GLASIIO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO NOVOTEKS ŠT. 7 LETO XII. — JULIJ 1984 = IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV ===== 14. JUNIJA 1984 SE JE SESTAL DELAVSKI SVET TEMELJNE ORGANIZACIJE TKANINA Na zadnji seji je bila stanovanjska komisija zadolžena, da izdela kriterije za Odobritev neplačanega dopusta delavcem za izvedbo večjih del pri gradnji hiše. Stanovanjska komisija je menila, da glede na različen obseg dela pri gradnjah oz. adaptacijah ne bi bilo smiselno vnaprej določiti kriterijev o številu dni neplačanega dopusta za izvršitev posameznih del, kajti zajeti in specificirati vsa dela bi bilo preobsežno. Zato naj bi vsako delavčevo vlogo o odobritvi neplačanega dopusta za izvedbo posameznih del pri gradnji, adaptaciji ali vzdrževanju stanovanjske hiše najprej obravnavala stanovanjska komisija ter nato mnenje posredovala delavskemu svetu. Delavski svet je obravnaval poročilo komisije za izvedbo referenduma ter poročilo o vzrokih za neuspeli referendum. Razpravljal in sklepal je tudi o reklamacijah in o opravljenih inventurah v skladišču gotovih izdelkov blaga. Delavskemu svetu je bilo posredovanih tudi več prošenj za koriščenje letnega dopusta v enem delu, za brezplačni dopust in pritožba na komisijo za delovna razmerja. V zadnji točki dnevnega reda je bil delavski svet seznanjen s tem, da je možno z večjim prizadevanjem v predilnicah privarčevati od 1 — 1,5% osnovnega materiala, v tkalnicah in v pripravi pa 1 — 3% (odvisno od artiklov) preje in v oplemenitenju približno 0,5% tkanin. Delavski svet je vršilce dolžnosti direktorjev samoupravnih enot zadolžil, da v najkrajšem času pripravijo konkretne ukrepe na področju varčevanja z osnovnimi materiali in pri spremljanju oziroma kontroli gibanja fiksnih stroškov ter da pripravijo predlog nagrajevanja oziroma predlog, da se določen procent privarčevanih sredstev nameni za izplačilo OD ob periodičnih obračunih, ko je možno ugotavljanje rezultatov varčevalnih ukrepov. Na zadnji seji je delavski svet sprejel še rebalans plana sukane preje za poletne mesece ter imel pripombe na delo zobozdravstvene ambulante pri SGP Pionir. 2. JULIJA JE BILA 3. SEJA DELAVSKEGA SVETA TO KONFEKCIJA I NOVO MESTO Delavski svet je tudi na tokratnem zasedanju razpravljal o primeru Gojka Cukuta. Na zadnji seji je DS sicer sprejel sklep o izplačilu nagrade tov. Cukuti za spremenjen način šabloniranja hlač, vendar pa predlog ni bil posredovan od komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge (kar je po pravilniku o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih v pristojnosti omenjene komisije). Zato je delavski svet razveljavil sklep zadnje seje in sprejel nov sklep, po katerem se tov. Cukuti izplača nagrada v višini 41.758,84 din. Tehnično pripravo je delavski svet zadolžil, da od 3. 7. strogo vodi evidenco o kalkulacijski in dejanski porabi osnovnega materiala v oddelku šabloner-nice, ne glede na to, kam delavec organizacijsko spada. Prav tako je zadolžena, da se vsi prihranki sproti evidenti- rajo od lansiranja DN preko razpisa za šabloniranje. Na 18. zasedanju, ki je bilo 3. julija, je delavski svet sprejel sklep, da se finančni plan sprejme le do 30. 6., do takrat pa naj bi bil pripravljen nov ključ delitve stroškov DSSS. Delavskemu svetu je bilo pojasnjeno, da so stroški, planirani za DSSS, visoki, vendar plana ni možno zmanjšati. Poudarjeno je bilo, da je treba ravnati racionalno na vseh področjih v DSSS kot tudi v TO (poraba pisarniškega materiala, zmanjševanje števila režijskih delavcev). Sicer pa bo delavski svet o stroških DSSS razpravljal tudi ob pregledu polletnega poslovanja TO. Do visokih stroškov na določenih stroškovnih mestih naj bi zavzel stališče tudi kolegij. Na zadnjem delavskem svetu je bil obravnavan tudi predlog za povišanje ocen nekaterim delom in nalogam TO Konfekcija 1. Delavski svet se s predlogom ni strinjal, zadolžil pa je komisijo za samoupravno delavsko kontrolo, da v oddelku obračuna OD preveri, katerim delom in nalogam so bile nepravilno povečane ocene. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo je ugotovila, da so bile premestitve oziroma povečanje ocen potrjene na komisiji za delovna razmerja oziroma delavskih svetih temeljnih organizacij oz. DSSS. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo je predlagala, da se tudi v konfekciji prične z usklajevanjem ocen, saj se je le-ta držala dogovora kolegija, da se ocen ne bo povečevalo do izvedbe nove sistemizacije. Ostali se tega niso držali in s tem nosijo tudi krivdo za skaljene medsebojne odnose na tem področju. Delavski svet je opozoril vse temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb, da nobena temeljna organizacija in DSSS ne more sama spreminjati ocen del in nalog, ampak je potrebno politiko osebnih dohodkov voditi na nivoju delovne organizacije. Pri spreminjanju ocen delom in nalogam bi moralo biti osnovno vodilo uspeh pri delu in rezultati dela, česar pa v dosedanjih prime- rih, kot ugotavlja DS, v večini ni bilo. V nadaljevanju je delavski svet obravnaval pritožbe delavcev na razdelitev stanovanjskih posojil. Ugotovil je, da je stanovanjska komisija razdelila posojila v skladu z določili samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev, delavci pa, ki so se pritožili na sklep komisije, se ne pritožujejo na točkovanje komisije, pač pa na sama določila samoupravnega sporazuma. Le-ta pa je bil sprejet na referendumu in ne stanovanjska komisija ne delavski svet ne moreta mimo določil sporazuma. Glede na to je delavski svet pritožbe delavcev na sklep stanovanjske komisije na razdelitev stanovanjskih posojil za leto 1984 zavrnil. V zadnji točki dnevnega reda je bil delavski svet opozorjen na predvidene težave, kijih pričakujejo po dopustu v temeljni organizaciji. V avgustu so namreč kapacitete prezasedene tako za izvoz kot za kolekcijo. Potrebni bodo veliki napori (nadure) da bodo zahteve oziroma obveznosti do kupca izpolnjene. ANICA 2. SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE JE BILA 29. JUNIJA Pregled izvrševanja sklepov je delavski svet preložil na naslednjo sejo. Delavski svet je bil seznanjen s poročilom komisije o izidu referenduma. Iz poročila je bilo razvidno, da za sprejem sprememb in dopolnitev nekaterih samoupravnih aktov niso glasovale vse temeljne organizacije in DSSS in da referendum v posameznih vprašanjih ni uspel. Zato je bilo tudi zastavljeno vprašanje, katere spremembe in dopolnitve, ki so bile sprejete na referendumu, se upoštevajo in za katere temeljne organizacije oz. DSSS. Glede na to je delavski svet imenoval komisijo v sestavi: Brane Franko- vič, Samo Plantan, Ivo Ivkovič in Srečko Lamut, da v Novicah objavi, katere spremembe oziroma dopolnitve, ki so bile sprejete na referendumu, se upoštevajo in za katere TO oz. DSSS. Pod eno izmed naslednjih točk dnevnega reda je delavski svet sprejel sklep, da se vsem delavcem v DO poveča analitična ocena za 10 denarnih točk, do 15. septembra pa naj se pripravi predlog uskladitve za najbolj kritična delovna mesta. Dela in naloge naj se uskladi največ do 12 denarnih točk. Komisija za spremljanje poteka del nove sistemizacije v sestavi: Katica Zuanovič, Stane Jelenčič, Jože Klobučar, Jože Starešinič, Boto Tarana, Ivan Murgelj, Srečko Lamut in strokovni sodelavec Brane Frankovič, pa naj čimprej prične z delom, da bo sistemizacija predvidoma končana v letu dni. Delavski svet je povečal še kolometrino na 15,50 din za km, sklepal o nabavi in odpisu osnovnih sredstev za potrebe DSSS, precej pozornosti pa je posvetil tudi redu in disciplini v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb. Delavski svet delovne organizacije je podprl ukrepe za poostritev discipline in zahteval, da so merila oziroma ukrepi med temeljnimi organizacijami in DSSS usklajeni. 