej višji (231,4 mio EUR). Primanjkljaj v blagovni menjavi je bil v drugem četrtletju nižji (-176,6 mio EUR) kot pa v enakem obdobju lani (-273,0 mio EUR). Pri tem so količinski dejavniki (hitrejša realna rast izvoza od uvoza) pretehtali poslabšanje pogojev menjave. Pogoji menjave blaga so se že šesto četrtletje zapored poslabšali (-2,4 %), vendar manj kot v predhodnih četrtletjih, kar je bilo predvsem posledica upočasnjene rasti uvoznih cen. Medletna umiritev rasti uvoznih cen v drugem četrtletju (z 9,7 % na 6,0 %) je bila predvsem posledica nižje rasti cen polizdelkov in energije. Nižja je bila tudi medletna rast izvoznih cen (s 6,7 % na 3,4 %), pri čemer se je predvsem upočasnila rast cen polizdelkov in investicijskega blaga. Presežek v storitveni menjavi (408,0 mio EUR) je bil predvsem zaradi višjega presežka v menjavi potovanjin cestnega transporta ponovno medletno višji. V skupini ostalih storitev se je medletno najbolj povišal primanjkljaj v menjavi finančnih storitev in primanjkljaj v menjavi raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev, presežek v menjavi gradbenih storitev je bil medletno nižji. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil v drugem četrtletju medletno nekoliko nižji, izboljšala se je tudi bilanca tekočih transferov. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je znašal 153,6 mio EUR in je bil medletno rahlo nižji (za 3,1 mio EUR). K njegovemu znižanju je prispeval manjši neto odliv dividend in razdeljenih dobičkov od neposrednih naložb ter višji neto dohodki od naložb v lastniške vrednostne papirje. Po drugi strani so bila neto plačila obresti tujini medletno ponovno višja. Neto plačila obresti državnega sektorja so bila v drugem četrtletju medletno višja, poleg tega pa so bila višja tudi neto plačila obresti zasebnega sektorja, predvsem poslovnih bank, kar je bilo povezano z višjimi medbančnimi obrestnimi merami. Saldo tekočih 4 2 0 Tabela 6: Plačilna bilanca I-VI 11, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-VI 10 Tekoče transakcije 13.759,7 13.691,6 68,1 -122,3 -Blagovna menjava (FOB) 10.346,4 10.824,8 -478,4 -462,8 -Storitve 2.288,1 1.527,1 761,0 646,7 -Dohodki od dela in kapitala 436,5 737,4 -300,9 -209,7 -Tekoči transferi 688,7 602,3 86,4 -96,5 Kapitalski in finančni račun 3.541,2 -3.409,0 132,2 234,8 -Kapitalski račun 100,8 -114,1 -13,2 48,6 -Kapitalski transferi 98,9 -110,0 -11,1 49,3 -Patenti, licence 1,9 -4,0 -2,2 -0,8 -Finančni račun 3.440,4 -3.294,9 145,4 186,3 -Neposredne naložbe 294,7 49,7 344,4 -58,0 -Naložbe v vrednostne papirje 2.907,5 -381,4 2.526,0 1.613,4 -Finančni derivativi 0,1 -79,6 -79,5 -87,1 -Ostale naložbe 217,5 -2.883,6 -2.666,1 -1.293,2 -Terjatve 7,3 -1.758,8 -1.751,5 -352,4 -Obveznosti 210,2 -1.124,8 -914,6 -940,8 -Mednarodne denarne rezerve 20,7 0,0 20,7 11,1 Statistična napaka 0,0 -200,3 -200,3 -112,6 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Slika 29: Neto plačila obresti po sektorjih ^^B^ ^^ Državni sektor ^^ Zasebni sektor 50 -Skupaj a a Vir: BS, preračuni UMAR. transferov je v drugem četrtletju beležil presežek v višini 39,7 mio EUR (v enakem obdobju lani primanjkljaj v višini 43,1 mio EUR), kar je bila večinoma posledica višjega črpanja sredstev iz proračuna EU. Finančne transakcije s tujino14 so bile v drugem letošnjem četrtletju neto prilivne v višini 30,3 mio EUR (v enakem obdobju lani v višini 301,3 mio EUR). Pri tem sta se državni in zasebni sektor neto razdolževala, BS pa se je neto zadolževala. Potem ko so v prvem četrtletju zaradi izdaj dveh obveznic naložbe v vrednostne papirje beležile neto pritok kapitala v višini 2.584,1 mio EUR, so bile v drugem četrtletju neto odlivne v višini 58,1 mio EUR (večinoma zaradi plačila zapadle dolgoročne obveznice EUROBOND 6). Neto tokovi neposrednih naložb so v drugem četrtletju znašali 262,6 mio EUR (v enakem obdobju lani 74,5 mio EUR), predvsem zaradi tujih neposrednih naložb, pri čemer so tuja podjetja večinoma kreditirala svoje podružnice v Sloveniji. Ostale naložbe so bile v drugem četrtletju ponovno neto odlivne, v višini 174,3 mio EUR (v enakem obdobju lani 215,9 mio EUR). Tokovi Slika 30: Finančne transakcije plačilne bilance po instrumentih I Neposredne naložbe I Finančni derivativi -Neto finančni tok ■ Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe 14 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. a a Vir: BS, preračuni UMAR. kratkoročnih komercialnih kreditov so bili neto odlivni, vendar manj kot v enakem obdobju lani, kar je povezano z upočasnitvijo rasti blagovne menjave. Domače poslovne banke so ponovno neto odplačevale posojila, precej visok pa je bil tudi odliv gotovine prebivalstva na račune v tujini (312,8 mio EUR). Gotovina in vloge BS pa so bile v drugem četrtletju neto prilivne v višini 487,7 mio EUR, kar je bilo večinoma posledica kratkoročne zadolžitve do Evrosistema. Finančni trgi Kreditna aktivnost slovenskih bank je tudi julija ostala skromna. Okrepilo se je zadolževanje gospodinjstev, medtem ko je financiranje podjetij in NFI še vedno močno omejeno in ta še naprej odplačujejo kredite, najete pri domačih bankah, maja in junija pa tudi kredite, najete v tujini. V sedmih mesecih letos so se domači nebančni sektorji zadolžili pri domačih bankah v višini 24,8 mio EUR, kar dosega le slabe 3 % vrednosti iz enakega obdobja lani. Banke so julija sicer že drugič zapored zabeležile neto prilive tujih virov financiranja (kreditov in vlog), vendar pa kljub temu ocenjujemo, da dostopnost tujih virov ostaja močno omejena. Država še naprejpostopoma umika vloge iz bančnega sistema, medtem ko so se vloge gospodinjstev precej okrepile. Julija se je zadolževanje gospodinjstev okrepilo in z 82,1 mio EUR doseglo najvišjo vrednost letos. Gospodinjstva so se tudi tokrat zadolževala predvsem v obliki stanovanjskih kreditov, nekoliko pa se je okrepilo tudi Slika 31: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) - Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) 800 700 600 500 400 cc 03 300 .(D ^ 200 100 0 -100 -200 -300 40 35 30 25 in ^^ 20 15 S^ 10 5 S 0 -5 -10 -15 Vir: BS, preračuni UMAR. zadolževanje v obliki potrošniških kreditov, medtem ko so kredite za ostale namene še vedno odplačevala. Gospodinjstva so se v prvih sedmih mesecih letos neto zadolžila za 224,8 mio EUR, kar je za dobrih 55 % manj kot v enakem obdobju lani, upad pa je predvsem posledica manjšega zadolževanja v obliki stanovanjskih kreditov in večjega neto odplačevanja kreditov za ostale namene, medtem ko so neto odplačila potrošniških kreditov zaostala za ravnjo iz enakega obdobja lani. Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 10 31. VII 11 31. VII 11/30. VI 11 31. VII 11/31. XII 10 31. VII 11/31. VII 10 Krediti skupaj 33.515,91 33.544,13 0,0 0,1 0,6 Krediti podjetjem in DFO 23.035,85 22.896,14 -0,4 -0,6 -2,7 Krediti državi 1.197,94 1.141,09 -0,3 -4,7 31,1 Krediti gospodinjstvom 9.282,12 9.506,90 0,9 2,4 6,5 Potrošniški 2.833,17 2.786,43 0,4 -1,6 -1,0 Stanovanjski 4.837,08 5.161,34 1,8 6,7 13,8 Ostalo 1.611,87 1.559,13 -1,2 -3,3 -1,2 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 14.839,56 15.148,48 0,4 2,1 3,0 Čez noč 6.200,38 6.428,45 0,3 3,7 4,5 Kratkoročno vezane 4.473,18 4.283,70 -0,3 -4,2 -8,0 Dolgoročno vezane 4.156,65 4.429,59 1,1 6,6 13,8 Vloge na odpoklic 9,35 6,74 -5,7 -28,0 -51,2 Vzajemni skladi 2.048,36 1.976,89 -1,6 -3,5 1,5 Bančne vloge države skupaj 2.678,50 3.138,73 -6,5 17,2 6,0 Čez noč 64,40 109,18 20,4 69,5 122,5 Kratkoročno vezane 555,35 1.046,97 -18,7 88,5 20,8 Dolgoročno vezane 2.055,29 1.980,21 0,3 -3,7 -2,9 Vloge na odpoklic 3,46 2,37 -15,1 -31,5 -50,2 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Podjetja in NFI so julija še okrepila proces razdolževanja pri domačih bankah. Tokratna neto odplačila so tako posledica razdolževanja podjetijin tudi NFI. Podjetja in NFI so samo julija neto odplača za 86,1 mio EUR kreditov, najetih pri domačih bankah, kar je najvišja vrednost letos. V sedmih mesecih pa so neto odplačila že dosegla 143,1 mio EUR (v enakem obdobju lani je bilo še zabeleženo neto zadolževanje v višini 374,9 mio EUR), kar že za slabo petino presega neto odplačila v celotnem lanskem letu. Potem ko so podjetja in NFI v začetku leta okrepila zadolževanje na tujem, pa so junija tovrstne kredite že drugi mesec zapored neto odplačevala. Neto odplačila so v veliki meri posledica odplačevanja dolgoročnih kreditov, medtem ko je pri kratkoročnih kreditih prišlo do krepitve zadolževanja, kar bi lahko bila posledica tako večjega povpraševanja slovenskih podjetij po kratkoročnih kreditih kot tudi večje previdnosti tujih bank pri posojanju slovenskim podjetjem in NFI. Predvsem po zaslugi okrepljenih neto prilivov v prvem četrtletju letos so se podjetja in NFI v prvi polovici leta na tujem neto zadolžila za 82,3 mio EUR, medtem ko so v enakem obdobju lani te kredite neto odplačevala v višini 237,3 mio EUR. Zaradi povišanja obrestnih mer v evrskem območju se razlike med domačimi obrestnimi merami za kredite nad 1 mio EUR z variabilno ali do enega leta s fiksno obrestno mero in povprečno ravnjo v evrskem območju znižale na 202 b. t., a kljub temu ostajajo med višjimi med državami članicami evrskega območja. Skupno zadolževanje podjetij in NFI pri domačih in tujih bankah se tako še umirja, saj so se v prvih šestih mesecih letos neto zadolžila za 25,3 mio EUR, kar dosega le še tretjino vrednosti iz enakega obdobja lani. so gospodinjstva kredite neto odplačevala. Celotni neto tokovi kreditov nebančnim sektorjem so tako v prvih sedmih mesecih letos znašali 135,9 mrd EUR, kar je sicer za slabo polovico manj kot v enakem obdobju lani. Upad pa je posledica neto razdolževanja držav in tudi umirjanja zadolževanja gospodinjstev (predvsem v zadnjih dveh mesecih), medtem ko so se podjetja in NFI v sedmih mesecih letos zadolžila kar za 114,1 mrd EUR, kar je skoraj dvakrat toliko kot v enakem obdobju lani. Slika 33: Neto tokovi in rast obsega kreditov nebančnim sektorjem v evrskem območju Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) -Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) 18 15 12 9 6 3 0 -3 -6 -9 -12 Vir: ECB, preračuni UMAR. Slika 32: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah ^^ Krediti (leva os) -Razlika med domačimi in tujimi obrest. merami (desna os) 200 350 100 -150 -347 -188 ?S 55 ^^ Vir: BS, preračuni UMAR. 250 200 S Obseg kreditov nebančnih sektorjev v evrskem območju se je tudi julija nekoliko okrepil. Pretežen del krepitve je posledica nadaljnjega zadolževanja podjetijin NFI. Tokrat so se rahlo zadolževale tudi države, medtem ko Čeprav so se banke junija na tujem neto zadolževale, dostopnost tujih virov financiranja po naši oceni ostaja omejena. Neto prilivi tujih virov sredstev so tokrat znašali 22,8 mio EUR, vendar se je poslabšala ročnostna struktura, saj celotne neto prilive predstavljajo kratkoročni krediti, Slika 34: Neto zadolževanje bank na tujem 1200 -C cz 900 150 J? > 600 100 300 50 cc 0 0 O ■fE > -300 -900 -1500 I Vloge ■ Kratkoročni ■ Dolgoročni ...... 