ttnsko bojišče. Kakor se trudijo ob Sommi Angleži in Francozi v večji del brezuspešnih bojih, tako naskakujejo tudi Rusi že tedne in tedne naSe postojanke zapadno od Lucka in v Galiciji. Dofcim pa (dosegajo Francozi in Angleži vsaj delne uspehe, nimajo Rusi sre6e. Na volinjski fronti niso na.predovali niti za ped, t Galiciji pa izgubljajo polagoma jarek za jarkom na Bapadnem bregu Narajovke. Tako so dne 21. oktobra zopet izgubili kakih 10 km dolgo črto ob Narajovki mect Svistelniki in Skomorohi Novimi, kakih 20 km severno od HaliCa. V Karpatibje položaj naSih 6et ugoden. i Sneg in mrac. Na sedmograSkem gorovju, v Karpatih in ideloma tudi v Galiciji in Voliniji je zapadel debel sneg. Mraz je zelo obftuten. Raskl naval. Poddesetnik Mihael Konočnik piše Jažefu KoneCnik v Smihel nad Mozirjem: Dragi; bratraoiec! Novega ni sedaj nič, zato moram poseči nekoliko nazaj in ti opisati boje pred dobrim mesecem, Nastopil je dan 20. sept., kateri bi po mnenju Moskala že moral biti naš poslednji. Koraaj se je nekoliko svitalo, smo dobili [>ovelje: MK orožjul" Točno olf pol 6. uri so zagrmeli sovražni topovi. Prvi streli so prihrumeli profi uašim postojankani kakor goreci zmaji. iTfim so sledili drugi ter tako naprej, da se ni ve? razloceval strel od strela, podobno je bilo groznemu grmenjii. Zemljn se je tresla kot list rui 'rtrevflsn. Iz vefi sto topov je Rus brultal na nas s tako silo, d:* sem si mislil, da mora biti nas vseh konec. Debela drevesa so žvižgala po zraku, kot metulji. In ta straSna borba je trajala do H dveh popolilne. Ob % dveh je ogenj naenkraf ponehal. Nastalo pa ye silno vpitje ,,Hule! Hule.!", ki so ga zagiiali Moskali, ki so s< približali in napadli naše postojanke. A mi smo jib sprejeli hliidno in trezno z brezštevilnimi pozdravi naSib svin6enk. To je bil pogled! Padalo go glave kot trava pod ostro brušeno koso. Streljali smo s tako naglioo, da je moral sovražnik hitro pobrisati na zaj, Pot za njimi pa je pokrivalo nebroj mrličev. Tako je prejel, kar je nameraval. Tudi nam ni smrt po polnoma prizanesla, a vendar so bile naše izgube \ primeri s sovrainimi izgubami nezoatue. Na jezo, da ni nič opravil, je vsul ogenj zopet po nas iz vsch svojib topov, a je po preteku1 jdveb ur ponehal. Tako je minil ta dan, ki je bil mnogim poslednji. Jaz sem bil z poveljnikom rojne vrste, desetnikom in četovodjem skupaj. A nazadnje sem ostal sam na svojem ineslu zdrav, ona dva sta bila oba ranjena. ^lovenski dragoaci v Galiciji. Poroča dragčnec Franc KoroŠec Jeaon je zopet tu! Kakor neprodiren pajčohin leži megla po nepreglednih galiških poljanah. Se le kadar je solnce že visoko, se megla razprši in na&e oko &e željno upre po teh planjavah, ki so nasičena s krvjo tolikih borilcov in kjer se dvigajo grobovi tolikih jaunakov . . Tudi lastovke so se že jele zfbirati, da sku]>n<i odlete proti jugu. Narofiil sem jim, da naj, kadar polefe raimo naših domov, izroče pozdi*ave vsem, posPbno onim, ki nas tako težko čakajo. Ako so me slišale, ne znam ...» Ah, kako prijetno bi zidaj bilo doma! Delo na. polju in trgatev, vse to vztmja misli na one le; o ("• se iz prejšnjih mirnih dneh. Postavljeni smo na prednje straže. Ni tu nino go zabavo. več. ker Rusi zadnje dni malo naj>ailajo. Le tuintam se še pnplazi kaka patruljav katero ; : kratkem in srditem boju zapodimo v beg. Pusto iu dolgočasno nam jc. vedno imamo le isto službo, prežimo noC in dan na straži. Razvpdlrijo nas le pisma in pa ftasopisi. Za cerkvene obiske pa ne najctemo mnogo priložnosti, pač pa se sami večkraf spomnimo na Boga in najfiistejšo Devico. Priporo^amo se tndi vsem domačim v molitev! Iskrene pozdravc vsem bralcem in bralkam ,,Slovenskega Gospodarja" pošiljajo slovenski dragonci: Franc Korošec, Mihael Hlastič, Ivan Rubin, Alojz Rep, Lovro .Tun. jožko Knez in Franc Podkrižnik, Jednajst Sloven ev premagalo modno rusk•> patruljo Izvirnoporočilo iz ruskega bojišča dne 10. okt. Bili smo sami slovrenski fantje nekega dne zjutraj ob sedmi uri zbrani v naši postojankl Prišle so ruske patrulje pred rias slovenskle fanto, ki smo tu stali v zakopih v temnem gozdu. Sovražna patrulja bi nas bila rajda zajela, pa se ji ni posrecilo, Urno smo jih odbili z naSimi čvrstimi močmi. Bilo nas je samo 11 mož. Naše puške so bilo zelo gorke, ker smo sovražniku z neprestanim ognjem dobro nabrusili pete. Imeli smo izvrstnega poveljnika, fcetovodjo Holcaplla. Vsem znanoem in prijateljem ter čitateljem našega ,,Slov. Gospodarja" pošiljamo prisrčne pozdrave iz ruske bojne Crte, kjer stojijo hrabri slovenskoštajerskl in kranjski slovenski dragonci. Cetovodja F. Holcapfel, doma od Sv. Ane v Slov. gor.; Zmazek Franc, iz Godemarec pri Ljutomp:ru; Anton Rilitar iz Dobrne pri Celju; Snšnik Valentin iz Gočove \Slov. gor.; Lustik Peter iz Dobnsktega pri Ljubljani; Engelliiert Goltes iz Slov. Bistrice; Franc M;ir6i5 iz Spodnje Polskave pri Pragairskem; Kirbos Jakob iz Gornje Volieine; Pečar I^eopold od Sv. Leltarta: Gornik Franc, od Sv. Krlža pri Mariboru in Franc Fermulšek lz Poljfian.