25. JUNIJA SE JE SESTAL DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB Pri pregledu izvrševanja sklepov zadnje seje je delavski svet ugotovil, da so sklepi realizirani. Na delavski svet je bil posredovan predlog dopolnitve odbitnih postavk za nekvalitetno opravljeno delo v DSSS, vendar pa predlog dopolnitve ni bil sprejet, ker zanj ni glaso- vala večina članov DS. Delavski svet je sprejel še rebalans plana zaposlenih v obratu družbene prehrane, povečal osnovo za izračun OD trgovskih zastopnikov pri 100% doseganju plana, sklepal o nabavi osnovnih sredstev, sprejel cenik laboratorijskih uslug in obravnaval pritožbo na sklep komisije za delovna razmerja. TEHNOLOGIJA BARVANJA ČISTEGA BOMBAŽA IN MEŠANIC PES/CEL. Za barvanje bombaža, cel. vlaken in mešanic nam je na voljo več tipov barvil, ki se med seboj razlikujejo po kemični sestavi, načinu vezanja na vlakno, postopku barvanja, obstojnostih, briljanci itd. Ta barvila so lahko direktna (substantivna), oksidacijska (najbolj razširjena je anilinska črna), diazotirna (znani „nap-htoli”), reaktivna, reduktivna in pigmentna. Najbolj razširjena so v svetu danes reduktivna, manj reaktivna barvila za kvalitetno visoko zahtevne artikle, tudi direktna barvila za cenejše proizvode in pigmenti za tisk. Barvila, kot so reduktivna in reaktivna, spadajo v skupino, ki se kemično vežejo na vlakna. Tehnologija barvanja je močno razvita, v glavnem so postopki kontinuirni s tem, da je najbolj razširjeno ali barvanje osnove, navite na osnovnem valju, ali že gotove tkanine. Kontinuirna postrojenja (škrobilne naprave, kadi za barvanje in razvijanje, fulardij sušilci, kadi za mehčanje) so specialno prirejena za barvanje bombaža, celuloze in mešanic, s tem da zagotavljajo egalna izbarvanja, dobro črpanje, visoke obstojnosti. Kosovno barvanje ali barvanje osnove na osnovnem valju, je možno tudi v HT — aparatih, ki so popolnoma zapolnjeni z barvno floto (reduktivna b.) ali na „hašplih” (reaktivna b.). Prav tako so tudi za barvanje preje najprimernejši HT — aparati. Ugotovili smo že, da je problematika barvanja bombaža, cel. vlaken in mešanic vse kaj drugega kot pa barvanje volne in PES. Zakaj? L Ker imamo v Novoteksu zaradi obstoječega strojnega parka omejene možnosti (nujno bi za visoko kvalitetne artikle potrebovali kontinuirno linijo za barvanje, kar pa je zaradi omejenih investicij ta trenutek neizvedljivo — na ta način tudi izdelava pravega INDIGO — JEANSA ne bi bila problematična). 2. Ker so bombaž in celulozna vlakna po kemični strukturi takšna, da nikdar ne moremo stoodstotno zagotoviti enake reprodukcije želenih nians, kar predstavlja za proizvajalca največji problem. Za primer vzemimo viskozna vlakna, ki spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken. Dobimo jih z regeneriranjem celuloze iz dreves, bombažnih odpadkov, slame ali drugih prirodnih izvorov (sl. 1), reg. celuloza' ima krajšo dolžino molekule1 „DP”, drugačne dimenzije osnovne celice in manjšo stopnjo kristali-ničnosti kot celuloza prirodnih vlaken. Viskozo izdelujemo po pre-dilnem postopku tako, da pripravljeno viskozno raztopino Slika 1: Struktura lesa nekega tlačimo skozi predilne šobe (sl. 2 a, b) v koagulacijsko kopel2 (sl. 3), od koder se odvaja viskozne niti, te izpiramo in sušimo (sl. 4). Za izdelavo prediva se več niti združi v kabel in reže na različne dolžine. Ta postopek je danes v svetu najbolj razširjen (sl. 5). Po tem postopku dobimo viskozo s povprečno „DP" od 250 — 350 listovca močno povečana („DP" bombaža je 2000 — 3000, modalnih vlaken 450 — 800, bakrovega rajona 35 — 400). Te številke nam veliko povedo o specifičnosti teh vlaken, njihovi „gostoti”, trdnosti, sposobnosti navzema-rija barvila (nižja „DP" pome- (Nadaljevanje na 4. str.) Slika 3: Predenje viskozne raztopine skozi šobe v koagulacijsko kopel (Nadaljevanje s 3. str.) ni večjo sprejemljivost vlakna za barvilo). Točno vrednost „DP” vlakna je praktično nemogoče določiti. Različni partiji preje, ki jih barvamo, nista nikdar 100-odstotno identični. Različno vrednost „DP” določa pri regeneriranih cel. vlaknih predilna razstopina, pri bombažu, lanu, juti itd. pa samo zorenje in rast vlaken (zemlja, podnebje, kem. gnojila itd.). Da na različno obarvljivost cel. vlaken vpliva stopnja DP, si lahko sedaj razložimo že iz praktične izkušnje. Če v isti barvni floti barvamo istočasno, npr. tkanino v mešanici PES/bombažin PES/viskoza, se PES/viskoza močneje obarva (obarvljivost viskoze je zaradi nižjega DP večja od bombaža). Poleg različnega DP, ki je eden najpomembnejših čini-teljev, pa na kakovost barvanja vpliva še cela vrsta drugih dejavnikov. Navedimo le nekaj primerov: — Barvanje z mehko vodo — vse alkalije v trdi vodi zavirajo prehod barvila na vlakna. (Nujno je, da tudi v Novoteksu preidemo na barvanje izključno v mehki vodi). — Kakovost bombaža — bombaž prihaja na tržišče zelo različno očiščen, lahko vsebuje večje ali manjše število mrtvih vlaken (ki se ne obarvajo!); lahko zelo vpliva na povečanje trdote vode zaradi različnih dodatkov za pospeševanje rasti bombaža. — Fizikalne lastnosti preje in tkanin — na različno obarvljivost vpliva vitje, različni zavoji, trdnost preje, gostota navitkov, številka preje, teža in struktura tkanine — Vpliv zelo različnih afinitet3 barvil na vlakna. — Vpliv temperature — cel. vlakna so veliko lepše obarvljiva v hladnem, vendar to v proizvodnji zaradi neeko-nomičnosti ni uporabno. — Vpliv pH—vrednosti in raznih dodatkov (elektrolitov!) v kopeli. — Vpliv različnih gostot vlaken — gostoto vlakna izražamo z notranjim volumnom ali z vpojnostjo vode v vlaknu; ta znaša na primer od 0,22 litra vode na 1 kg bom- Slika 2b: Nekaj regen, cel. vlaken — prečni prerez baža in 0,45 1 vode na 1 kg viskoze S tem podatkom je prav tako lahko razložiti višjo obarvljivost viskoze kot bombaža. 3 — Vpliv velikosti molekul barvila — molekule barvila se po velikosti zelo razlikujejo. Velika molekula se bo lahko vezala na vlakno z večjim notranjim volumnom, na vlaknu z majhnim volumnom pa do vezanja sploh ne pride ali pa samo na določenih mestih (neegalna izbarvanjal). Povzetek Glede na specifičnost teh vlaken je nujno potrebno, da v proizvodnji od začetka do konca zagotovimo pravilno in na- tančno voden proces, da se točno držimo navodil proizvajalcev barvil in kemikalij. Na ta način bomo zagotovili enakomerna, egalna izbarvanja, ne bomo pa se izognili različni reprodukciji nians od partije do partije in s tem se moramo sprijazniti, tako Novoteks kot proizvajalec in tudi naš kupec. Kvalitete teh artiklov moramo obravnavati tako, kot da za volnene artikle nismo še slišali. 