300 50 0 -100 ki so z 208,3 mio EUR beležili eno izmed višjih vrednosti v zadnjih dveh letih. Na drugi strani so okrepljeno odplačevale tako vloge kot tudi dolgoročne kredite. Banke so tako v šestih mesecih letos neto odplačale tuje vloge in kredite v skupni višini 1,1 mrd EUR, kar je že za tretjino več kot v enakem obdobju lani. Nadaljuje se slabšanje kakovosti bančne aktive ter intenzivno oblikovanje rezervacij in oslabitev, vendar pa se stopnje rasti predvsem zaradi visoke osnove umirjajo. Obseg nedonosnih terjatev je konec junija dosegel že 4,3 % vseh terjatev bank in bil s tem za 1,6 o. t. višji kot v enakem mesecu lani. Rast terjatev, razvrščenih v C bonitetni razred (17,0 %), pa se je v šestih mesecih letos prepolovila glede na enako obdobje lani. Banke so julija oblikovale za 61,2 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev, v prvih sedmih mesecih pa že za 357,1 mio EUR, kar je za 7,4 % več kot v enakem obdobju lani. Okvir 5: Vseevropski obremenitveni test za banke 2011 Evropski bančni organ (EBA) je tudi v letu 2011 izvedel obremenitvene teste za večje banke v EU z namenom ugotoviti odpornost bančnih sistemov na možno nadaljnje zaostrovanje razmer na področju kreditnih, tržnih in državnih tveganj. V neugodni scenarij je bilo tokrat vključenih še več predpostavk1 kot v letu 2010, kar je bil odgovor na nekatere ocene, da obremenitveni testi, opravljeni v letu 2010, niso vsebovali nekaterih pomembnejših tveganj v bančnem sistemu EU. V teste je bilo vključenih 91 bank iz 21 evropskih držav, ki skupaj predstavljajo približno dve tretjini bančnega sistema EU. Med bankami, ki delujejo v Sloveniji, sta bili poleg nekaterih bank v večinski tuji lasti v analizo vključeni tudi dve največji banki v Sloveniji, kjer je država še vedno pomembna lastnica (NLB in NKBM). Osem bank testa ni opravilo, saj je imelo obseg najbolj kakovostnega temeljnega kapitala pod 5 % in bi skupaj potrebovale dodatne 2,5 mrd EUR, 16 bank pa je imelo po testih ta količnik med 5 % in 6 %. V testu so bile upoštevane vse dokapitalizacije, ki so bile izvedene do konca aprila 2011 v skupni višini 50 mrd EUR, kar je nekoliko izboljšalo njihove rezultate, saj bi v nasprotnem primeru negativne rezultate na testih beležilo 20 bank, še štirinajst bank pa bi imelo raven najkakovostnejšega temeljnega kapitala med 5 % in 6 %. Mednarodne primerjave kažejo, da se slovenski bančni sistem uvršča med slabše kapitalizirane sisteme v evrskem območju. Slovenski banki, ki sta bili vključeni v obremenitvene teste, sta se po obsegu najkakovostnejšega temeljnega kapitala konec leta 2010 uvrstili v spodnjo tretjino testiranih bank. NLB pa je imela celo peto najnižjo vrednost. Obe banki sta bili do konca letošnjega aprila dokapitalizirani v skupni višini dobrih 350 mio EUR, kar je izboljšalo njun kapitalski položaj in posledično tudi rezultate testov, ki sta jih obe uspešno opravili. BS pa je sporočila, da mora NLB v prihodnje še dodatno okrepiti svoj kapitalski položaj in da bo predmet okrepljenega nadzora. Do 15. oktobra mora pripraviti načrt kapitalske krepitve, ki ga mora nato polno uresničiti do 15. aprila 2012. Slika 35: Ocenjeni količniki najbolj kakovostnega kapitala (core Tier 1) po najbolj neugodnem scenariju v letu 2012 (aritmetično povprečje bank, ki so bile vključene v stresne teste) Slika 36: Kapitalska ustreznost prvega reda (Tier 1) v posameznih državah članicah evrskega območja v obdobju od 2008 do 2010 (v %) 18 12 10 S ' 8 6 4 2 0 ■ 2008 1 2009 2010 Vir: EBA, preračuni UMAR. Opomba: V oklepaju število bank v posamezni državi, ki so bile vključene v obremenitvene teste. Vir: IMF. Opomba: »»Podatek se nanaša na q2 2011, »»»podatek se nanaša na q3 2011. 1 Brezposelnost, padec cen nepremičnin, še občutnejši padec vrednosti državnih obveznic. 14 16 12 14 10 8 6 4 2 0 Slika 37: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev ter delež nedonosnih terjatev v slovenskem bančnem sistemu Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 75 50 25 0 -25 Vir: BS, preračuni UMAR. Julija so se vloge gospodinjstev nadpovprečno okrepile, metem ko so bile vloge države neto odlivne. Tokratni neto prilivi vlog gospodinjstev so znašali 58,1 mio EUR, kar je najvišja julijska vrednost v zadnjih štirih letih. Ponovno so se najbolj okrepile dolgoročne vloge, njihovi neto prilivi so bili sicer z 49,1 mio EUR najnižji v zadnjih treh mesecih, a še vedno nadpovprečni (glede na sedem mesecev letos). Še naprej pa upadajo kratkoročne vloge in vloge na odpoklic. Vloge gospodinjstev so se v prvih sedmih mesecih letos okrepile za 308,9 mio EUR, kar je za dobro petino manj kot v enakem obdobju lani. Po junijski krepitvi vlog države v poslovnih bankah, kar je bila posledica prenosa državnih vlog iz BS, so te julija ponovno beležile upad. Neto odlivi so znašali 216,7 mio EUR in so bili Slika 38: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke ter medletne spremembe stanj Gospodinjstva (leva os) Vloge države (leva os) -Vloge skupaj (desna os) -Gospodinjstva (desna os) -----Vloge države (desna os) 1.500 1.200 900 600 cc 300 -300 -600 -900 -1.200 200 160 120 80 # 40 0 -40 -80 -120 -160 praktično v celoti na strani kratkoročnih vezanih vlog. Ob dveh izdajah državnih obveznic v prvem četrtletju letos v skupni višini 3 mrd EUR so tako vloge države v sedmih mesecih letos beležile neto prilive v višini 460,2 mio EUR. Javne finance V prvih sedmih mesecih letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 7,7 mrd EUR, kar je za 5,4 % več kot v enakem obdobju lani.15 Relativno visoka medletna rast je predvsem posledica zelo nizke osnove zlasti v prvih petih mesecih lani, ko so bili davčni prihodki manjši zaradi poračunov davkov na podlagi slabih poslovnih rezultatov iz leta 2009 in tudi nekaterih davčnih sprememb. Učinek osnove je bil zaradi poračuna največji pri davku od dohodka pravnih oseb, manjši tudi pri davku od dohodka iz dejavnosti, sprememba plačilnih rokov za vračila davka na dodano vrednost pa je v začetku lanskega leta zmanjšala tudi prilive tega davka. Samo izločitev poračuna davka na dohodek pravnih oseb v obeh letih bi pomenila znižanje medletne rasti javnofinančnih prihodkov v prvih sedmih mesecih letos na 2,4 % (namesto 5,4 %). V prvih sedmih mesecih so bili medletno večji prihodki od vseh pomembnejših davkov in tudi prihodki od prispevkov za socialno varnost. Prihodki od davka na dohodek pravnih oseb so bili medletno še vedno precej večji (73,5 %), čeprav se z meseci učinek osnove zaradi poračunov po zaključnih računih16 nekoliko zmanjšuje. Akontacija davka na dohodek pravnih oseb je bila junija medletno večja za 4,7 %, julija pa za 6,8 %. Medletno so večji tudi prihodki od posrednih davkov, predvsem od davka na dodano vrednost (7,2 %). Tudi tu se učinek osnove z meseci nekoliko zmanjšuje in je bil največji marca, saj so marca lani na zmanjšane prilive tega davka poleg rednih poračunov vplivala tudi hitrejša vračila davka po zakonskem skrajšanju rokov za vračila (s 60 na 21 dni). Med prihodki davka na dodano vrednost se predvsem zaradi hitre rasti uvoznih cen (surovine, energenti) hitreje večajo prilivi davka na dodano vrednost od uvoza (20,7 %), počasneje pa prilivi davka na dodano vrednost po obračunu (3,4 %). Prihodki od trošarin17 so bili v sedmih mesecih medletno večji za 2,7 %, trošarine so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem plačevale po nekoliko višjih trošarinskih stopnjah, malo pa so se povečale tudi prodane količine najpomembnejših trošarinskih proizvodov18. Rast prihodkov, vezanih na 15 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-julij 2011, Uprava za javne prihodke. 16 V začetku leta 2010 so poračuni davka od dohodka pravnih oseb, kot posledica slabših rezultatov poslovanja v letu 2009, znižanja davčne stopnje in novih davčnih olajšav, prihodke zmanjšali za okoli 170 mio EUR, letošnji (pozitivni) poračuni davka pa so prihodke tega davka povečali za 48 mio EUR, kar je posledica boljših rezultatov poslovanja v letu 2010, le malenkost višjih investicijskih olajšav (za 2,6 %), pa tudi večje prilagojenosti tekočih mesečnih akontacij davka rezultatom tekočega poslovanja in znižani zakonsko določeni stopnji že med letom. 17 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin 18 V obdobju januar-junij so bile količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov medletno večje za 5,7 %, količine tobaka in tobačnih izdelkov za 1,2 %, količine glavnih vrst mineralnih olj pa so bile enake lanskim. Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2010 2011 v mio EUR v % BDP rast v % I-V 11 v mio EUR I-V 11/ I-V 10 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.789,5 41,1 2,7 6.126,1 10,6 -Davčni prihodki 12.848,3 35,7 -0,8 5.429,0 7,7 -Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 6,9 -11,2 1.167,8 22,5 -Prispevki za socialno varnost 5.234,5 14,6 1,4 2.178,6 1,6 -Domači davki na blago in storitve 4.780,6 13,3 2,6 1.972,0 7,6 -Prejeta sredstva iz EU 724,6 2,0 21,5 338,8 90,5 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.675,9 46,4 1,9 7.026,7 3,0 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.914,9 10,9 0,1 1.656,1 0,5 -Izdatki za blago in storitve 2.510,5 7,0 0,1 1.002,1 4,2 -Domače in tuje obresti 488,1 1,4 45,3 414,1 9,5 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.274,5 17,4 4,2 2.813,6 4,7 -Investicijski odhodki 1.305,1 3,6 0,9 285,0 -10,5 -Investicijski transferi 388,4 1,1 -21,6 83,6 -2,0 -Plačila sredstev v proračun EU 396,8 1,1 -9,7 186,1 -7,2 Vir: MF, Bilten javnih financ. plače, je bila v tem obdobju skromna in glede na visok relativni delež v celotnih prihodkih(okoli 55 %) upočasnjuje njihovo skupno rast. Prihodki od prispevkov za socialno varnost so bili medletno večji za 1,0 %, prihodki davka od plač iz zaposlitve (pretežen del dohodnine) pa za 1,6 %. Medletno so bili celotni prihodki od dohodnine večji za 1,8 %, ker so bili prihodki od drugih podvrst dohodnine večji za 14,3 % (predvsem od davka od dohodkov iz dejavnosti), večja kot lani v sedmih mesecih pa so bila letos tudi vračila poračunov dohodnine po dohodninskih odločbah (lani 119 mio EUR, letos 142 mio EUR). V prvih petih mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance19 MF javnofinančni prihodki znašali 6,1 mrd EUR, odhodki pa 7,0 mrd EUR. Prihodki so bili medletno večji za 10,6 % (lani -0,8 %), odhodki pa za 3,0 % (lani 3,2 %). Konsolidirana bilanca je izkazala v petih mesecih primanjkljaj v višini 901 milo EUR, kar je manj kot lani (1.282 mio EUR). V ekonomski strukturi odhodkov so bile v prvih petih mesecih medletno večje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicije in investicijske transfere (-8,7 %). Njihovo zmanjšanje je deloma posledica visoke ravni teh izdatkov v začetku lanskega leta in precej nižje letošnje investicijske aktivnosti države. Najvišjo medletno rast v petih mesecih imajo izdatki za obresti (9,5 %). Rast izdatkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bila 4,7-odstotna, brez pokojnin pa 6,8-odstotna. Izdatki za pokojnine so bili, po skromni valorizaciji pokojnin februarja, ki je po interventnem zakonu določena na četrtino predhodno določene uskladitve, večji za 3,6 %. Že četrto leto zapored se hitreje povečujejo izdatki za druge transfere (brez pokojnin), med katerimi se predvsem zaradi slabih razmer na trgu Slika 39: Davki in prispevki za socialno varnost 3800 3.700 3.600 3.500 3.400 E 3.200 20 10 5 -10 19 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. a a Vir: UJP, preračuni UMAR. dela in tudi sistemskih sprememb še vedno najhitreje povečujejo izdatki za transfere brezposelnim (40,9 %). Zelo hitro se povečujejo drugi transferi posameznikom in gospodinjstvom (9,7 %), visoka pa je tudi rast izdatkov za boleznine (6,3 %). Rast izdatkov za blago in storitve ter subvencije se je maja upočasnila, medletno so se v petih mesecih izdatki za blago in storitve povečali za 4,2 %, subvencije pa za 2,6 %. Skromna (0,5 %) pa je bila rast izdatkov za plače in druge izdatke zaposlenim (lani -0,2 %). Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih petih mesecih znašal 871mio EUR, kar je precejmanjkot leto prej (1,238 mio EUR). Presežek v višini 8 mio EUR je izkazala skupna bilanca občinskih proračunov, zdravstvena blagajna 15 0 -15 Slika 40: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 1.400 1.350 1.300 E r^ 1.250 1.200 1.100 -Javnofinančni prihodki -Javnofinančni odhodki T-;-;-;-;-;-r- Vir: MF, preračuni UMAR. politike, najmanjšega pa prihodki iz kohezijskega sklada (11,9 %). V enakem obdobju smo v EU proračun vplačali 242 mio EUR, kar predstavlja 55,0 % vseh načrtovanih sredstev, neto položajdržavnega proračuna RS do proračuna EU pa je bil tako pozitiven v višini 198,6 mio EUR, kar je petkrat več kot v enakem obdobju lani. pa primanjkljaj v višini 39,6 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal 707 milo EUR, kar je 5,4 % več kot v enakem obdobju lani. Junija in julija je bilo črpanje evropskih sredstev v primerjavi s prvo polovico leta nižje, neto položaj državnega proračuna do proračuna EU pa je bil v obeh mesecih pozitiven. Junija je znašala realizacija prihodkov iz proračuna EU v državni proračun RS 48,0 mio EUR, odhodki pa so 23,7 mio EUR. Julija smo prejeli 54,1 mio EUR, v proračun EU pa vplačali 32,3 mio EUR. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta smo tako prejeli 440,7 mio EUR, kar predstavlja 41,6 % načrtovanih prihodkov. Največji odstotek realizacije (61,3 %) beležijo sredstva skupne kmetijske in ribiške Slika 41: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Strukturni skladi Skupna kmetijska politika Kohezijski sklad Notranje politike Drugo I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2011 I Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2010 Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (januar-julij) Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 (januar-december) 100 200 300 400 500 Vir: MF, preračuni UMAR. 600 0 Q) E Q) £ S N Zadolženost slovenskih podjetij Finančna kriza predstavlja negativen šok na ponudbo zunanjega financiranja za nefinančna podjetja. Ta imajo v Sloveniji relativno večji delež kreditov v virih financiranja kot podjetja, ki delujejo na bolj razvitih finančnih trgih evrskega območja. V času ugodnih gospodarskih gibanj je bila rast kreditov velika, v krizi pa je bil ta kanal financiranja prizadet tako z nižjo ponudbo kreditov kot tudi s povečevanjem finančnih obveznosti podjetij. Podjetja so se tako srečevala z močnimi likvidnostnimi omejitvami, ki so še dodatno zavirala rast njihovega obsega poslovanja. Na osnovi individualnih podatkov20 analiziramo dejansko strukturo in gibanje dolga slovenskih podjetij pred krizo in med njo (obdobje 2007-2010). Delež dolga v celotnih sredstvih podjetijzasebnega sektorja21 se je v obdobju pred krizo22 (2003-2008) vztrajno povečeval. V prvem kriznem letu 2009 se je delež dolga ohranil na ravni iz leta 2008, nato pa se je v letu 2010, ko se je finančna kriza še poglabljala in poleg izvozno usmerjenih podjetijprizadela tudi podjetja neizvoznih dejavnosti, znižal za 3,4 o. t. na 66 %. Del dinamike dolga lahko pojasnjujemo z dolgom do bank in z dolgom do dobaviteljev, ki ju podjetja uporabljajo za financiranje lastne dejavnosti. Dolg do dobaviteljev predstavlja dodaten vir financiranja in je bilo v obdobju 2006-2010 precej stabilno (okoli 13 %). Z začetkom krize leta 2009 se je malenkost znižalo (za 0,9 o .t.), precej pa se je znižalo v letu 2010 (za 4,4 o. t. na 11,2 %). Delež finančnih obveznosti do bank v celotnih sredstvih podjetja je konstantno naraščal vse do leta 2008, nato pa se je v letu 2009 ohranil na ravni iz leta 2008 (34,8 %) in se v letu 2010 zvišal za 1 o. t. na 35,8 %. Ti podatki kažejo, da se močno povečana plačilna nedisciplina, gledano z vidika strukture virov zunanjega financiranja podjetij, ni prenesla v večji meri na dobavitelje podjetij, ampak se je še nekoliko okrepil pomen bančnega sistema. Skrčenje obsega poslovanja podjetij zasebnega sektorja ob začetku krize je vplivalo tudi na donosnost poslovanja (ROA). Ta se je v obdobju 2003-2007 vztrajno povečevala, 20 Podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida vseh gospodarskih družb v Sloveniji, ki jih zbira AJPES. Iz baze smo izločili ekstremne vrednosti, katerih rast finančnih obveznosti podjetij do bank je bila več kot 50.000-odstotna ter holdinge, saj bi ta podjetja popačila sliko na področju kreditiranja slovenskih podjetij. Končni vzorec za celotno bazo vsebuje 25.232 podjetij s povprečnim štiriletnim časovnim horizontom (kar pomeni 100.928 enot), ki so v obdobju 2003-2010 v povprečju predstavljali 89,4 % finančnih obveznosti do bank vseh gospodarskih družb, ki so v bazi podatkov. 21 Delež dolga v celotnih sredstvih=^n=1((Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve (aop72)+Dolgoročne obveznosti (aop75)+Kratkoročne obveznosti (aop85)+Kratkoročne pasivne časovne razmejitve(aoptt95))/Zin=1 (Sredstva(aop1)), kjer gre i=1,2,^n in n predstavlja število vseh podjetij v vzorcu. 22 Zaradi letnega zajema podatkov, v predkrizno obdobje štejemo tudi leto 2008, kljub temu, da se je kriza dejansko začela v zadnjem četrtletju leta 2008. Tuje povpraševanje je v tem obdobju precej padlo, kar je vplivalo na padec obsega naročil, predvsem v izvozno usmerjenih dejavnostih. Glavni šok so izvozna podjetja doživela v prvi polovici leta 2009, medtem ko so se ostala podjetja s krizo soočila malo pozneje. Slika 42: Deleži dolga, finančnih obveznosti podjetij do bank, obveznosti do dobaviteljev v celotnih sredstvih in donosnost sredstev (ROA23) podjetij zasebnega sektorja24 ■ Dolg v celotnih sredstvih ■ Finančne obveznosti do bank v celotnih sredstvih ■ Obveznosti do dobaviteljev v celotnih sredstvih ♦ Donosnost sredstev (ROA) -desna os 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 ' 1,0 i 0,5 0,0 -0,5 -1,0 2006 2007 2008 2009 2010 Vir: AJPES, preračuni UMAR. Slika 43: Delež dolga v celotnih sredstvih po različnih panogah zasebnega sektorja, glede na stanje v letu 2010 100 90 80 70 60 50 äS 40 > 30 20 10 2007 2008 1 2009 «2010 CD o £Z o £Z o CL 'šž E o "O si (Ü .Q "O fO c3 "O D cc £Z Lj^ z E Vir: AJPES, preračuni UMAR. v obdobju 2008-2010 pa znižala za 2,2 o. t. V letu 2010 je bila donosnost sredstev celo negativna (-0,6 %). Iz tega lahko sklepamo, da je zmanjševanje dolga predvsem posledica zmanjševanja gospodarske aktivnosti in posledično tudi donosnosti poslovanja podjetij, ki so se srečevala z manjšim tujim in domačim povpraševanjem. 23 Donosnost sredstev(ROA)=^n=1(((Čisti dobiček obračunskega obdobja (aop186) - Čista izguba obračunskega obdobja (aop187)))/Zin=1(Povprečna sredstva (aop1)) kjer gre i=1,2,^n in n predstavlja število vseh podjetij v vzorcu. 24 Zasebni sektor (po SKD 2002): dejavnosti od A do K. 0 Analiza dolga zasebnega sektorja po dejavnostih kaže, da so bila v obdobju 2007-2010 najbolj zadolžena predvsem podjetja v dejavnostih finančnega posredništva24 (93 %), gradbeništva (skoraj 84 %), nepremičnin (75 %) in trgovine (71 %). To so tudi dejavnosti (razen nepremičnin), ki imajo poleg predelovalnih, katerih dolg je 58-odstoten, največji obseg nedonosnih terjatev25. Podjetja v trgovini predstavljajo 32,2 % vseh podjetij, v predelovalnih dejavnostih 22 %, v gradbeništvu 9,3 % in v finančnem posredništvu 1,3 %, preostalih 35,2 % podjetij pa je iz drugih dejavnosti. Delež dolga v celotnih sredstvih se je v obdobju pred krizo (2003-2008) v vseh omenjenih panogah povečeval, v kriznem obdobju (2009-2010) pa se je v predelovalnih dejavnostih zmanjšal (za 0,2 o. t.), medtem ko je v preostalih dejavnostih še naraščal. V finančnem posredništvu se je povečal za 2,7 o. t., v gradbeništvu za 2 o. t. in v trgovini za 1 o. t. Podjetja predelovalnih dejavnosti, trgovine in še posebejfinančnega posredništva svoje poslovanje večinoma financirajo z dolgom do bank, gradbena podjetja pa povečujejo dolg do dobaviteljev. V nadaljevanju se osredotočamo na gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. Slednje predstavljajo največji delež v dodani vrednosti (17 %) v letu 2010 in so tudi dejavnosti, ki zaradi velike izvozne usmerjenosti (70 %), po krizi najhitreje okrevajo. Gradbeništvo pa po drugi strani predstavlja na domači trg usmerjeno dejavnost, Slika 44: Rast realnih prihodkov od prodaje in donosnosti sredstev (ROA) ■ 2007 «2008 2009 «2010 20 15 10 5 0 P -5 -10 -15 -20 Vir: AJPES, preračuni UMAR. 24 Baza zaključnih računov gospodarskih družb, za dejavnost finančnega posredništva, ne vključuje podatkov za banke in zavarovalnice. 