1 ..DP” = povprečna polimerizacij-ska stopnja, t. j. število glukoznih ostankov v celulozi 2 koagulacijska kopel - določena raztopina Kemikalij, v kateri se viskozna raztopina (sedaj že) v obliki vlaken, strdi. 3 afiniteta = sposobnost barvila, da se veže na vlakno IRENA CELIC Barvanje kolekcije 84/85 za mešanice PES/cel. Za te mešanice je en del barvan v preji (za dessinirane artikle), del kolekcije pa je barvan kosovno. Za barvanje v preji smo se odločili za cottestrene (BASF) in Polyestrene (Hoechst) to so produkt disperznih in reduk-tivnih barvil, palanil oz. sa-maron in indanthren). Barvila so predvsem namenjena za kontinuirna barvanja tkanin (pad-jigg in pad-steam postopek) izjemoma tudi za barvanja v preji. Postopek je enoko-pelni dvostopenjski (v prvem delu barvamo PES-del na 130° C, po eni uri spustimo temp. na 80° C, dodamo kemikalije za cel. del in barvamo 20-60 min, odvisno od globine; sledi izpiranje in v novi Hoti oksidacija reduktivne komponente barvila s peroksidom na 100° C). Obstojnosti barvil so visoke, živost barv je na ravni me-talkompleksov, trihromija ni zaželena predvsem zaradi težke reprodukcije nians. Za barvanje komadno v JET — aparatih so ta barvila več ali manj neuporabna, o čemer smo se prepričali šele, ko je bila paleta za komadno barvanje laboratorijsko že izbarvana in smo pričeli z barvanjem vzorcev v proizvodnji. Proizvajalec barvil nas ni opozoril, da naši aparati za komadno barvanje niso primerni za ta tip barvil — aparat je le do polovice napolnjen z barvno (loto, ostalo pa je zrak. Tkanina potuje skozi aparat in v dotiku z zrakom prihaja do delne oksidacije barvila že med samim barvanjem. Vse partije, pobarvane s cottestreni, so bile zato lisaste in neegalne. Kljub več poskusom s stro^ kovnjaki firme, da bi barvanje uspelo (z natančno vodenim procesom barvanja, pravilnim raztapljanjem in dodajanjem barvil in kemikalij, s stredstvi za preprečevanje oksidacije v barvni kopeli oz. sredstvi za oksidacijo že med barvanjem), ostane dejstvo, da za komadno barvanje s temi barvili nimamo primernega strojnega parka in da se moramo odločiti za barvila, s katerimi je barvanje v JET izvedljivo. Možne so tri variante: 1. kombinacija disperzov in direktnih barvil — postopek je enostaven, kratek, poce- ni, obstojnosti so srednje, barvanje je enokopelno enosto-penjsk; 2. kombinacija disperzov in reaktantno fiksirnih barvil (indosolov) podobno direktnim barvilom, za temnejše nianse dosežemo višje obstojnosti, barvanje je enokopelno, enostopenjsko, 3. kombinacija disperzov in reaktivnih barvil — postopek je izredno dolg in drag, obstojnosti so visoke, barvanje je enokopelno, dvostopenjsko. Po večkratnem posvetovanju s strokovnjaki iz MTT — Tabor, kjer imajo že dolgoletne izkušnje, smo se odločili za podobno tehnologijo barvanja na podobnih HT aparatih. 1. Barvanje v preji: MTT — Tabor: barvanje PES-dela z disperznimi barvili (uporabljajo forone, palanile, syntene, terasile) barvanje cel. dela z redukt. (indanthren) barvili Novoteks: — za srednje in temnejše nianse cottestren (mešanica palanil — indanthren) polyestren (mešanica samaron — indanthren) — za svetle nianse — barvamo samo PES komponento 2. Barvanje komadno MTT — Tabor: — 90% vseh nians gre s kombinacijo disperzov in direktnih barvil (tobd-zoli) — za posebne zahteve (npr.: izvoz) je kombinacija disperzov in indosolov — za zelo briljantne, žive tone so disperzi v kombinaciji z reaktivnimi barvili (drima-ren x) Novoteks — kolekcija 1984/ 1985 je izbarvana s kombinacijo disperzov (foron, synten) in direktnih barvil (cuprofix, tobazol) z naknadno poobde-lavo z bakrovim sulfatom ali nekim sredstvom, ki prav tako zviša mokre obstojnosti. Vzorčno barvanje kolekcije je povsem uspelo tako z ekonomskega vidika (synteni in tobazoli so barvila za dinarje in relativno poceni, prav tako kemikalije) kot po kvaliteti (ni neegalnih izbarvanj; obstojnosti se gibljejo med 3/4 in 5 pri večini nians; močneje izstopajo le tri nianse, in sicer šarlah rdeča, močna zelena in marinsko modra z obstojnostmi 2/3 do 3, kar pa je za to vrsto artiklov še vedno zadovoljivo.) IRENA CELIČ 1. Raziskava porabe energije v tekstilnih obratih (III. del) E. Grilc (povzetek): Pri nalogi ..Raziskave porabe energije v tekstilnih obratih” je najvažnejše delo snemanje dejanskeg stanja, ki se je pokazalo zanimivo ne samo za energetsko službo, temveč tudi za neposredno proizvodnjo. Želja tehnologov je, da dobijo podatke o porabljeni energiji tako za tehnološke postopke kot tudi za posamezne artikle. Temu se morajo prilagajati pri raziskavi porabe energije v obratih, čeprav za energetiko to z vidika varčevanja ni toliko zanimivo. Lotili pa so se dveh problemov, ki predstavljata racionalizacijo tehnološkega procesa v smislu varčevanja z energijo. Prvi primer je vrača- nje energije pri sušilno fik-sirnem stroju, drugi primer pa je določanje gospodarne debeline izolacije. 2. Fina struktura in lastnosti poliesternih vlaken (1. del) M. Žiberna-Sujica (povzetek); Poliesterna vlakna so zaradi dobrih lastnosti in s široke uporabnosti vse pomembnejša. Njihov delež je v svetovni strukturi porabe sintetičnih vlaken znašal leta 1980 40%, v celokupni strukuri porabe vseh vlaken pa 18,4%. Da bi se zmanjšala odvisnost jugoslovanske tekstilne industrije od uvoza, je bila v zadnjem obdobju proizvodnja domačih poliesternih vlaken pospešena. Do leta 1983 so bile v Jugoslaviji zgrajene nove zmogljivosti za proizvodnjo 53.300 ton poliesternih vlaken, od tega 44.000 ton prediva (29.000 ton bombažnega tipa in 15.000 ton volnenega tipa; vrste Maklen — proizvajalec Hemtex Skopje in Vartilen — proizvajalec Vartilen Varaždin) ter za proizvodnjo 9300 ton gladkih in teksturiranih filamentov (vrste Belira — proizvajalec Incel Banja Luka, Prizrenit — Pro-gres Prizren in Maklen — Hemtex Skopje). njihova večja poraba v OZD tekstilne industrije narekuje potrebo po temeljitem proučevanju strukture in lastnosti različnih vrst poleisternih vlaken: zlasti zaradi težav, ki nastajajo med predelave domačih poliesternih vlaken. Pri tej so opazna tudi odstopanja v kakovostnih parametrih med posameznimi partijami. Kvaliteta oziroma lastnosti vlaken so v največji meri odvisne od stopnje kristaliničnosti, velikosti in orientacije kristalitov, njihove medsebojne povezanosti in urejenosti amorfne faze. V dveletni raziskavi želijo proučiti strukturne parametre in lastnosti domačega poli-esternega prediva bombažnega tipa različnih partij (Makle-na in Vartilena) in istega tipa vlaken tujega proizvajalca (Trevire — Hoechst) z rentgenskimi analizami WAXS SAXS, ter drugimi metodami, iz katerih lahko dobimo potrebne informacije o strukturnih parametrih in lastnostih vlaken (dvolomnost, akustični modul, meritve gostote itd.). Te informacije pa želijo še dopolniti z določanjem bistvenih lastnosti vlaken kot so n. pr. dolžina in finost, fizikalno mehanske lastnosti