2 Podatki sicer niso primerljivi, ker za analizo zadolženosti slovenskih podjetij uporabljamo podatke po dejavnostih, razvrščene po SKD 2002, medtem ko je obseg nedonosnih terjatev razvrščen po trenutno veljavni klasifikaciji SKD 2008. Do pomembnejših odstopanj prihaja predvsem v finančnem posredništvu, kamor so po novi klasifikaciji uvrščeni holdingi, ki predstavljajo pomemben del nedonosnih terjatev finančnega sektorja, medtem ko so bili v prejšnji klasifikaciji razvrščeni v dejavnost nepremičnine, najem in poslovne storitve. katere prispevek k dodani vrednosti je skoraj 6-odstoten in je še vedno v primežu krize. V predelovalnih dejavnostih je delež dolga do bank v celotnem obdobju naraščal in bil v letu 2010 29-odstoten, vendar rast ni več tako intenzivna kot v obdobju pred krizo. Delež dolga do dobaviteljev pa je bil za več kot polovico manjši in se je v celotnem obdobju gibal okoli 13 %. Dolg do bank oz. finančne obveznosti podjetij predelovalnih dejavnosti do bank so se v obdobju pred krizo še krepile, z začetkom krize leta 2009 pa so padle za skoraj 3 % in se v letu 2010 že okrepile za skoraj 2 %. Kriza je najprejprizadela izvozni del gospodarstva, predvsem predelovalne dejavnosti, ki so med vsemi dejavnostmi najbolj izvozno orientirane. V letu 2008 (v zadnjem četrtletju nastopi kriza) je bila rast prihodkov od prodaje teh podjetij že negativna (-4 %). S poglabljanjem krize leta 2009 so ta podjetja beležila tudi največji padec prihodkov od prodaje v primerjavi z drugimi dejavnostmi (skoraj 21-odstoten). V letu 2010, ko se je stanje v glavnih trgovinskih partnericah že stabiliziralo, pa je prišlo tudi do največje rasti prihodkov od prodaje v primerjavi z drugimi pretežno na domači trg usmerjenimi dejavnostmi (8,2 %). Omejen denarni tok podjetij predelovalnih dejavnosti je tako po naši oceni eden izmed pomembnejših razlogov za umirjanje zadolževanja teh podjetij prek bank. S krizo se je začelo spreminjati tudirazmerje med dolgoročnim in kratkoročnim dolgom podjetij v predelovalnih dejavnostih. Za podjetja predelovalnih dejavnosti je bil v celotnem obdobju značilen višji delež kratkoročnega dolga, kar je po naši oceni tudi posledica tega, da so se v tem sektorju podjetja v veliki meri zadolževala za financiranje tekočega poslovanja in tudi tega, da so banke spodbujale kratkoročno zadolževanje in so s tem usklajevale ročnostno strukturo svojih bilanc. Ta se je z letom 2009 začela spreminjati, saj je obseg kratkoročnega dolga tudi zaradi manjšega obsega poslovanja padel za 8,4 %, padanje pa se je leta 2010 nadaljevalo (-4 %). V kriznem obdobju se je rast dolgoročnega dolga znižala, a je v letu 2009 še vedno znašala okoli 4 %, v letu 2010 pa okoli 8 %. V letu 2010 sta se deleža dolgoročnega in kratkoročnega dolga v celotnih sredstvih skoraj izenačila. Delež kratkoročnega je bil 14,7-odstoten, dolgoročnega pa 14,3-odstoten. Gradbena podjetja imajo v primerjavi z ostalimi dejavnostmi daleč največ dolga do dobaviteljev26. V povprečju celotnega obdobja je bil delež tega dolga 29-odstoten in se je v obdobju krize znižal za 2,7 o. t., na 27,3 %. Delež dolga do bank pa je bil v celotnem obdobju okoli 26-odstoten. Njegov delež se je vztrajno povečeval in je leta 2010 znašal okoli 34 % (v letu 2010 se je povečal za kar 4,5 o. t.). Z začetkom krize je postal dolg do bank pomembnejši od dolga do dobaviteljev. Razmerje med dolgoročnim in kratkoročnim dolgom se v gradbeništvus krizo ni spremenilo. Povečujeta se dolgoročni 6 Plačilna nedisciplina v tej dejavnosti je zelo visoka. Tabela 9: Gibanje rasti deležev obveznosti do dobaviteljev, finančnih obveznosti, dolgoročnih finančnih obveznosti in kratkoročnih finančnih obveznosti do bank v celotnih sredstvih, v obdobju 2007-2011 (v %) 2007 2008 2009 2010 Predelovalne dejavnosti Obveznosti do dobaviteljev* 14,3 12,8 11,2 12,5 Finančne obveznosti do bank* 24,9 28,2 28,8 29,0 Dolgoročne 11,3 12,1 13,3 14,3 Kratkoročne 13,6 16,1 15,5 14,8 Gradbeništvo Obveznosti do dobaviteljev* 30,0 29,4 27,3 25,6 Finančne obveznosti do bank* 26,4 27,8 29,7 34,2 Dolgoročne 8,5 7,1 9,6 11,2 Kratkoročne 18,0 20,6 20,1 23,0 Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: SKD 2002; * v celotnih sredstvih. in kratkoročni dolg, katerega delež je prevladujoč. V letu 2010 je bil delež dolgoročnega dolga 11-odstoten, kratkoročnega pa 23-odstoten. Gradbeništvo, katerega podjetja delujejo pretežno na domačem trgu, je edina izmed izpostavljenih dejavnosti, ki se jim je v letu 2009 obseg finančnih obveznosti do bank povečal. Njihova rast se je sicer po letu 2007 precej znižala, a je bila kljub temu leta 2009 10-odstotna in leta 2010 skoraj 2-odstotna. To je glede na dejstvo, da so se v tej dejavnosti čisti prihodki od prodaje v letu 2009 znižali za petino in nato ponovno v letu 2010 za okoli 16 %, presenetljivo. Hkrati pa je donosnost sredstev (ROA) že od začetka krize negativna in je znašala leta 2010 -4,1 %. Ena izmed možnih razlag nadaljnjega zadolževanja gradbenih podjetij, kljub slabemu poslovnemu stanju, je, da so banke zaradi nizke kapitalske ustreznosti in velike izpostavljenosti do gradbenega sektorja raje refinancirale stare kredite in dajale nove, kot pa da bi morale zaradi potencialnega stečaja teh podjetij oblikovati dodatne rezervacije in si tako še poslabšati kapitalsko ustreznost. Slovenska podjetja so bila že ob začetku krize precej zadolžena, kar potrjuje dejstvo, da se je delež dolga v celotnih sredstvih vpredkriznem obdobju vztrajno povečeval, v času krize pa se je začelo razdolževanje podjetij, ki je posledica padca gospodarske aktivnosti in manjše ponudbe kreditov. Pri tem izstopa gradbeništvo, kjer obseg kreditov raste tudi v krizi, kljub temu, da se njihovo poslovanje še ni začelo izboljševati. Razlog za to je mogoče velika izpostavljenost bank do gradbenega sektorja in velika občutljivost na dodatno poslabšanje njihove kapitalske ustreznosti, kar bi se zgodilo v primeru znižanja bonitete teh podjetij. Poleg tega se predelovalne dejavnosti, kljub splošnemu izboljšanju poslovanja, še razdolžujejo. (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Pomladanska napoved 2011 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 5,8 6,9 3,6 -8,0 1,4 2,2 2,6 2,2 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 31.050 34.562 37.280 35.311 35.416 36.843 38.788 40.602 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 15.464 17.120 18.437 17.295 17.286 18.052 18.967 19.820 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.700 22.100 22.800 20.700 21.200 - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 88 91 88 87 - - - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.677 33.828 36.232 34.593 34.894 36.067 37.842 39.627 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.462 33.601 35.871 34.344 34.940 36.069 37.795 39.654 Stopnja brezposelnosti. registrirana 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 12,1 12,3 12,3 Stopnja brezposelnosti. anketna 6,0 4,9 4,4 5,9 7,2 7,9 8,0 8,0 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,3 3,7 0,8 -6,2 3,6 3,4 2,9 2,5 Inflacija2. povprečje leta 2,5 3,6 5,7 0,9 1,8 2,2 3,0 2,4 Inflacija2 . konec leta 2,8 5,6 2,1 1,8 1,9 3,0 2,7 2,2 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti. v %) 12,5 13,7 2,9 -17,2 9,5 6,9 6,7 6,3 Izvoz proizvodov 13,4 13,9 0,5 -18,1 11,0 7,7 7,4 6,6 Izvoz storitev 8,6 13,2 14,3 -13,7 4,1 3,4 3,3 4,8 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti. v %) 12,2 16,7 3,7 -19,6 7,2 5,1 6,0 5,2 Uvoz proizvodov 12,7 16,2 3,0 -20,8 8,0 5,2 6,0 5,1 Uvoz storitev 8,8 19,7 8,2 -12,0 2,6 4,7 6,0 5,9 Saldo tekočega računa plačilne bilance. v mio EUR -771 -1646 -2574 -456 -297 -865 -924 -606 - delež v primerjavi z BDP. v % -2,5 -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -2,3 -2,4 -1,5 Bruto zunanji dolg. v mio EUR 24.067 34.752 38.997 40.008 40.851 42.3515 - delež v primerjavi z BDP. v % 77,5 100,5 104,6 113,3 115,3 Razmerje USD za 1 EUR 1,254 1,371 1,471 1,393 1,327 1,362 1,365 1,365 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti. v %) 2,8 6,1 3,7 -0,1 -0,7 0,7 0,7 1,0 - delež v BDP. v %4 52,8 52,4 53,2 55,8 56,0 56,7 55,8 55,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti. v %) 4,0 0,6 6,1 2,9 1,5 0,8 0,6 0,6 - delež v BDP. v %4 18,8 17,3 18,1 20,3 20,8 20,1 19,7 19,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti. v %) 10,4 13,3 7,8 -23,3 -8,3 2,9 4,5 3,0 - delež v BDP. v %4 26,5 27,8 28,8 23,4 21,6 22,8 23,1 23,2 Vir podatkov: SURS. Banka Slovenije. Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved. marec 2011). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS). 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin. 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B.. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec junija 2011. Proizvodnja 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 6 7 8 9 10 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 2,5 -17,4 6,7 -24,6 -18,4 -7,1 -0,4 11,2 8,0 7,8 9,6 4,7 -21,6 -20,8 -17,6 -16,8 -19,6 B Rudarstvo 5,5 -2,9 12,6 -13,7 6,1 4,8 -8,2 14,1 26,5 18,0 -4,0 -9,7 -7,9 4,5 13,3 1,8 -4,3 C Predelovalne dejavnosti 2,6 -18,7 7,1 -25,9 -19,5 -7,9 0,1 12,1 7,9 7,7 10,1 5,2 -22,5 -22,1 -19,4 -17,2 -20,8 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 2,1 -6,6 1,8 -8,6 -9,7 -5,5 -2,8 -0,5 3,6 7,0 6,6 3,3 -11,2 -9,6 -7,3 -11,9 -5,6 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 -21,0 -17,0 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,8 -16,4 -16,2 -25,3 -31,0 -15,9 -20,8 -19,5 -32,0 -28,3 Stavbe 11,5 -22,6 -14,0 -21,8 -27,4 -19,6 -7,4 -12,4 -16,5 -19,2 -41,5 -46,9 -23,4 -23,2 -26,8 -31,4 -28,2 Gradbeni inženirski objekti 18,9 -19,9 -18,9 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 -14,1 -6,3 -20,3 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 18,4 -9,2 7,9 -7,6 -12,3 -4,7 19,8 10,7 9,5 -6,3 -3,2 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -2,3 -24,2 28,2 -26,0 -30,7 -15,9 18,8 33,9 32,2 28,2 23,3 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 10,1 -13,0 3,6 -15,5 -16,0 -10,0 -1,4 4,9 4,7 5,3 6,7 5,8 -12,6 -14,8 -15,1 -18,2 -13,0 Realni prihodek v trgovini na drobno 12,2 -10,6 -0,1 -11,3 -13,8 -11,1 -4,7 0,3 2,0 1,8 2,7 1,8 -9,5 -11,5 -13,3 -16,7 -12,9 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 6,2 -21,7 12,1 -28,0 -23,6 -8,1 6,3 15,4 11,8 14,1 15,4 15,0 -23,1 -25,6 -20,6 -24,6 -16,0 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 17,1 -21,4 1,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,9 4,1 5,5 3,7 12,2 3,6 -21,2 -27,5 -24,8 -27,6 -23,4 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve 1,8 -3,4 -1,5 -4,6 -1,8 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 0,4 3,1 6,6 -2,7 -3,4 0,8 -3,9 -2,9 Domači gostje, prenočitve 5,2 2,8 -4,2 1,2 6,7 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 -0,3 0,1 0,4 2,9 8,9 6,8 2,1 1,9 Tuji gostje, prenočitve -0,5 -8,0 0,7 -8,6 -7,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 1,0 6,5 11,3 -6,7 -11,7 -3,0 -7,3 -6,5 Nominalni prihodek v gostinstvu 6,7 -7,8 2,9 -8,2 -8,0 -11,0 0,0 1,5 4,2 5,9 3,4 2,7 -9,2 -7,8 -5,9 -10,3 -11,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 529,9 449,3 454,5 105,9 109,0 129,0 94,6 106,7 115,6 137,5 100,4 113,3 34,1 35,9 33,8 39,2 43,4 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 3 -23 -9 -28 -18 -13 -12 -9 -6 -8 -7 -4 -24 -21 -19 -13 -12 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -5 -23 -1 -27 -19 -13 -7 -1 3 0 4 3 -22 -23 -20 -14 -15 v gradbeništvu 2 -50 -57 -51 -54 -51 -57 -60 -56 -54 -52 -46 -53 -49 -58 -55 -55 v storitvenih dejavnostih 27 -13 -3 -24 -9 -1 -2 -5 -1 -3 1 4 -22 -12 -10 -4 5 v trgovini na drobno 22 -13 7 -17 -9 -7 -6 11 12 12 1 14 -18 -16 -6 -6 -7 potrošnikov -20 -30 -25 -32 -23 -25 -25 -23 -27 -25 -27 -25 -24 -26 -26 -17 -26 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2009 2010 2011 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 -1,8 4,7 -8,8 -1,4 8,3 9,1 14,3 10,1 6,8 13,4 4,9 5,6 5,1 13,4 14,7 7,2 7,5 4,1 5,6 4,4 - - 32,4 -14,8 -7,2 -18,0 0,2 10,7 20,9 10,7 18,6 39,7 22,5 24,5 -1,0 41,5 -4,4 1,1 -7,7 -4,4 -21,4 -2,1 -2,6 5,2 -8,8 -0,9 9,0 10,2 15,1 11,0 7,5 14,3 3,6 5,5 5,6 12,7 15,3 7,5 8,2 4,3 6,4 4,7 -4,6 -6,3 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 3,1 -2,3 -3,6 1,2 13,6 2,2 0,6 17,4 10,6 5,9 3,2 5,3 2,9 1,7 -18,3 -9,5 -11,3 -24,2 -19,8 -17,9 -15,5 -17,2 -17,4 -13,0 -18,7 -18,0 -17,5 -12,2 -20,9 -23,6 -29,7 -27,0 -29,3 -35,9 - - -20,0 -7,4 -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 -11,2 -17,8 -20,3 -17,4 -28,1 -12,4 -25,9 -41,2 -53,1 -37,9 -48,0 -53,9 - - -17,2 -11,3 -15,9 -38,5 -30,8 -20,6 -20,3 -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 -10,3 -12,1 -15,4 2,7 -5,2 -19,0 -16,6 -24,7 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -11,1 -5,9 -4,8 -3,6 4,2 3,1 4,2 7,3 2,4 5,0 6,8 4,2 9,0 4,1 8,8 10,0 4,1 3,5 6,1 1,4 - - -13,5 -7,0 -8,5 -5,2 -0,5 -1,7 -1,0 3,6 1,8 1,0 3,1 1,3 3,6 0,4 3,9 5,5 0,6 0,3 1,8 -1,1 -0,8 - -7,2 -1,2 5,2 -0,4 14,1 14,5 16,0 15,6 3,8 16,2 15,3 10,7 20,2 14,1 19,6 19,0 10,4 10,1 14,2 6,3 2,3 -19,0 -11,1 -10,8 -13,1 -0,9 -3,4 5,0 10,8 3,1 7,9 5,6 1,1 4,8 5,3 11,2 15,4 10,5 4,3 5,9 0,8 - - -7,2 -6,5 1,0 -2,1 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 4,9 -1,9 6,7 13,6 -4,2 10,6 3,5 -5,1 -9,2 3,5 -0,1 1,1 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 0,1 -2,0 2,7 9,3 -3,0 -3,4 -4,1 - -9,3 -3,7 -0,9 -5,2 -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 4,3 1,6 4,4 7,0 -1,1 -5,4 8,6 -1,7 11,0 17,2 -5,0 21,6 8,9 - -11,6 -10,3 0,5 -1,5 1,1 -1,4 2,3 3,6 5,6 4,8 2,2 6,8 5,3 5,7 4,7 2,7 2,8 4,9 -1,5 4,8 - - 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 35,5 36,0 35,1 37,4 36,2 42,1 45,7 44,1 47,7 32,9 30,5 36,9 36,9 39,6 36,8 - - -14 -14 -10 -11 -15 -12 -9 -6 -5 -7 -7 -7 -8 -9 -7 -7 -6 -4 -3 -5 -5 -7 -12 -11 -6 -8 -6 -3 -1 2 6 1 2 3 -2 -1 4 4 3 5 4 1 1 -1 -49 -49 -55 -56 -61 -62 -58 -59 -60 -56 -51 -50 -55 -56 -55 -50 -50 -49 -44 -45 -46 -42 -5 -3 5 2 -12 -9 -4 -3 0 -1 -2 -4 -2 -2 0 -2 4 5 3 3 4 6 -7 -6 -8 -6 -5 9 9 14 10 14 12 13 10 12 -4 12 -4 13 16 13 -4 -6 -24 -26 -25 -23 -26 -24 -23 -21 -27 -27 -26 -26 -24 -26 -26 -28 -26 -27 -24 -23 -24 -27 Trg dela 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 6 7 8 9 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 942,5 944,5 935,5 945,6 942,6 943,9 935,8 937,8 933,8 934,8 936,8 937,5 945,6 944,1 941,6 942,1 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 879,3 858,2 835,0 861,0 854,3 848,4 836,3 839,2 835,4 829,3 821,9 828,4 859,1 855,6 853,5 853,8 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 39,7 37,9 33,4 38,0 37,9 37,8 31,9 34,6 34,0 33,3 38,0 40,1 38,0 37,9 37,9 37,9 V industriji in gradbeništvu 330,4 306,9 287,3 309,3 304,0 296,8 290,9 289,2 287,0 281,9 273,7 274,2 307,1 305,3 303,9 302,8 - v predelovalnih dejavnostih 222,4 199,8 188,6 201,4 196,7 191,7 190,0 189,4 188,1 186,8 184,1 184,7 199,2 197,8 196,5 195,9 - v gradbeništvu 87,9 86,8 78,5 87,6 86,9 84,8 80,9 79,6 78,6 75,0 69,7 69,3 87,5 87,2 86,9 86,5 V storitvah 509,1 513,4 514,3 513,7 512,4 513,7 513,5 515,3 514,3 514,1 510,2 514,1 514,0 512,4 511,7 513,1 - v javni upravi 51,0 51,5 52,0 51,5 51,7 51,6 51,8 52,3 52,1 51,8 51,2 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 111,1 113,8 116,7 114,1 113,3 114,7 115,9 116,8 116,3 118,0 117,8 118,8 114,1 113,0 112,6 114,2 ZAPOSLENI (C)1 789,9 767,4 747,2 770,8 762,9 756,1 750,1 751,0 747,0 740,6 728,1 731,9 768,5 764,5 762,1 762,1 V podjetjih in organizacijah 717,6 699,4 685,7 701,9 695,5 690,5 687,2 688,7 685,7 681,3 671,4 673,9 699,8 696,5 694,6 695,2 Pri fizičnih osebah 72,3 67,9 61,5 68,8 67,4 65,7 62,9 62,3 61,4 59,3 56,7 58,0 68,7 68,0 67,5 66,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 89,4 90,8 87,8 90,3 91,4 92,2 86,2 88,1 88,3 88,7 93,8 96,5 90,6 91,1 91,4 91,7 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 63,2 86,4 100,5 84,6 88,3 95,6 99,4 98,6 98,4 105,5 114,9 109,1 86,5 88,5 88,1 88,4 Ženske 33,4 42,4 47,9 41,6 43,2 46,4 47,0 46,8 47,8 50,2 52,9 50,9 42,5 43,5 43,2 43,0 Mladi (do 26. leta) 9,1 13,3 13,9 13,1 12,8 15,2 14,7 13,5 12,4 15,1 14,5 12,6 13,0 13,0 13,0 12,2 Starejši od 50 let 21,9 26,2 31,4 25,6 26,9 28,3 29,6 30,3 31,1 34,5 40,1 39,1 26,1 26,6 26,8 27,1 Brez strokovne izobrazbe 25,4 34,1 37,5 33,6 34,8 36,6 38,2 37,1 36,6 38,2 41,6 39,2 34,2 34,7 34,7 35,0 Brezposelni več kot 1 leto 32,3 31,5 42,8 30,4 31,1 33,4 38,1 41,8 44,0 47,2 48,7 48,6 30,5 30,7 31,0 31,7 Prejemniki nadomestil in pomoči 14,4 27,4 30,0 27,4 28,6 30,8 31,6 29,3 29,3 29,7 39,7 36,4 28,7 28,9 28,5 28,3 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 6,7 9,1 10,7 8,9 9,4 10,1 10,6 10,5 10,5 11,3 12,3 12,2 9,1 9,4 9,4 9,4 Moški 5,6 8,3 10,1 8,1 8,5 9,3 10,1 9,9 9,7 10,7 12,0 11,9 8,3 8,5 8,5 8,6 Ženske 8,1 10,2 11,6 10,0 10,4 11,1 11,3 11,3 11,5 12,1 12,6 12,5 10,2 10,5 10,4 10,4 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -2,2 30,4 13,3 6,8 1,9 8,3 2,2 -0,7 -0,3 12,1 3,9 -6,9 2,0 2,0 -0,4 0,3 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 12,5 17,0 16,8 2,6 3,0 8,1 2,9 2,4 2,8 8,7 3,2 2,0 0,8 0,8 0,7 1,5 Izgubili delo 53,0 90,5 83,5 22,5 19,9 23,2 19,9 16,6 18,5 28,6 24,4 16,8 7,0 7,3 5,5 7,2 Brezposelni dobili delo 41,7 48,6 57,0 11,8 14,2 13,1 14,2 12,8 15,5 14,5 17,5 17,2 3,9 4,0 4,6 5,5 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 26,1 28,5 29,9 6,5 6,9 9,9 6,3 6,9 6,0 10,7 6,2 8,5 1,9 2,1 1,9 2,8 Potrebe po delavcih2 240,5 161,3 174,6 40,3 41,9 39,0 37,9 44,3 45,9 46,5 45,5 52,9 14,5 14,7 12,3 14,9 Od teh za določen čas, v % 74,5 78,1 80,7 77,9 80,8 78,6 78,9 81,2 82,2 80,0 81,5 81,0 78,7 80,0 82,0 80,7 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 51,5 54,9 41,6 58,7 53,0 47,3 44,1 42,1 40,7 39,4 38,0 35,5 56,2 54,8 52,8 51,4 Od vseh formalno aktivnih, v % 8,6 9,2 8,1 9,5 9,0 8,4 8,2 8,1 8,0 8,0 7,9 3,7 9,3 9,2 9,0 8,9 NOVE ZAPOSLITVE 162,7 111,4 104,1 27,3 28,2 28,3 23,6 25,1 27,9 27,5 27,3 27,3 8,5 8,7 6,8 12,6 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Po ZRSZ. 2009 2010 2011 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 945,0 945,5 941,3 935,7 935,8 935,8 938,6 937,3 937,5 934,3 933,0 934,1 938,2 937,2 929,0 936,0 937,3 937,1 938,4 937,7 936,3 850,4 850,0 844,7 836,1 836,0 836,9 839,3 838,9 839,3 835,9 834,0 836,2 835,5 833,4 819,0 820,9 821,7 823,1 826,9 829,0 829,2 37,9 37,8 37,7 31,9 31,9 31,9 34,6 34,6 34,7 34,1 34,0 34,0 33,3 33,3 33,1 38,0 38,0 38,1 40,1 40,1 40,1 298,8 297,6 294,0 291,5 290,6 290,7 289,9 289,2 288,6 287,9 286,5 286,6 285,8 283,9 276,0 274,4 273,6 273,1 273,5 274,7 274,4 192,5 192,1 190,6 190,0 189,9 190,0 189,7 189,4 189,0 188,5 187,7 188,1 188,4 187,9 184,1 183,9 184,3 184,3 184,3 185,1 184,6 86,0 85,2 83,3 81,5 80,7 80,5 80,1 79,5 79,3 79,1 78,6 78,2 77,1 75,8 72,1 70,7 69,5 68,9 69,1 69,4 69,4 513,7 514,6 512,9 512,6 513,5 514,4 514,7 515,1 516,1 514,0 513,4 515,7 516,4 516,1 509,9 508,5 510,1 511,9 513,3 514,3 514,7 51,6 51,7 51,6 51,6 51,8 52,0 52,3 52,3 52,4 52,2 52,1 52,1 52,0 52,0 51,5 51,2 51,2 51,2 51,5 51,6 51,6 114,6 114,9 114,7 115,4 115,9 116,4 116,7 116,8 116,9 115,8 115,6 117,5 117,9 118,5 117,7 117,3 117,8 118,3 118,6 118,9 119,0 758,3 757,7 752,4 749,7 749,8 750,9 750,9 750,8 751,3 748,1 745,7 747,3 746,8 744,6 730,5 727,3 727,8 729,0 730,5 732,5 732,6 691,8 691,8 687,8 686,4 686,9 688,3 688,5 688,6 689,1 686,3 684,4 686,4 686,2 684,8 673,0 670,7 671,3 672,1 672,9 674,3 674,4 66,5 65,9 64,6 63,3 62,8 62,7 62,4 62,2 62,1 61,8 61,3 61,0 60,5 59,8 57,6 56,6 56,6 56,9 57,6 58,2 58,2 92,1 92,3 92,2 86,4 86,3 86,0 88,4 88,0 88,1 87,8 88,3 88,9 88,8 88,8 88,5 93,5 93,8 94,1 96,4 96,5 96,6 94,6 95,4 96,7 99,6 99,8 98,9 99,3 98,4 98,2 98,4 99,0 97,9 102,7 103,8 110,0 115,1 115,6 113,9 111,6 108,6 107,1 46,3 46,5 46,5 47,2 47,0 46,6 47,0 46,7 46,8 47,5 48,1 47,7 49,8 49,5 51,2 53,2 53,2 52,4 51,8 50,7 50,2 15,5 15,1 14,8 15,0 14,7 14,3 14,1 13,4 13,0 12,6 12,5 12,2 15,7 15,1 14,4 14,7 14,7 14,1 13,4 12,5 11,9 27,8 28,3 28,7 29,5 29,7 29,7 30,1 30,3 30,5 30,9 31,1 31,3 31,7 33,0 38,9 40,2 40,2 39,9 39,4 39,1 38,8 36,1 36,4 37,2 38,3 38,4 37,9 37,6 37,1 36,7 36,4 36,6 36,7 37,2 37,5 39,9 41,6 41,9 41,2 40,1 39,1 38,4 32,5 33,3 34,4 36,9 37,9 39,4 40,6 41,8 42,9 43,2 44,1 44,6 46,7 47,5 47,4 48,6 49,0 48,7 48,8 48,6 48,5 30,8 30,3 31,2 32,2 31,7 30,9 29,9 29,2 28,9 29,0 29,4 29,4 28,2 29,7 31,2 39,2 40,2 39,8 37,5 36,4 35,3 10,0 10,1 10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 11,8 12,3 12,3 12,2 12,2 12,2 12,2 9,1 9,3 9,6 10,0 10,1 10,0 10,0 9,9 9,8 9,8 9,8 9,7 10,1 10,4 11,4 12,0 12,0 11,9 11,9 11,9 11,9 11,1 11,2 11,2 11,4 11,3 11,2 11,3 11,2 11,3 11,5 11,6 11,5 12,0 11,9 12,4 12,7 12,7 12,5 12,5 12,5 12,5 6,2 0,9 1,2 2,9 0,2 -0,9 0,4 -0,9 -0,2 0,2 0,6 -1,1 4,8 1,1 6,2 5,1 0,5 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 5,9 1,3 0,9 1,0 0,8 1,0 0,9 0,7 0,8 0,7 0,8 1,4 6,3 1,4 0,9 1,3 1,0 0,9 0,7 0,7 0,7 8,5 7,9 6,8 8,6 5,4 5,8 5,7 5,5 5,4 6,1 5,7 6,7 7,1 8,2 13,2 11,8 6,0 6,6 5,4 5,6 5,7 4,4 4,8 3,9 5,0 4,0 5,1 3,9 4,7 4,2 4,8 4,0 6,8 4,8 4,9 4,7 5,8 4,9 6,8 6,0 6,3 4,9 3,8 3,6 2,5 1,7 2,0 2,6 2,4 2,4 2,1 1,8 1,8 2,4 3,8 3,6 3,3 2,2 1,6 