itd. 3. Računalniško spremljanje in optimiranje proizvodnje M. Hleb, D. Urek (povzetek): Poročilo opredeljuje osnovo koncepta v definiranju poslovne aktivnosti v DO. Nadalje prikazuje povezanost informacij po področjih poslovanja in funkcijah poslovanja, s poudarkom na tehnološkem in materialnem toku znotraj DO. Pri tem izhaja iz opredelitve predmeta poslovanja z njegovo strukturo, kot osnovo za nadaljnje razvijanje informacijskega sistema DO. Na koncu je prikazan primer iz prakse, ki v zaključku obravnava izkušnje pri doseženem delu v raznih DO tekstilne tehnologije s področja projektiranja in izvajanja informacijskih sistemov. Izbrala in pripravila IRENA CELIC, dipl. ing. Slika 5: Izsek iz predilnice reg. cel. vlaken IZ ZBORNIKA RAZISKAV ZA LETO 1983 OD PRIJAVLJENIH APLIKATIVNIH RAZISKOVALNIH NALOG ZA PODROČJE TEKSTILNE INDUSTRIJE SMO IZBRALI NEKAJ ZANIMIVIH ZA NAŠO DO: Za ugotavljanje surovinskega sestava je čestokrat izhodišče mikroskopska slika mešanice PREDSTAVLJAMO VAM 'N ONFEKCIJA idniR PRNJAVOR Rojstni datum konfekcije Pionir sega v leto 1984. V stavbi, ki je služila mladinskim brigadam za menzo, se je s stroji in z dobro voljo^ začela odvijati proizvodnja. Število zaposlenih je nihalo navzgor in navzdol, vedno okrog sto. Proizvodnja je bila dobra glede na delovne pogoje in na strojni park. Učinkovitost gospodarjenja ni omogočala večjega razvoja podjetja. V takih pogojih seje tovarna vedno bolj povezovala z zunanjimi partnerji. Med slednje spada tudi Novoteks, ki že dalj časa pokriva celotne proizvodne kapacitete. Prnjavor z okolico šteje kakšnih 50.000 prebivalcev. Prebivalstvo je večinoma poljedelsko, saj je industrija slabo razvita in zaposluje vsega skupaj okrog 2.500 delavcev. Kraj tako ostaja nerazvit. Kot zanimivost je treba povedati še to, da je v skupnem številu prebivalcev zastopanih 17 nacionalnosti: Čehi, Slovaki, Rusi, Nemci, Srbi in Hrvatje prevladujejo, pa tudi kakšen Slovenec bi se našel. Nerazvitost in nezaposlenost ter želja po boljših delovnih razmerah so pred več kot petimi leti pripeljale kolektiv na čelu z direktorjem Majstrovičem do odločitve, da prične pripravljati gradnjo nove tovarne. Danes so načrti uresničeni, saj imajo zgrajeno tovarno s 5000 m2 delovne površine, z moderno zasnovo, ki bo omogočila produktivno proizvodnjo, izvozno kvaliteto, predvsem pa delovne pogoje, o katerih so desetletja lahko samo sanjali. Problematiko je dalj časa predstavljal uvoz strojne opreme. Tudi to je sedaj uspešno rešeno in prvo dobavo pričakujejo že avgusta. Na podlagi dolgoletnega uspešnega sodelovanja se delovni organizaciji resno dogovarjata za še tesnejše sodelovanje. Pr-njavorčani so predlagali, da bi se združili z DO Novoteks kot eden njegovih tozdov. V tem smislu so bili že storjeni prvi koraki, saj je pred kratkim delovna skupina iz Novoteksa obiskala Pionir. Vtisi s tega obiska so bili izredni. Sedaj pripravljamo dokumente za samoupravno povezovanje. Delamo že nekatere ekonomske analize, nato pa pride na vrsto referendum pred združitvijo. Kakšne so koristi povezovanja? Novoteks bo za svoje kapacitete pridobil najmoderneje opremljeno tovarno, ki bo svojo proizvodnjo usmerila predvsem v izvoz. Pionir pa si bo zagotovil pokrivanje kapacitet in del tehnološkega in organizacijskega znanja. Skupna želja naj bo, da bi še naprej uspešno sodelovali ter s tem prispevali svoj delež k naporom družbe za odpravo težav, v katerih se nahaja. PETRIČ ANDREJ Stara delovna hala (baraka) Proizvodna hala 1 Socialna varnost in množična inovativna dejavnost Množični inovativni dejavnosti bi morali posvečati več pozornosti kot doslej, zlasti zaradi tega, ker imamo vse možnosti za postopno uveljavitev množične inovativne dejavnosti. Zelo pomembno dejstvo je, da imamo Slovenci že od začetka tega stoletja visoko stopnjo pismenosti — eno naj-višjili v Evropi. To je izredno dragoceno dejstvo, na katerem pa ne oblikujemo dovolj naše politike. Drugo dejstvo je prav tako pomembno: smo mlada industrijska družba, v kateri prevladuje prva generacija industrijskega delavstva. Vse empirične sociološke raziska- ve kažejo, da se z drugo, tretjo in četrto generacijo industrijski delavci v mestih vse bolj pasivizirajo. Čim starejši in industrijski proletariat, tem manjšo potrebo ima po iniciativi. Na to so opozorile raziskave, ki so jih delali v ZDA: prva generacija je iniciativna — bodisi da razbija stroje ali pa predlaga inovacije. Druga generacija-je že manj, s tretjo in četrto generacijo pa se industrijski proletariat vključi v množično proizvodnjo in množično potrošnjo po načelu: delaj-delaj in kupuj-kupuj. Tudi s tega vidika imamo eno od velikih prednosti, če gledamo čisto globalno na populacijo. Tretjič: iz mednarodne raziskave na Inštitutu za sociologijo in filozofijo v Ljubljani je bilo razvidno, da smo Slovenci, poleg Japoncev, najbolj močno navezani na delo, da delu pripisujemo najpomembnejšo vlogo v življenju. Če upoštevate, da imamo v tem projektu poleg Slovencev in Japoncev tudi Nizozemce in še veliko prebivalcev drugih protestantskih dežel, lahko sklepamo, da v Sloveniji izredno visoko vrednotimo delo. To je zelo pomembna okoliščina, ki jo moramo upoštevati pri uvajanju M ID. Četrtič: pomembno dejstvo, na katerega opozarjajo tudi strokovnjaki, je sorazmerno visoka izobrazba zaposlenih. Ta omogoča nenehno izobraževanje, s tem pa tudi plodno inovativno dejavnost zaposlenih. Ena od osnovnih ovir za razvoj M1D je, da še vedno vztrajamo pri tipičnih elementih tradicionalne indu- strijske organizacije in delitve dela, pri tistem, čemur pravimo taylorizem. Kljub taylo-rizmu, ki vlada ravno tako na Češkem in vzhodni Nemčiji kot tudi na Japonskem, pa se v teh deželah razvija močna množična inovativna dejavnost. Taylorizem torej ni ovira, ki bi usodno, dosledno preprečevala iniciativo zaposlenih. Negativna je predvsem koincidenca samouprave in taylorizma. Do samoupravljanja se obnašamo neodgovorno že 30 let. Neodgovorno v tem smislu, da menimo, da smo.z ukinitvijo privatne lastnine in z institucionaliziranjem samoupravnega sistema naredili vse. Zakaj že 30 let čakamo, kdaj bomo uživali sadeže teh sprememb? Medtem, ko se v drugih deželah z množično inovativno dejavnostjo ukvarja veliko ljudi in je to proces pospešenega vsakodnevnega kultiviranja inventivne dejav- I Modni črtasti desseni v artiklu KOLPA, prikazani v konfekcijskih izdelkih, potrjujejo možnosti razvijanja svetovnih modnih tendenc tudi pri nas. r * * j—r s A r * s a nosti, pa pri nas uporabljamo zelo preproste metode: oblikujemo nekaj odborov in razpišemo visoke nagrade za predloge. Omenili bi lahko eno leto star primer nekega večjega podjetja v Ljubljani, kije razpisalo relativno visoko nagrado za vsako inovacijo, ne glede na to ali je koristna ali ni: enomesečno plačo za sleherno inovacijo. Razumljivo je, da ni bilo rezultata. Če bomo hoteli uspeti z množično inovativno dejavnostjo, bomo morali uveljaviti načelo ekosistemske ureditve. To pomeni, da bomo morali zagotoviti možnosti za trajno inovativno dejavnost. Ni dovolj, da spodbujamo inovativno dejavnost bodisi z ukrepi bodisi z denarnin' sredstvi. Sicer ne podcenjuj mn finančnega ali denarnega motiviranja posameznih inovatorjev, vendar pa je res, da denarno spodbujanje rodi sledove šele, ko so izpol- njene tudi druge zahteve. Na to je opozoril direktor R1K. Omenil je, da imajo v podjetju inovatorje, ki bi morali dobiti tudi po 3 milijone. Tega jim ne dajo, ampak zaradi tega niso užaljeni. Vedo, da seje pri nas uveljavil egalitarizem, zato ne vztrajajo pri tako velikih nagradah. Poleg tega so to ljudje, ki veliko delajo in nimajo časa veliko zapravljati. Namesto da bi jim dali dvajset tisočakov, jim rajši omogočimo študijsko potovanje v Pariz ali kam drugam za 6 mesecev, da bi se lahko v miru strokovno izpopolnjevali Podjetje bi plačalo bivanje in študijske stroške. Mogoče je ta primer nekoliko enostranski. Z njim želimo opozoriti, daje problem materialnega motiviranja inovativne dejavnosti specifičen. Inovator mora imeti čas za ustvarjalno dejavnost, okolje pa mu mora omogočiti nenehno sodelovanje z znanstvenimi institucijami. Na voljo mora imeti strokovno literaturo itd. Pri tem je najbolj pomemben nenehen stik z institucijami zunaj delovne organizacije, ker le to ustvarja ustrezno temperaturo za ustvarjalno dejavnost. Po mojem je to najpomembnejše, če govorimo o strokovnjakih. Če pa govorimo o proizvodnih delavcih, velja nekaj podobnega: izobraževanje je pravzaprav tisti glavni ključ trajne intenzivne inovacijske dejavnosti, ki so ga iznašli Japonci in ki ga danes Čehi zelo učinkovito posnemajo. Kljub temu, da na Češkem politični sistem ni naklonjen ustvarjalni dejavnosti, pa so Čehi z množično inovativno dejavnostjo dosegli precejšnje uspehe. Prvič zaradi stare kulture, drugič pa predvsem zaradi tega, ker so izoblikovali izredno intenziven sistem neprenehnega izobraževanja. To je značilno za Čehe, Japonce in vzhodne Nemce. Japonci imajo letne programe za vse člane inovativnih skupin. Čehi organizirajo izo-breževanje nekoliko bolj fleksibilno, vendar tudi dovolj sistematično. Poleg seminarjev imajo tudi t. i. znanstveno tehnološke konference, ki so štirikrat, petkrat letno. Na teh konferencah se srečujejo različni ljudje: delavci inovatorji in vrhunski strokovnjaki v podjetjih Na stalnih seminarjih pridobivajo delavci s pomočjo svojih lastnih strokovnjakov ali pa strokovnjakov zunaj podjetja znanje bodisi s tehnološkega področja bodisi s poslovnega ali pa organizacijskega področja, potrebno za njihovo delo pz. njihove delovne skupine. Čehi so zelo napredovali tudi pri kolektivizaciji dela. Danes je v brigade vključena že več kot ena tretjina aktivnega prebivalstva. To pomeni, da se uvelja- (Nadaljevanje na 10. str.) -J d IZ PREDILNICE METLIKA f; 7KKT i?Wi~ Inovativna dejavnost v tozdu Predilnica Metlika Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge DO Novoteks je na 1. seji sprejela predloge podkomisije TO Predilnica .Metlika. Ocenjenih in ovrednotenih je bilo šest izboljšav oz. koristnih predlogov. L Tovariš FRANC NEMANIČ, pomožno vzdrževanje, je izoblikoval transprotni trak za odvajanje počeska na česalni-kih SA iz že rabljenih vigonk. Omenjene transportne trakove uvažamo iz Italije, seveda za devize. Zaradi dotrajalosti trakov je kazalo, da se bodo posamezni česalniki ustavili. Trakovi, narejeni iz starih vigonk, že dlje časa tečejo na petih česalnikih brez problemov (okrog 4 mesece). Kvaliteta počeska se s tem transportnim trakom ni spremenila. Predlog je nagrajen s 1000 din in prihranek z 10.000 din, kar skupaj znese 11.00 din. 2. Tovariš ANTON GREGORČIČ, vodja strojne delavnice, je izdelal oblikovno primeren ročaj za medeninasto kljuko, ki jo uporabljajo predice za odstranjevanje navitega materiala s cilindrov na predilnikih. Prvotne ročaje so izdelovali tako, da so del medeninaste palčke zvili v obroček, ki je služil za ročaj. Na to obliko ročaja je opozoril inšpektor dela, ker ga delavka ne more takoj izpustiti iz rok, kadar bi bilo to nujno zato je možna večja poškodba roke, kar seje tudi že zgodilo. Tovariš Gregorčič je novi ročaj izoblikoval tako, da prej omenjena poškodba ni možna. Ročaje oblikuje na stružnici iz kovine, jih obda z gumo, tako da se lahko menja le rabljena medeninasta kljuka, uporabnost ročaja pa je trajna. Potrošnja medeninastih palic se je s tem zmanjšala za eno tretjino, varnost uporabe pa se je zvečala. Predlog se nagrajuje s 1000 din in prihranek s 3000 din, kar znese 4000 din. 3. Tovariš JOŽE SLANC, popravljalec glavnikov in brusilec valjčkov, je izboljšal metodo popravljanja glavnikov in s tem omogočil večji devizni prihranek. Z metodo zamenjuje le polomljene iglice v jedru glav- nika, ne pa vse, kot se je prvotno izvajalo. To metodo uporablja že daljši čas. Izvaja jo tako, da obstoječo maso v jedru segreje do določene temperature (ki je izkustvena), polomljene iglice odstrani, vgradi nove ter jih zalije z novo maso, ki se pri določeni temperaturi spoji s staro. Nastali spoj je dovolj trden, da iglice med obratovanjem ne izpadajo. S tem postopkom se je poraba trdilne mase močno zmanjšala (DE VICON). Prvo- tna letna poraba je znašala 166 zavojčkov-kompletov. V letu 1983 pa je poraba znašala le 50 zavojčkov, kar znaša v devizah 3.944.000 LIT. Prav tako se je zmanjšala letna poraba iglic, saj je prej poraba znašala 750.000 raznih iglic za glavnike, v letu 1983 pa le 312.000 iglic, torej 480.000 iglic manj. S tem je dosežen devizni prihranek 8322 DM. Tovariš JOŽE SLANC je dosegel velik devizni prihra- ^ * J—r * *^ * ** * J**' * mm * *mr * jamr nmr * imr * s. (Nadaljevanje s 9. str.) vlja kolektivizacija dela. Širijo se tako imenovane proizvodne brigade, ki so hkrati tudi prvi korak in most do inovacijskih brigad. Imajo dve stopnji delovanja zaposlenih: najprej ljudje delujejo bolj aktivno pri urejanju proizvodnega procesa, potem pa so iz teh proizvodnih brigad izbrani posamezniki za inovacijske brigade. Naslednje pomembno dejstvo je aktivna strokovna pomoč: vemo, da imajo delavci odlične ideje, ne znajo pa jih oblikovati. V vseh podjetjih bi morali ustvariti tako imenovane štabe strokovnjakov, ki bi nudili aktivno pomoč delavcem pri oblikovanju predlogov. Strokovna pomoč delavcem se nam zdi izredno pomembna pri razvijanju Ml D in daje izredno dobre rezultate v različnih deželah. Na koncu bi omenili tudi socialno varnost kot zelo pomemben element ustreznega podpornega okolja za ustvarjanje množične inovativne dejavnosti. Kot veste, so jo Japonci radikalno rešili z doživljenjsko zaposlitvijo. Opozoriti želimo, da je predlanskim izšla tudi knjiga z naslovom: Z-sistem. Doslej so imeli tako imenovani tradicionalni X-sistem ali priganjaški sistem, ki temelji na hierarhični organizaciji dela, kasneje se je izoblikoval Y-sistem, ki temelji na predpostavki, da se delavec zanima za aktivno sodelovanje, vendar je potrebno ustvariti ustrezno ozračje zlasti z demokratičnim v^di. njem. Z-sistem je še naprednejši in pravi: treba je čimbolj približati interese delavcev ciljem podjetja. Delavec se mora s podjetjem ..oženiti”. Svojo usodo poveže z usodo podjetja. To se doseže z doživljenjsko zaposlitvijo, z nenehno rastjo njegovega statusa v podjetju, se