2,4 2,5 3,0 3,0 15,7 11,7 11,6 12,7 11,7 13,5 14,5 13,7 16,1 15,2 14,9 15,8 17,4 14,7 14,3 15,2 14,3 16,0 15,7 17,8 19,3 78,2 80,1 77,7 77,2 79,9 79,7 82,2 81,8 79,8 81,1 83,0 82,6 81,4 80,4 78,1 80,9 81,7 81,8 81,5 82,1 79,3 48,9 47,2 45,8 44,8 44,2 43,3 42,9 42,1 41,4 40,7 40,8 40,7 40,2 39,4 38,5 38,3 38,1 37,7 37,4 34,6 34,5 8,6 8,4 8,3 8,3 8,2 8,2 8,1 8,1 8,0 8,0 8,0 8,0 8,0 7,9 8,0 7,9 7,9 7,9 7,9 3,7 3,7 11,9 8,9 7,6 8,9 7,0 7,7 8,9 7,8 8,4 8,2 6,6 13,0 10,9 8,8 7,8 10,0 7,6 9,6 9,4 9,2 8,7 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 3 4 5 6 7 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 8,3 3,4 3,9 4,6 2,3 1,7 3,7 4,3 4,2 3,3 3,1 2,0 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 9,1 -0,2 5,8 1,6 -0,5 -2,9 3,3 5,2 7,4 6,9 7,1 4,2 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 B Rudarstvo 13,4 0,9 4,0 2,4 1,6 -4,9 3,4 4,7 1,9 6,0 3,6 0,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 C Predelovalne dejavnosti 7,5 0,8 9,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 10,0 8,7 6,8 5,4 3,6 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 9,5 3,8 3,7 7,8 5,1 -3,2 4,7 2,4 3,6 4,4 1,6 5,2 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,8 2,0 2,2 3,2 1,2 0,1 2,7 3,0 2,0 1,3 -0,1 1,5 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 F Gradbeništvo 7,5 1,0 4,4 1,0 1,6 0,9 2,9 5,8 4,1 5,2 5,5 1,5 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,7 1,9 3,7 2,3 1,2 0,1 2,6 4,1 4,3 3,9 3,2 2,6 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 H Promet in skladiščenje 8,4 0,7 2,0 2,1 0,5 -1,4 1,1 1,2 2,5 3,1 2,3 3,0 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 I Gostinstvo 8,3 1,6 4,0 1,7 0,6 1,0 2,8 4,2 4,5 4,5 4,7 2,4 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 7,3 1,4 2,6 3,1 0,8 -1,6 1,0 2,5 3,4 3,5 1,0 1,2 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 6,0 -0,7 1,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 3,2 2,6 -2,6 2,3 2,4 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 L Poslovanje z nepremičninami 6,0 1,9 3,0 0,0 1,8 4,5 2,6 5,3 2,9 1,0 4,1 2,9 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 8,4 2,1 1,6 3,3 1,5 0,0 1,6 1,8 2,3 0,7 0,4 0,2 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,6 1,8 4,1 2,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 4,6 4,8 4,3 3,2 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 12,2 5,9 -0,6 9,8 2,5 0,5 -1,9 -1,1 0,4 0,3 1,2 0,6 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 P Izobraževanje 7,0 3,6 0,6 6,1 1,2 0,6 0,2 0,7 1,0 0,6 0,7 -0,1 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 12,0 -0,3 22,6 5,5 1,4 -0,4 -1,0 0,3 -0,3 -0,9 -0,8 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 5,3 3,9 0,5 5,7 2,2 0,9 0,7 1,4 1,2 -1,2 -0,2 -1,2 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 S Druge dejavnosti 8,2 1,3 4,2 1,0 0,7 0,0 3,2 4,9 5,5 3,3 2,7 1,5 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,5 0,4 -1,7 -0,3 0,3 1,8 -0,3 -1,9 -2,3 -2,2 -1,3 0,6 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,8 0,7 -1,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 -1,3 -1,7 -2,3 -1,9 -0,3 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 0,8 2,9 -2,8 3,4 3,7 1,4 -2,4 -3,3 -2,9 -2,8 -2,1 -0,7 3,5 2,9 3,2 4,0 4,1 USD za EUR 1,471 1,393 1,327 1,362 1,431 1,478 1,384 1,273 1,291 1,359 1,367 1,439 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 1Do 17 trgovinskih partneric ; uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu (dvojno tehtanem)in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2009 2010 2011 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 3,6 2,7 4,1 3,1 3,3 4,3 1,7 1,4 2,8 2,0 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 6,6 5,6 5,9 9,3 7,7 8,0 5,7 2,5 6,8 3,4 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 3,1 -0,4 0,8 18,6 3,4 0,4 6,8 9,0 -5,8 -1,4 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 7,0 5,1 8,3 6,8 5,6 10,1 1,0 1,9 5,2 3,8 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 2,7 -3,4 13,0 1,6 -0,2 1,2 3,7 1,6 7,2 6,8 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 1,5 -1,2 3,3 1,5 -0,2 0,1 -0,2 -1,1 3,4 2,3 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 3,8 5,6 5,6 4,4 6,1 6,4 4,2 -0,5 1,6 3,4 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 4,3 4,2 4,5 2,9 3,8 4,3 1,5 2,2 2,4 3,3 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 2,3 2,6 4,0 2,7 2,7 3,4 0,8 1,5 2,0 5,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 5,5 5,1 4,1 4,3 5,1 5,6 3,5 2,8 1,7 2,6 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 3,1 1,1 5,9 3,3 2,1 1,4 -0,6 1,2 1,7 0,5 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 1,5 -4,1 -4,6 1,4 5,2 1,6 0,3 2,6 9,0 -4,0 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 1,5 0,8 2,3 -0,4 3,0 2,9 6,5 2,2 4,4 2,3 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 1,3 -0,2 1,4 0,8 1,0 0,2 0,0 0,0 0,9 -0,3 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 4,6 5,5 5,7 3,1 5,3 4,5 3,0 2,9 2,8 3,8 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 0,3 1,3 0,6 -0,9 0,5 1,0 2,2 0,6 0,7 0,6 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 1,2 0,6 1,2 0,1 0,6 0,8 0,8 0,3 -0,2 -0,3 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 0,0 0,3 0,0 -1,2 -1,4 -0,7 -0,5 -0,9 -0,8 -0,6 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 1,5 -2,2 0,0 -1,5 -0,6 -0,3 0,3 -1,6 -2,1 0,1 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 4,5 5,4 3,7 1,0 2,5 3,8 1,7 0,0 2,4 2,0 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 -2,1 -2,3 -2,5 -2,0 -2,2 -2,5 -2,1 -1,2 -0,6 0,1 0,5 1,1 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 -1,6 -1,4 -2,0 -1,8 -2,5 -2,5 -2,4 -2,2 -1,2 -0,8 0,0 -0,2 3,1 3,8 3,9 1,6 -1,0 -1,9 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,2 -2,9 -2,5 -3,2 -2,8 -2,4 -3,2 -2,7 -2,0 -1,6 -0,7 -1,1 -0,3 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 1,277 1,289 1,307 1,390 1,366 1,322 1,336 1,365 1,400 1,444 1,435 1,439 Cene 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 5 6 7 8 9 CPI, medletna rast v % 5,7 0,9 1,8 0,7 -0,2 1,1 1,4 2,1 2,1 1,7 1,7 1,7 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 Hrana in brezalkoholne pijače 10,1 0,6 1,0 0,9 -0,7 -1,0 -1,4 0,7 2,6 2,0 3,9 5,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 Alkoholne pijače in tobak 3,2 6,7 7,2 7,2 8,5 7,9 7,1 6,5 7,3 8,1 8,1 6,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 Obleka in obutev 4,4 -0,6 -1,9 1,2 -2,2 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 -0,4 -0,7 -2,4 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 Stanovanje 9,7 -0,3 10,2 -2,1 -3,5 3,0 8,3 11,3 12,0 9,0 6,8 5,4 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 Stanovanjska oprema 5,8 4,0 1,4 4,5 3,5 1,9 1,3 0,8 1,3 2,1 2,7 3,9 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 Zdravje 2,9 4,0 2,1 5,3 1,4 0,7 -0,6 0,6 4,0 4,6 2,9 2,6 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 Prevoz 1,9 -3,0 -0,3 -4,5 -4,1 0,6 1,2 -0,1 -1,8 -0,5 0,8 0,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 Komunikacije 0,6 -4,1 1,4 -4,7 -4,3 -3,2 0,0 1,4 1,3 2,8 2,7 1,6 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 Rekreacija in kultura 4,4 3,0 0,4 3,6 2,8 2,5 1,2 0,4 -0,2 0,1 -2,6 -1,0 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 Izobraževanje 5,2 3,4 1,6 3,0 2,7 2,7 2,0 1,9 1,6 0,8 1,7 1,6 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 Gostinske in nastanitvene storitve 9,6 4,4 -2,5 4,9 4,0 2,7 1,9 1,9 -2,9 -11,0 -11,0 -10,9 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 Raznovrstno blago in storitve 3,9 3,8 1,4 3,3 4,4 3,9 2,3 2,0 0,5 0,7 1,4 2,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 HICP 5,5 0,9 2,1 0,6 -0,2 1,4 1,7 2,4 2,3 2,0 2,2 2,0 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 4,6 1,9 0,3 2,6 1,2 0,7 0,0 0,4 0,4 0,4 0,5 1,1 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 3,8 -1,3 2,1 -1,5 -3,1 -1,8 -1,0 2,3 3,4 3,8 5,7 4,8 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 Domači trg 5,6 -0,4 2,0 -0,4 -1,5 -1,1 0,2 2,0 2,8 3,2 4,5 4,1 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 Tuji trg 2,2 -2,2 2,2 -2,6 -4,5 -2,5 -2,1 2,6 4,0 4,4 6,9 5,5 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 na evrskem območju 2,2 -3,5 2,2 -4,5 -6,0 -3,0 -2,4 2,5 4,0 4,8 8,2 6,5 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 izven evrskega območja 2,1 0,3 2,1 1,1 -1,7 -1,6 -1,6 2,7 3,8 3,5 4,0 3,1 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 Indeks uvoznih cen 1,3 -3,3 7,4 -4,6 -4,7 -1,8 4,0 8,8 7,8 8,9 8,9 5,5 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 12,4 -12,3 16,5 -17,7 -17,3 0,4 16,1 18,8 15,9 15,3 15,1 9,9 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 Naftni derivati 11,7 -12,0 17,3 -18,9 -15,9 6,2 21,9 20,3 13,5 14,6 15,7 10,5 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 Komunala 0,6 3,6 0,9 0,8 10,8 - - - 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 Promet -0,4 0,6 1,8 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 Ostale regulirane cene 1,8 4,9 1,3 6,8 5,6 4,9 4,9 0,4 0,1 0,1 0,1 0,1 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 Regulirane cene skupaj 8,6 -6,9 14,2 -10,9 -10,9 2,9 14,1 16,1 14,4 12,2 7,2 1,5 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj. "sest energije ie oc MAR. C ava sku d 1.7. 2C )pomba: * V sk pin se spremin 107 liberaliziran. adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci ja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji Oblikovanje cen komunalnih storitev od julija 2009 ni več poi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d nadzorom vlade. 