pravi z načelom senjoritete. nek pri popravljanju segmentnih in pokončnih česal na česalnikih. V igličaste pasove uspešno vgrajuje nove in krajše kose na odstranjena poškodovana mesta v pasu. Zato se je naročilo teh delov močno zmanjšalo. Predlog se nagrajuje s 1000 din in prihranek s 49.750 din, kar znesek 50.750 din. 4. Tovariš JOŽE SLANC je na pobudo JOŽETA ŠUSTERJA tehnično izpopolnil prižemo za vpetje gumijastih pre-dilnih valjčkov pri brušenju. Pri brušenju valjčkov tipa SKF je bilo potrebno predhodno snemati valjčke z osovi-nic, natikanje na posebno pripravo na suportu. Po brušenju je bilo potrebno ponovno natikanje na prvotno osovinico, kar pa je bilo zelo zamudno delo. Omenjena izboljšava je narejena tako, da se na spodn ji del pritrdi kovinska ploščica, ki omogoča hkratno vpetje para valjčkov, brez da bi jih predhodno morali razstaviti. S to izboljšavo so odpravljene štiri delovne operacije, celotni čas brušenja valjčkov tipa SKF pa se je zmanjšal za 50%. Predlog je nagrajen s 1.000 din in prihranek 3.000 din, kar znesek 4.000 din (2 2.000 din. 5. Tovariš MIRKO STOPAR, strokovno usmerjanje na vzdrževanju, je samoiniciativno preuredil dve raztezni glavi na melanžerju SM/2 ta- ko, da je vgradil rezervne dele od drugih tipov strojev (sanke, vodila glavnikov, potiskači...) v omenjene raztezne glave. Omenjeni stroj je starejše izdelave (1964) zato za ta tip stroja ni možno več dobiti rezervnih delov, stroj pa je še vedno sestavni del tehnološkega procesa. Stroj teče brez zatikanja in lomljenja glavnikov, kvaliteta izdelanega stanja pa je zadovoljiva. Predlog je nagrajen s 1.000 din in prihranek z 10.000 din, kar znese 11.000 din. 6. Tovariš BRANKO BOL-DIN in JOŽE ŠUŠTAR sta tehnično izpopolnila pripravo (orodje) za poševno brušenje (šerfanje) razteznih jermenčkov za spodnji del predilnega raztezala. V ponovno uporabo sta uvedla že rabljene ali potrgane raztezne jermenčke. Omenjena priprava je bila prvotno namenjena le za poševno brušenje oz. pripravljanje jermena za tangencionalni pogon vreten na Krušik predilnikih za lepljenje ob pretrgih. S preureditvijo je uporabna za brušenje razteznih jermenčkov. Na podajalni bobenček priprave sta prigradila primerno oblikovano kovinsko ploščico, ki omogoča brušenje jermenčkov pod določenim kotom. To je potrebno za zagotovitev enakomerne debeline na sestavljenih zlepljenih spojih. Napravi sta prigradila elektro- motor, ki poganja brusilni boben. Naredila sta torej strojček za brušenje obeh koncev razteznih jermenčkov, ki jih želimo sestaviti z lepljenjem. Za to uporabljata stare, rabljene spodnje jermenčke, ki so pridobljeni z rekonstrukcijo raztezal, pa tudi tiste, ki se pretrgajo med obratovanjem. Uporaba le teh ne vpliva na kvaliteto. Naročilo novih jermenčkov se je zmanjšalo za 20%, tolikšen pa je tudi devizni prihranek pri nabavi spodnjih razstavljenih jermenčkov. Predlog je nagrajen s 1000 din in prihranek 28750 din, kar znese 29750 din/2 = 14875 din. Delavski svet tozda Predilnica Metlika je 26. VI. 1984 potrdil predlog nagrad skupne inovacijske komisije DO Novo-teks. Obenem se je zavzel za nadaljno vzpodbudo vseh izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, ki bi kakorkoli prispevali k denarnemu prihranku ali tehnološki in organizacijski izboljšavi. RUDOLF VLAŠIČ MAMO TllCSTaMi TOVMM NOVO MOTO Jm? NOVOTEKS Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije! w * * *mr * * jmr * * Mm * *mr * jmr * jam * * *mr st s jmr * j—r * jmr * * jmr * jam * mr * smr * * j—v * * jmr jr jmr * jmr * * *mr s štipendiranjem njegovih otrok in z novimi delovnimi mesti za njegove otroke. Interesi delavcev se torej popolnoma skladajo s cilji podjetja. Tako so v japonskih podjetjih radikalno obvladali problem motivacije. Če je uveden tak sistem, potem individualno nagrajevanje ali pa skupinsko nagrajevanje ni več pomembno. Kot vemo, v japonskih podjetjih ne nagrajujejo predlogov oz. jih le simbolično ali pa s strokovnimi ekskurzijami (izlet v Hong Kong itd.). Ne trdimo, da moramo japonski sistem uvesti v naše DO. Želimo le opozoriti, da imamo vrsto sistemov, ki lahko povečujejo takšno ali drugačno obliko socialne varnosti. Minimalen sistem socialne varnosti je močan: neodvisen sindikat. Ta mora biti tako močan, da lahko učinkovito zaščiti delavce. Če ni socialne varnosti, ne bomo z nobenim denarjem pritegnili ljudi k množični inovativni dejavnosti. Možne so različne oblike, vendar pri vseh moramo dosledno uveljavljati načelo večje socialne varnosti. V ameriških podjetjih so npr. uvedli drugačen sistem: imajo tripartitne odbore, ki jih tvorijo delavec, sindikalni predstavnik in mojster, s katerim se je delavec skregal. Ti trije se po končanem delu sestanejo in razpravljajo o sporni zadevi. Tako že na kraju samem obvladajo konflikt, če ne takoj, pa na tedenskih sestankih kadrovskih služb. Torej se praktično vse težave sproti premagajujejo. Po mnenju vodilnih (zlasti v kadrovskih službah) je s tem ustvarjeno ozračje v podjetju, ki omogoča, da delavci sploh hočejo dajati predloge. Skratka, mogoče je ustvariti totalno varnost ali pa vsaj učinkovito sindikalno zaščito. Socialna varnost je izredno pomembna pri ustvarjanju ustreznega socialnega ozračja. To vsekakor niso le prijazne besede, ampak oblikovanje neke strukture odnosov, ki nenehno obnavlja to ozračje. Opozorili bi še, da ne bi smeli sprožiti politične kampanje ali pa oblikovati kakršnihkoli uniformnih modelov. Zastaviti bi si morali cilj, da bomo vsaj 5-10 let neprekinjeno širili množično inovativno dejavnost. Te stvari se lahko zboljšujejo zelo počasi tudi zaradi negativne tradicije. Negativna je predvsem zato, ker smo 30 let uvajali klasično, tayloristično organizacijo dela, ki je temeljila na individualnih nalogah, na avtoritativni delitvi dela in na idividualnem nagrajevanju zaposlenih Naši podatki opoza- rjajo, da so delavci v delovnih kolektivih brezbrižni do sodelavcev (ne sovražni niti ne tekmovalni), da skrbijo predvsem za svoje delo, za osebno napredovanje in za visoko plačo. To je tipična industrijska mentaliteta, ki smo jo omogočili s taylorističnim sistemom organizacije dela. Menimo, da je kulturna usmeritev tradicionalne industrijske družbe tudi ena velikih težav, ki pa je ne bomo obvladali zgolj z ideološkimi sredstvi, ampak šele z vrsto strukturnih sprememb v delovnih organizacijah. (POVZETO PO: VELJKO RUS, TEORIJA IN PRAKSA. let. 21, št. 5-6, tj. 1984) IZBRAL: F. B. Ostrejši ukrepi v boju proti alkoholizmu in narkomaniji Analiza stanja v preprečevanju in zdravljenju alkoholizma ter evidenčni podatki o gibanju števila opaženih odvisnežev od alkohola kljub naporom, vloženih v preprečevanje, zdravljenje ter odpravljanje vzrokov, ki pripeljejo do odvisnosti, kaže zaskrbljujočo situacijo. Na podlagi omenjenega stanja je koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri OK SZDL podal predlog programa dela in programskih usmeritev. Ugotovljeno je bilo, da bi moral boj proti alkoholizmu in narkomaniji pomeniti pomembno komponento socialne varnosti delovnih ljudi in občanov, saj uspešen boj proti odvisnosti zagotavlja večje delovne