2009 2010 2011 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 3,7 4,1 3,9 4,2 6,3 4,6 2,9 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 7,8 8,3 8,3 6,3 6,4 6,2 5,4 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 7,4 6,6 6,5 6,3 5,9 3,9 4,4 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 2,4 2,5 3,3 3,5 4,2 3,9 3,5 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 4,3 3,2 3,0 2,6 2,5 2,6 2,8 1,0 -2,8 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 1,0 0,7 0,4 0,7 0,4 0,1 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 3,3 2,3 1,9 0,5 3,4 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 1,7 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 0,8 1,2 2,3 2,5 2,4 2,2 2,2 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 2,3 2,0 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 0,4 0,2 1,0 1,0 1,3 1,1 1,0 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 5,2 5,9 6,0 5,7 4,2 4,4 4,1 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 2,6 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 4,0 4,8 4,8 5,0 3,6 3,7 3,7 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 6,4 7,1 7,2 6,4 4,9 5,1 4,6 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 5,6 7,5 8,6 8,6 7,9 5,8 5,8 4,8 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 4,0 3,6 4,2 3,0 2,8 3,6 4,1 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 5,0 4,5 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 15,5 15,6 14,3 12,0 9,7 7,9 6,3 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 15,8 16,3 15,2 12,7 10,2 8,7 7,7 0,8 16,3 15,4 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 11,8 5,4 4,5 3,0 1,5 0,1 -1,0 Plačilna bilanca 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 6 1 7 1 8 1 9 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -2.574 -456 -297 78 -268 -10 -4 -118 -84 -91 -49 117 26 -97 -162 -10 Blago1 -2.648 -703 -1.205 -30 -230 -287 -190 -273 -234 -508 -302 -177 45 -51 -162 -17 Izvoz 20.032 16.167 18.386 4.064 3.950 4.219 4.205 4.695 4.640 4.847 5.024 5.323 1.427 1.401 1.065 1.484 Uvoz 22.680 16.870 19.591 4.094 4.180 4.506 4.394 4.968 4.874 5.355 5.325 5.499 1.383 1.452 1.227 1.501 Storitve 1.424 1.165 1.308 321 258 303 291 356 346 315 353 408 81 46 99 114 Izvoz 4.957 4.347 4.633 1.057 1.222 1.104 981 1.129 1.348 1.176 1.084 1.204 342 415 415 392 Uvoz 3.533 3.182 3.325 736 964 800 690 773 1.001 861 731 796 262 369 317 278 Dohodki -1.062 -766 -507 -198 -235 -107 -51 -158 -202 -95 -147 -154 -69 -94 -64 -78 Prejemki 1.262 666 682 176 137 221 135 194 168 185 213 224 69 51 43 43 Izdatki 2.324 1.432 1.188 374 372 328 186 353 370 280 360 378 138 144 107 121 Tekoči transferi -287 -152 106 -15 -61 81 -53 -43 6 196 47 40 -31 3 -34 -29 Prejemki 887 966 1.218 268 177 377 263 220 274 461 374 314 70 80 53 44 Izdatki 1.174 1.118 1.112 283 238 296 317 263 268 265 328 275 101 77 88 73 Kapitalski in finančni račun 2.605 154 319 -71 211 80 -19 253 190 -106 96 36 -160 115 -56 152 Kapitalski račun -25 -9 8 41 -4 -42 46 3 16 -56 -7 -6 45 -3 -2 1 Finančni račun 2.631 164 311 -112 215 121 -65 251 174 -50 103 42 -204 117 -54 151 Neposredne naložbe 346 -644 334 -449 -36 -86 -132 74 57 335 82 263 -72 -56 33 -13 Domače v tujini -983 -174 60 -274 22 -20 -51 59 19 32 4 45 -3 21 20 -19 Tuje v Sloveniji 1.329 -470 274 -176 -58 -66 -81 15 37 303 78 217 -69 -76 13 5 Naložbe v vrednostne papirje 572 4.628 1.947 1.151 2.293 310 1.106 508 -54 388 2.584 -58 -118 864 -216 1.644 Finančni derivativi 46 -2 -117 12 12 -2 -22 -65 -14 -15 -80 0 -1 -2 6 8 Ostale naložbe 1.645 -3.985 -1.872 -870 -2.041 -120 -1.077 -216 167 -746 -2.492 -174 -1 -636 94 -1.499 Terjatve -333 -277 683 -149 -976 105 241 -594 531 504 -1.570 -182 743 -631 723 -1.068 Komercialni krediti -142 416 -174 164 -35 226 -223 -213 30 232 -323 -97 -47 -2 84 -117 Posojila -325 -1 164 -77 -39 46 -348 510 20 -18 -100 -18 -66 -50 58 -46 Gotovina. vloge 130 -613 609 -239 -913 -68 815 -885 387 292 -1.152 -69 851 -578 576 -911 Ostale terjatve 4 -80 84 3 11 -99 -2 -6 94 -2 6 2 5 0 5 6 Obveznosti 1.978 -3.708 -2.555 -721 -1.065 -226 -1.319 378 -364 -1.250 -922 8 -744 -5 -629 -431 Komercialni krediti -73 -452 364 -102 24 -75 91 262 -63 73 208 -4 -25 22 -111 114 Posojila 1.869 -2.911 -974 -1.325 -78 -973 -403 -189 -8 -373 -386 -287 -1.352 13 -29 -62 Vloge 190 -318 -1.934 700 -983 822 -1.079 358 -305 -909 -787 334 627 -10 -491 -482 Ostale obveznosti -7 -27 -11 6 -28 0 72 -54 12 -42 42 -36 5 -30 3 -2 Mednarodne denarne rezerve2 21 167 19 46 -13 20 62 -50 18 -11 9 12 -11 -53 29 12 Statistična napaka -31 302 -21 -7 58 -70 22 -135 -106 197 -47 -153 134 -18 218 -142 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.241 1.783 1.811 461 407 473 403 456 442 510 440 n.p. 149 147 110 150 Blaga za vmesno porabo 10.760 8.090 9.951 1.996 2.025 2.093 2.235 2.542 2.544 2.630 2.843 n.p. 698 722 552 751 Blaga za široko porabo 6.808 6.144 6.481 1.568 1.482 1.620 1.533 1.663 1.620 1.664 1.702 n.p. 567 517 392 572 Uvoz investicijskega blaga 3.441 2.288 2.293 551 521 633 450 612 570 661 555 n.p. 175 170 154 197 Blaga za vmesno porabo 13.735 9.823 12.117 2.335 2.458 2.649 2.711 3.064 3.032 3.311 3.436 n.p. 814 861 711 886 Blaga za široko porabo 5.870 5.004 5.470 1.262 1.255 1.292 1.290 1.355 1.351 1.475 1.378 n.p. 408 434 381 441 Vira podatkov: BS. SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. 2009 2010 2011 10 1 11 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 -37 99 -72 30 -112 78 -27 -87 -5 -21 -58 -6 -41 -57 7 -5 -93 49 33 -43 127 -50 -79 -158 -25 -121 -44 -99 -147 -27 -45 -122 -68 -155 -151 -202 -71 -115 -116 -92 -127 42 1.499 1.471 1.248 1.228 1.328 1.649 1.468 1.566 1.661 1.604 1.306 1.729 1.656 1.700 1.491 1.535 1.603 1.885 1.691 1.836 1.797 1.549 1.550 1.406 1.253 1.448 1.693 1.567 1.713 1.688 1.649 1.428 1.797 1.811 1.850 1.693 1.606 1.718 2.001 1.783 1.963 1.754 130 95 78 99 84 107 119 125 113 88 115 143 132 87 97 124 94 136 155 128 125 384 333 387 315 302 363 373 370 386 462 448 437 394 356 426 353 326 405 411 388 405 254 238 308 216 218 256 254 245 274 374 333 295 262 269 330 229 233 269 256 260 280 -62 18 -62 -17 -24 -11 -28 -39 -91 -90 -57 -56 -28 -36 -31 -55 -55 -37 -58 -46 -50 45 107 70 42 40 53 58 72 64 65 52 51 54 52 80 61 63 88 66 80 78 107 89 132 59 64 64 85 112 156 155 108 106 81 88 110 117 118 125 124 126 128 -55 65 70 -27 -52 26 -18 -25 0 25 6 -25 9 43 144 -2 -17 66 28 1 10 61 149 167 65 85 113 57 83 80 117 89 68 103 125 234 84 129 161 114 104 96 116 84 97 93 136 87 75 108 80 92 83 93 93 82 90 86 147 95 86 103 86 75 -50 54 5 35 -59 88 5 160 142 -40 88 59 -236 71 -141 57 180 26 -11 22 1 25 -67 -7 -2 55 2 -3 4 -8 -4 27 3 4 -63 -9 1 1 -2 0 -4 75 -75 121 12 37 -114 86 8 157 149 -36 61 56 -240 134 -132 56 179 28 -11 26 -30 -81 25 -37 -72 -23 -26 19 81 89 36 -68 74 213 47 -78 -12 172 88 99 76 -29 35 -26 16 -54 -14 -11 29 41 8 25 -14 -8 36 5 -54 22 36 -8 8 45 -2 -115 51 -54 -18 -9 -15 -11 41 80 11 -54 82 178 43 -24 -34 136 96 90 31 -14 -71 394 1.357 -446 195 609 -202 100 78 -29 -103 68 182 138 1.136 -207 1.655 -360 226 76 3 3 -7 -2 -2 -19 -11 -21 -33 -5 -4 -5 -8 -4 -4 -29 -31 -20 0 0 0 109 63 -292 -1.356 550 -271 -518 272 31 -9 -34 211 -97 -615 -34 -1.171 289 -1.610 287 -336 -125 213 -403 295 172 44 25 -24 -631 61 697 -203 37 -168 -624 1.296 -1.062 338 -845 68 -93 -157 -69 -32 327 0 -42 -182 -37 -88 -87 -6 195 -158 -102 -68 402 -223 28 -128 -82 30 -45 -1 35 13 -24 19 -343 415 25 70 127 18 -124 -33 -3 18 -51 5 -55 14 -16 -16 281 -407 59 203 62 551 -409 -554 78 568 -488 308 -20 -547 858 -779 311 -685 125 -104 -90 3 2 -104 -6 5 -1 7 -13 0 9 73 12 -13 -5 17 -9 -7 22 11 -3 -6 -105 465 -587 -1.528 506 -296 -494 902 -30 -705 168 173 71 8 -1.330 -109 -49 -765 219 -243 32 89 82 -246 -89 69 112 54 127 82 -30 -182 149 135 61 -123 -32 61 179 145 9 -158 -160 33 -846 -39 -18 -346 -279 328 -238 -40 -21 53 -240 242 -375 -109 -86 -190 -202 -226 142 -36 358 500 -1.394 448 -133 -206 455 109 -607 348 -46 180 -288 -801 3 -8 -781 274 -26 86 2 -8 5 -6 6 72 -63 -8 17 -28 23 17 -5 -7 -30 30 -15 27 2 0 -38 8 11 1 51 7 4 32 -60 -23 -3 -4 25 19 -16 -13 10 17 -18 13 1 -2 -38 -49 18 -35 77 -20 -62 82 -155 -121 97 -82 -18 293 -79 146 36 -229 -59 55 -149 167 154 151 116 120 167 142 155 158 159 125 159 164 170 176 126 142 172 154 180 n.p. 782 730 581 657 725 853 803 856 883 878 713 952 920 927 783 889 904 1.050 973 1.034 n.p. 540 578 502 445 473 615 513 543 607 554 458 607 558 591 515 510 544 648 549 602 n.p. 218 208 207 122 149 180 213 218 180 179 148 243 188 226 247 148 173 234 181 217 n.p. 913 937 799 794 906 1.010 956 1.068 1.040 1.039 888 1.106 1.153 1.128 1.030 1.032 1.105 1.299 1.123 1.222 n.p. 447 433 413 362 395 533 430 462 463 452 420 479 496 536 443 422 451 504 472 527 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2008 2009 2010 2009 2010 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 68 160 138 103 121 140 142 151 167 166 161 161 160 176 Centralna država (S. 1311) 2.162 3.497 3.419 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 212 376 526 233 243 254 251 257 262 281 305 336 376 390 Gospodinjstva (S.14, 15) 7.827 8.413 9.282 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 Nefinančne družbe (s.11) 21.149 21.704 21.648 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.792 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.815 2.680 2.496 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 Denarni sektor (S.121, 122) 3.666 5.302 5.812 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 32.113 34.731 35.994 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 V tuji valuti 2.370 1.895 1.843 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 Vrednostni papirji skupaj 3.346 5.345 5.345 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.211 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 23.129 27.965 26.767 24.334 25.649 26.021 26.576 26.207 25.956 26.950 26.861 26.932 27.965 28.953 Čez noč 6.605 7.200 8.155 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 Vezane vloge - kratkoročne 10.971 10.408 8.193 12.359 13.604 13.703 12.647 11.167 10.667 11.332 11.109 10.917 10.408 10.385 Vezane vloge - dolgoročne 4.157 9.788 10.337 4.859 4.907 4.901 6.212 7.630 7.749 8.000 8.257 8.396 9.788 10.042 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.396 569 82 507 528 541 554 548 529 539 555 591 569 577 Vloge v tuji valuti skupaj 490 434 463 492 488 495 492 480 463 463 458 453 434 426 Čez noč 215 238 285 233 231 251 249 239 240 244 242 261 238 240 Vezane vloge - kratkoročne 198 141 121 211 209 197 199 195 178 171 169 142 141 133 Vezane vloge - dolgoročne 41 45 55 42 42 41 39 39 38 43 42 43 45 48 Kratkoročne vloge na odpoklic 36 10 2 6 6 6 5 7 7 5 5 7 10 5 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,46 0,28 0,21 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 Vezane vloge do 1 leta 4,30 2,51 1,82 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,77 6,43 5,53 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,62 6,28 5,75 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 1,23 1,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,63 1,23 0,81 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 6-mesečni 4,72 1,44 1,08 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,58 0,37 0,19 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 6-mesečni 2,69 0,50 0,27 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2010 2011 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7 