uspehe in vsestranski razvoj osebnosti ter humanizacijo odnosov. Dosedanje akcije na tem področju so predvsem zaradi neusklajenosti le delno uspevale. Usklajevanje dela je bilo vse preveč odvisno od pripravljenosti in zavzetosti posameznikov in nekaterih strokovnih institucij, katere so večinoma delovale v lastnih okvirih, ne oziraje se na delo in prizadevanja ostalih, zato kljub prizadevanjem ne dosegajo zadostne rezultate. Na tem mestu omenjamo nekaj primerov uspešnega povezovanja med OZD in Zavodom za socialno medicino in higieno dela, kar se je pokazalo kot zelo uspešna metoda dela. Vsekakor pa boj proti odvisnostjo kot individualnemu pojavu brez istočasnega ukrepanja proti alkoholizmu in narkomaniji kot socialno-patološkemu pojavu ne more prinesti bistvenih uspehov. Zato je bilo potrebno izoblikovati ustreznejša merila za ocenjevanje tega najobsežnejšega socialno-patološkega pojava, oz. najobsežnejše socialne bolezni. Vzroke za obstoječe stanje \ boju proti odvisnosti moramo v naši 1)0 iskati v naslednjih pojavnih oblikah: — sistem dosedanjih ukrepov za zmanjševanje problematike odvisnosti je preveč odvisen od aktivnosti le nekaj posameznikov; — družbenopolitično in zavestno preoblikovani (metamorfni) ukrepi so bili načrtovani v okviru nekaj ..humanih” in socialnih načel, ki praviloma niso imela izdelane metode delovanja in ukrepanja. Delo in odgovornost za reševanje problemov odvisnosti so v DO prepuščeni posameznim strokovnim sodelavcem in predvsem zunanjim institucijam, kar pomeni izogibanje nalogam in odgovornostim pri tem delu; — omogočanje „opravične-ga” posedanja med delovnim časom v lokalih, ki kljub prepovedi točenja alkohola pred osmo uro zjutraj izdatno zalagajo delavce z alkoholnimi pijačami; — pomemben faktor, ki zavira napredek na področju boja proti alkoholizmu, je nedvomno tudi strpnost do alkoholizma kot spremljajočega in stranskega pojava družbenih procesov in kot vzroka za številne druge socialne odklone in bolezenske pojave, poleg tega pa tudi neustrezno ocenjevanje pojava v okviru globalnih družbenih odnosov in vrednot; — z razvojem tehnologije je pogojena vse večja individualizacija družbene vloge in zmanjševanje soodvisnosti družbenih odnosov, kar je pripeljalo do individualne odtujenosti, s tem pa tudi do bistvenega vzroka za razraščanje alkoholizma; — dejstvo je, da pojav obstaja z vsemi negativnimi in merljivimi učinki in predvsem / njegovimi nosilci. Zato alkoholizma ne smemo prezreti in ga oceniti kot enkraten pojav, ampak kot družbeni pojav z vsemi značilnostimi, ki opredeljujejo družbene pojave. Zavedati se moramo, da je škoda, ki nastane v gospodarstvu zaradi alkoholizma oz. narkomanije, več kot očitna. Kaže se v manjši delovni storilnosti (podatki za SRS- za občino Novo mesto in za DO Novoteks niso pridobljeni, vendar po oceni ne odstopajo od republiških). Za 10 odst. izostankov z dela je neposredno kriv alkohol. 20 odst. delavcev ima težave pri delu, za katere povzročitelja lahko opredelimo alkohol. Alkoholik izostane od dela zaradi težav, povezanih z odvisnostjo, najmanj dva meseca v letu dni in dela 10 let manj zaradi nastanka invalidnosti. Alkohol posredno ali neposredno povzroči eno tretjino nesreč s smrtnim izidom ali s hujšo telesno poškodbo. Doslej sprejeti in uresničevani ukrepi s področja preventive pred odvisnostjo od alkohola v naši DO se niso pokazali kot dovolj učinkoviti, saj problematika alkoholizma ne upada, temveč narašča. Vzroke za to lahko iščemo tudi v ignoriranju nekaterih ukrepov s področja gospodarstva. Tako politika cen in dajatev še vedno ne stimulira predelave sadja in grozdja v sokove, temveč daje ekonomski račun prednost žganim pijačam. Preseči je potrebno tudi dualisti-čni odnos do alkohola, ki se kaže v vzgojnoizobraževalnem procesu v VVU in šolah s tem, da na eni strani seznanjajo učence s problematiko odvisnosti na drugi strani pa slabo uresničujejo program usposabljanja pedagoških delavcev za uspešno delo na področju problematike odvisnosti. Nevzdržno namreč je, da si mladi izgrajujejo normativno zavest v pogojih strpnosti, če ne že odobravanja prekomernega pitja, čeprav v prostem času. Na področju socialne dejavnosti je večina primerov povezana posredno ali neposredno z odvisnostjo od alkohola oz. droge. Organi za notranje zadeve beležijo med prijavami proti staršem, ki zanemarjajo ali grdo ravnajo z otroki, v 80 primerih vzročno zvezo z odvisnostjo od alkohola oz. droge. Tudi statistika invalidskega upokojevanja alkoholikov ne kaže bistvenega napredka. Zdravniki splošne prakse se neradi vključijo v obravnavo in zdravljenje alkoholikov, čeprav indicirajo dokajšnje število odvisnežev. Čeprav kaže zdravstvo v boju proti alkoholizmu določen napredek, še vedno ne moremo biti zadovoljni z trenutno učinkovitostjo. Predvidene aktivnosti v naši 1)0: — Ustvarjanje odklanjajočega odnosa v DO. — Poostrena bo kontrola vinjenosti na delovnem mestu. Disciplinske komisije bodo strožje obravnavale disciplinske prekrške. Nosilec: Strokovna služba DO. — Poostren bo odnos do disciplinskih prekrškov, ki nastajajo kot posledica vinjenosti. Odgovorne osebe bodo omenjene disciplinske prekrške tekoče evidentirale in sprožile postopek. DO je dolžna alkoholike usmeriti v zdravljenje v zgodnjih fazah alkoholizma. Nosilci: Kadrovsko social-naslužba, disciplinske komisije. — Potrebno bo okrepiti sodelovanje med kadrovsko-socialnimi službami v DO, socialno zdravstvenimi komisijami v KS in Zavodom za socialno medicino in higieno pri evidentiranju in zdravljenju alkoholikov zaradi pod-ružabljanja postopka zdravljenja. Nosilec: Zavod za socialno medicino in higieno. Ostale predvidene aktivnosti bodo usmerjene predvsem na: — davčno politiko in sistem cen v smislu zmanjševanja obsega potrošnje žganih alkoholnih pijač; — področje vzgoje in izobraževanja v smislu preventivnega dela med mladimi ter kvalitetnejšega izpopolnjevanja predavateljev in vzgojiteljev. Ostrejša kontrola točenja alkoholnih pijač mladoletnim osebam; — področje zdravstvenega varstva v smislu večjega sodelovanja med zdravniki splošne prakse, strokovnimi službami v OZD in Zavodom za socialno medicino in higieno; — področje javne varnosti v smislu poostrene kontrole voznikov; — področje pravosodja v smislu ostrejšega vrednotenja in kaznovanja kaznivih dejanj, storjenih pod vplivom alkohola. F. B. Anketa o glasilu tekstilne tovarne Novoteks Na zadnji seji izdajateljskega sveta smo se člani soglasno odločili za izvedbo ankete med našimi delavci z namenom, da na podlagi analize ankete v okviru možnosti izboljšamo naše glasilo vsebinsko in oblikovno na najvišjo možno raven. UREDNIŠTVO GLASILA TOZD PREDILNICA METLIKA MILAVEC JOŽE — delavec, predpredilnica: Glasilo redno berem. Najprej se ustavim na člankih, ki govorijo o proizvodnji, o tem, kako gre Novoteksu. Nikdar se ne ustavim na sestavkih, ki govorijo o modi, potem me ne zanima tisti vrtec pa še kaj bi se našlo. Želel bi več člankov iz domačega tozda, bolj kritično pisanje in več objektivnosti. Sam ne napišem članka zato, ker se ne čutim sposobnega. Ing. JELENČIČ STANE, tehnolog: Predvsem