177 140 140 142 141 140 142 140 139 139 138 132 101 99 76 76 76 76 3.382 2.884 2.897 3.001 3.120 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 3.282 3.276 395 390 392 395 401 415 421 417 434 497 526 538 536 541 532 530 533 534 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 8.928 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 9.425 9.507 21.896 21.950 22.062 21.997 22.015 22.022 21.815 21.862 21.848 21.790 21.648 21.793 21.775 21.772 21.782 21.714 21.725 21.656 2.669 2.620 2.606 2.558 2.525 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 2.496 2.454 2.402 2.372 2.350 2.341 2.325 2.323 5.093 5.057 5.555 5.638 6.120 5.445 5.315 5.399 5.079 5.688 5.812 5.674 5.740 6.504 5.179 5.275 5.259 5.224 34.817 34.893 35.430 35.620 35.929 35.495 35.381 35.616 35.430 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 35.811 35.836 35.720 1.894 1.887 1.859 1.852 1.915 1.860 1.884 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 1.724 1.794 5.204 4.723 4.871 4.819 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 5.008 4.990 5.007 28.198 27.716 27.949 28.085 27929 27.079 27.358 26.819 26.696 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 27.205 27.384 27.391 7.139 7.396 7.351 7.732 7976 7.936 8.041 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 8.259 8.303 10.137 9.233 9.006 8.674 8377 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 8.614 8.618 8.473 10.390 10.583 11.067 11.196 11401 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 10.467 10.564 532 504 525 483 175 156 167 160 83 108 82 73 23 23 22 30 40 51 438 436 450 496 705 462 491 462 456 471 463 452 453 449 444 459 464 488 241 250 270 299 513 280 307 277 286 291 285 282 287 284 286 295 304 317 137 127 121 130 129 122 121 125 113 118 121 115 116 113 107 111 107 113 52 55 55 59 61 58 60 57 55 59 55 53 49 51 50 52 52 57 8 4 4 8 2 2 3 3 2 3 2 2 1 1 1 1 1 1 0,22 0,22 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,23 1,75 1,69 1,66 1,72 1,83 1,87 1,82 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 2,20 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 5,42 5,52 5,39 6,31 5,64 5,98 6,03 5,61 5,40 5,84 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,4 5,25 5,82 5,97 6,17 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 1,50 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 1,49 1,60 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 1,82 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 Javne finance 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 7 1 8 1 9 1 10 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.339,2 14.408,0 14.794,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 3.310,2 3.477,0 3.649,9 4.356,8 3.600,7 3.826,5 1.285,0 1.182,6 1.091,2 1.241,3 Tekoči prihodki 14.792,3 13.639,5 13.771,5 3.322,8 3.470,3 3.642,3 3.157,4 3.366,8 3.462,4 3.784,8 3.364,6 3.638,4 1.240,6 1.157,6 1.072,2 1.218,5 Davčni prihodki 13.937,4 12.955,4 12.848,4 3.164,5 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 3.451,0 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1 Davki na dohodek in dobiček 3.442,2 2.805,1 2.490,7 617,5 735,5 744,8 635,5 594,4 554,5 706,4 635,4 827,7 291,4 233,6 210,4 234,2 Prispevki za socialno varnost 5.095,0 5.161,3 5.234,5 1.280,9 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 1.293,5 1.362,9 1.300,6 1.316,9 424,5 417,3 418,8 428,7 Davki na plačilno listo in delovno silo 258,0 28,5 28,1 7,2 6,2 7,7 6,3 7,2 6,5 8,1 6,7 7,6 2,6 1,7 1,9 2,4 Davki na premoženje 214,9 207,0 219,7 51,5 74,6 60,2 24,1 58,9 76,7 60,0 24,0 53,8 22,6 34,6 17,4 17,1 Domači davki na blago in storitve 4.805,3 4.660,2 4.780,7 1.177,5 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 1.217,4 445,4 395,4 343,5 474,0 Davki na medn. trgov. in transaksije 120,1 90,5 90,7 29,2 17,2 21,7 18,7 24,7 22,5 24,8 23,7 27,6 7,4 5,1 4,7 7,4 Drugi davki 1,8 2,9 4,0 0,7 0,7 1,0 0,5 1,0 0,7 1,8 -0,1 -0,1 0,2 0,1 0,4 0,3 Nedavčni prihodki 854,9 684,1 923,0 158,4 191,3 189,3 174,1 177,6 276,5 294,9 208,7 187,5 46,4 69,8 75,1 54,3 Kapitalski prihodki 117,3 106,5 175,7 29,7 19,3 43,5 9,8 17,9 26,1 121,9 7,6 21,6 8,2 6,4 4,7 6,8 Prejete donacije 10,4 11,1 12,6 1,7 1,9 4,7 2,9 2,2 2,5 5,0 2,4 3,0 0,9 0,2 0,8 1,0 Transferni prihodki 53,9 54,3 109,5 1,5 1,1 51,5 0,5 2,3 3,8 102,9 2,3 0,4 0,6 0,1 0,4 0,5 Prejeta sredstva iz EU 365,4 596,5 724,7 186,9 66,2 281,5 139,6 87,8 155,1 342,2 223,9 163,2 34,7 18,4 13,1 14,5 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 15.441,7 16.368,2 16.692,7 4.064,6 3.767,1 4.659,5 4.035,1 4.122,7 3.948,1 4.586,9 4.190,7 4.159,0 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4 Tekoči odhodki 6.557,5 6.800,8 6.960,4 1.682,7 1.578,1 1.771,3 1.795,2 1.757,3 1.636,9 1.771,0 1.898,2 1.742,4 539,0 535,4 503,7 557,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.578,9 3.911,9 3.912,4 1.005,6 955,4 985,9 956,4 1.012,5 963,6 980,0 966,5 1.010,0 325,6 318,1 311,7 325,4 Izdatki za blago in storitve 2.527,5 2.510,3 2.512,4 618,0 603,9 741,4 556,8 624,9 587,7 743,1 585,5 616,2 207,1 213,2 183,6 206,1 Plačila obresti 335,2 336,1 488,2 48,4 12,0 29,0 272,6 110,0 76,4 29,2 311,3 108,1 4,4 1,7 6,0 21,6 Sredstva, izločena v rezerve 116,0 42,5 47,4 10,9 6,8 14,9 9,4 9,9 9,2 18,8 35,0 8,2 1,9 2,4 2,4 4,2 Tekoči transferi 6.742,2 7.339,4 7.628,5 1.936,1 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 1.810,9 1.973,6 1.941,9 2.076,4 583,7 570,0 583,1 591,2 Subvencije 476,5 597,9 581,9 126,9 86,5 219,4 160,7 122,8 103,7 194,7 171,2 127,6 27,3 22,6 36,6 38,4 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.619,2 6.024,5 6.277,7 1.614,8 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 1.514,7 1.562,9 1.606,1 1.745,6 492,1 496,7 487,0 491,7 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 598,3 678,1 728,8 178,5 164,5 195,1 150,6 188,6 183,3 206,3 161,0 186,2 62,1 49,6 52,9 59,0 Tekoči transferi v tujino 48,2 38,9 40,1 15,9 9,9 6,1 8,7 12,6 9,1 9,6 3,6 17,0 2,2 1,1 6,7 2,2 Investicijski odhodki 1.255,5 1.294,1 1.310,6 237,2 297,5 584,1 192,8 212,5 321,1 584,3 168,9 196,5 87,5 101,9 108,1 119,3 Investicijski transferi 458,6 494,6 396,4 112,9 86,0 259,9 47,5 90,1 82,0 176,9 42,4 73,1 22,7 28,1 35,1 82,3 Plačila sredstev v proračun EU 427,9 439,3 396,8 95,6 68,7 126,1 150,6 67,8 97,3 81,1 139,3 70,6 16,7 29,1 22,8 52,4 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -102,5 -1.960,2 -1.886,4 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2009 2010 2011 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1.364,0 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 1.083,1 1.146,4 1.247,5 1.183,6 1.286,2 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.707,1 1.205,5 1.118,2 1.277,0 1.256,2 1.269,1 1.301,1 1.170,6 1.253,2 1.047,8 1.116,0 993,6 1.062,1 1.113,2 1.191,5 1.110,0 1.232,7 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,0 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,7 1.113,3 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 1.000,9 1.057,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 1.055,6 1.073,1 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 232,4 278,2 224,3 219,9 191,3 108,0 210,0 276,4 114,1 226,9 213,4 218,8 219,0 268,6 215,1 208,1 212,1 294,5 237,9 295,4 426,3 479,5 424,0 414,6 435,7 437,4 431,5 434,8 432,7 428,8 432,0 434,9 436,4 491,6 437,7 424,6 438,4 438,3 439,6 439,0 2,5 2,9 2,1 2,0 2,2 2,5 2,2 2,5 2,6 1,9 2,0 2,6 2,4 3,1 2,3 2,1 2,3 2,5 2,5 2,6 30,4 12,7 6,7 8,6 8,8 9,7 31,2 18,0 24,7 27,4 24,6 13,7 31,2 15,1 7,4 8,3 8,3 7,1 25,7 21,0 413,3 395,8 331,1 401,7 291,0 434,8 373,4 391,1 444,4 411,2 376,1 393,8 492,0 440,2 424,5 299,4 441,6 380,3 426,2 410,9 8,1 6,1 5,7 6,9 6,1 8,3 8,4 8,1 8,4 6,8 7,3 9,2 7,1 8,5 7,8 7,7 8,2 9,1 9,4 9,0 0,3 0,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 0,5 0,2 0,2 0,3 0,1 1,2 0,5 0,0 -0,2 0,2 -0,1 0,0 0,0 57,3 77,7 53,8 62,1 58,2 61,2 56,2 60,1 83,0 129,4 64,1 59,5 74,7 160,8 52,3 95,0 61,4 53,5 67,2 66,8 9,2 27,5 2,3 2,7 4,9 7,3 5,3 5,3 9,4 13,5 3,3 7,3 31,1 83,5 2,0 2,7 2,8 10,9 3,3 7,3 1,0 2,7 0,2 0,2 2,5 0,8 1,0 0,3 1,1 1,0 0,5 1,2 1,9 1,9 0,9 0,4 1,1 1,0 1,1 0,8 49,3 1,7 0,0 0,2 0,3 0,9 0,6 0,8 2,0 0,9 0,9 0,5 100,9 1,5 1,5 0,0 0,7 0,1 0,1 0,1 133,9 133,1 26,5 45,1 67,9 12,0 26,3 49,5 61,2 38,1 55,8 46,7 63,7 231,8 54,1 70,0 99,8 58,9 56,0 48,2 1.443,7 1.813,4 1.307,3 1.372,1 1.355,7 1.322,7 1.464,5 1.335,4 1.302,9 1.272,4 1.372,8 1.373,5 1.419,6 1.793,9 1.418,8 1.408,1 1.363,7 1.359,2 1.476,8 1.323,0 542,0 672,1 520,0 631,6 643,6 613,9 594,4 548,9 529,5 529,0 578,4 557,2 543,8 670,0 638,6 636,7 622,9 629,0 585,3 528,1 323,6 336,9 316,6 315,2 324,6 313,9 377,2 321,5 319,7 324,8 319,0 329,2 322,8 328,0 325,9 315,9 324,8 312,1 377,5 320,4 213,8 321,5 170,8 179,3 206,8 193,4 211,9 219,6 203,2 200,5 183,9 203,2 216,9 323,0 202,2 183,8 199,4 213,1 203,5 199,6 1,7 5,8 28,7 134,5 109,4 104,0 1,5 4,6 4,0 0,9 71,5 21,9 1,5 5,8 88,6 134,5 88,2 101,3 1,5 5,3 2,9 7,8 3,9 2,7 2,8 2,7 3,9 3,3 2,5 2,8 4,0 2,9 2,7 13,2 22,0 2,5 10,5 2,5 2,8 2,9 652,6 674,4 651,3 578,4 619,2 612,0 753,2 629,9 608,7 590,1 612,0 624,5 633,0 716,1 673,8 628,0 640,2 635,7 781,7 659,0 97,7 83,4 111,1 22,6 27,0 39,7 42,2 40,9 39,3 27,6 36,8 46,4 50,2 98,1 97,5 46,4 27,4 40,9 36,8 49,9 497,7 508,3 495,1 506,0 527,9 510,2 647,4 513,6 509,1 501,2 504,4 516,8 519,5 526,6 521,5 532,4 552,1 534,6 673,0 538,1 55,7 80,3 42,5 48,3 59,8 60,2 60,3 68,0 59,0 59,4 64,9 58,2 59,0 89,1 53,4 48,7 58,8 54,9 61,9 69,4 1,5 2,4 2,6 1,6 4,5 1,9 3,2 7,5 1,4 1,9 5,8 3,1 4,2 2,3 1,3 0,4 1,9 5,4 9,9 1,7 147,4 317,3 73,6 60,9 58,3 58,6 67,2 86,7 108,2 99,7 113,2 116,1 161,6 306,6 58,8 50,7 59,4 54,2 62,0 80,3 68,2 109,4 19,1 14,1 14,3 18,6 19,5 52,0 25,6 22,1 34,3 40,7 68,1 68,2 12,5 11,5 18,4 20,4 20,9 31,8 33,4 40,3 43,3 87,0 20,3 19,6 30,2 17,9 30,8 31,6 34,9 35,1 13,1 33,0 35,1 81,3 22,9 19,9 26,9 23,8 - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BIS - Bank of International Settlements, BS - Banka Slovenije, EBA - European Banking Authority, ECB - European Central Bank, EFSF - European Financial Stability Facility, EK - Evropska komisija, EIA - Energy Information Administration, GURS - Geodetska uprava RS, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, ILO - International Labour Organisation, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, NFI - Nefinančne institucije, PMI - Purchasing Managers Index, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava za javne prihodke, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo julij-avgust 2011, št. 7-8, let. XVII