želim brati več o delu samoupravnih organov v drugih TOZD. Manjkajo tudi strokovni prispevki. V glasilu je za vsakega nekaj, zato mislim, da ni notri nič odveč. Vsekakor bi se morali javljati s svojimi prispevki tudi TOZD, ki se dosedaj niso toliko angažirale v tej smeri. Pišem pisati člankov. Pa tudi ko bi ga imela, bi se rajši ulegla in počivala. BREZNIK STANE, skladišče: Redno preberem glasilo. Najraje spremljam rezultate poslovanja. Ni mi všeč, da se javno obelodanijo določeni spori med posamezniki ali pa celo med TOZD. Reševati bi jih bilo potrebno v družbenopolitičnih organizacijah. Želim si. da bi bili rezultati po TOZD še bolj podrobno obravnavani. Sam ne napišem prispevka, ker bi verjetno kaj preveč napisal. JAKOFČIČ MIRAN, vzdrževalec: Ponavadi ga preberem, včasih pa samo prelistam. Pogledam, če je kaj novega na področju mode in tehnologije. Ne zanimajo me zapisniki sestankov iz drugih TO. Motijo me tudi članki s področja samoupravljanja, ker se drugače piše, kakor pa se dela. prispevke, vendar koliko mi dopušča čas. Težko je namreč pisati o teh perečih problemih, ker je potrebna večja faktičnost. Za takšen članek je potreben izključno prosti čas, ker zahteva veliko dela. Mislim, daje premalo člankov iz naše TOZD. Potrebno bi bilo navajati več mnenj delavcev iz proizvodnje. Rad bi bral tudi več o vzdušju med delavci. Članka ne napišem, ker nimam zanj posebnih idej. NEMANIČ MARIJA, sortirnica: Najprej preberem, kdo je šel v pokoj. Zanima me tudi samo poslovanje in pa izvrševanje planskih obveznosti. Moti me politiziranje, ki ga je preveč, mi pa srni sak dan v slabšem položaju. Delavcu danes res ni lahko živeti. Moti me preveč učen jezik in pa preveč tujk. Naj mi ljudje povedo, da bom lahko razumela. Nimam časa ŠTEFANIČ ANICA, razpore-ditelj preje: Vsak mesec preberem naše glasilo. Predvsem se ustavim pri besedah, ki govorijo o naši TO. Vsebina je dobra in naj kar tako ostane. Pogrešam več novic iz naše TOZD, predvsem mladinci bi lahko dali kakšen prispevek. O tem, da bi sama kaj napisala, sem že razmišljala. Rabila bi samo kakšno vzpodbudo. MARENTIČ VLADO, vodja proizvodnje: Vedno preberem glasilo. Najbolj me zanimajo poslovni rezultati proizvodnje, ki so pomembni za nas vse. Mislim, da ni notri ničesar preveč. Tudi moda, šport in kultura spadajo v glasilo. Pogrešam več člankov od neposrednih proizvajalcev. V glasilo pišejo ljudje, ki že po svoji službeni dolžnosti morajo nekaj napisati. Mislim, da je premalo odkritega pisanja in informacij, predvsem s področja kvalitete, proizvodnje, tehnologije in discipline. Članke sem že pisal, včasih z objavljenim imenom, včasih anonimno. Če bi človek lahko pisal odkrito, brez zamere, bi lahko napisal članek vsak mesec. Tem je^veliko iz same proizvodnje. Če bi vsak, ki bere članek, pošteno mislil, bi bilo mnogo lažje. Pogrešam odkritost. ROZMAN LOJZE, delo na preši: Preberem ga takrat, ko imam čas. Časopis je kar dober in mislim, da ni ničesar odveč v njem. Manjkajo prispevki iz naše TOZD, zgleda kakor da obstojajo samo novomeški TOZDi. Pogrešam dobre fotografije. Nekoč sem tudi sam hotel napisati članek, mislim, da bi se mi ljudje smejali. Prispeval bi lahko tudi svoje fotografije. ŽUNIČ MIRO, vodja izmene: Glasilo redno berem, in to prav vse, kar je objavljeno. Ničesar ni odveč. Pogrešam bolj konkretne in jasne odgovore na vseh nivojih. Malo zvemo o konkretnih rešitvah v borbi za stabilizacijo. Premalo se piše konkretno o vseh zadevah. Določene stvari, ki so dobre, bi bilo potrebno večkrat pohvaliti. Premalo je govora o problematiki po posameznih TOZD. Članka ne napišem sam, ker pač nisem novinarsko navdahnjen. GREGORČIČ TEREZIJA, vodja priprave dela: Berem glasilo. Najbolj me pritegnejo strokovni članki, kakor je bil, recimo, članek o ITM1 in podobno. Mislim, da so odveč tiste osmrtnice, zahvale, tisto za v pokoj pa kar naj bo. Motijo me tudi prispevki o vrtcu, ker je to za ozek krog bralcev. Želela bi si več pojasnil v glasilu, bolj ostrih člankov o neizvrševanju planov in kvalitete in o vzrokih za vse to. O članku sem že razmišljala. Če bi človek objektivno in konkretno pisal, bi prišlo do velikih konfliktov. Težko seje spustiti v ostrejše kritike, ker se včasih komu težko dopovejo določene stvari. (Nadaljevanje prihodnjič) Pogovor z glavnim direktorjem Kot predsednik mladine DO sem prisostvoval razgovoru z glavnim direktorjem ter predsednikom konference sindikata Alojzem Štrbencem. Dotaknili smo se mladinske problematike, razpravljali pa smo tudi o problematiki zaposlenih. Ugotovili smo, da je vzrok za neaktivnost tudi v slabem informiranju, zato smo se zavzeli za pridobitev mladinskih prostorov. Ker je v pripravi ustanovitev centrov, komisij in sveta za kulturo, informiranje, IPD, SLO in DS, rekreacijo in šport, MDA ter svet za kadrovska vprašanja, smo določili mentorje, ki naj bi delali na posameznih področjih. Načrtujemo pa tudi ustanovitev mladinskega kluba DO, sestavljenega iz prej omenjenih sekcij. Na predlog glavnega direktorja, naj bi mladinski pravilnik pregledal pravnik DO. Na področju informiranja naj bi ustanovili radijski center v prostorih družbene prehrane, ki bi obratoval v času malice, in to med 8 in 10 uro. Program bi bil sestavljen iz zapisnikov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in kolegija, popestren pa bi bil z glasbo. Omenili smo tudi anketo, na osnovi katere bi radi zbrali predlog« o organiziranju mladih in njihovega dela v naši delovni organizaciji. ŽELJKO MITRIČ Regres za letni oddih V maju smo izplačali regres za leto 1984. Sredstva za regres so bila izplačana iz sklada skupne porabe in so bila planirana v tej višini: TOZD Tkanina 6.733.450,00 din Konfekcija N. mesto 1.803.686,00 din Trgovina 736.427,00 din DSSS 2.201.540,00 din Predilnica Metlika 2.322,724,00 din Konfekcija Vinica 1.699.427,00 din Konfekcija Trebinje 3.831.685,00 din Skupaj 19.328.939,00 din V primerjavi z lanskim letom so izplačana bruto sredstva za 48% večja. Na osnovi lanskoletne lestvice je OO ZS DO Novoteks izdelala novo lestvico za regres, sestavljena iz štirih kategorij in je naslednja: kategorija znesek na družinskega višina regresa člana regresa 4 do 6.500 din 6.900 din 3 od 6.500 do 9.500 din 6.500 din 2 od 9.500 do 12.500 din 6.200 din 1 od 12.500 in več 5.900 din Osnova za izračun regresa je 100% osebni dohodek, znižan glede na število družinskih članov. Za izračun regresa je bila uporabljena povprečna vrednost točke za prvo trimesečje 1984 in je enaka za vse tozd in delovne skupnosti skupnih služb. Do regresa je upravičen vsak posameznik, ki je v delovni organizaciji neprekinjeno delal najmanj 6 mesecev. Zneski na družinskega člana so povečani v sorazmerju s porastom osebnih dohodkov v SR Sloveniji za leto 1983. Pregled izplačanega regresa po kategorijah: TOZD 5900 6.200 6.500 6.900 Tkanina 120 244 210 289 Konfekcija N. mesto 7 63 68 99 T rgovina 39 24 49 4 DSSS 92 75 96 33 Predilnica Metlika 38 81 73 127 Konfekcija Vinica 10 60 59 112 Skupaj 306 547 555 664 2072 Iz tabele je razvidno, da je največ delavcev prejelo regres v višini 6.900 din in najmanj v višini 5.900 din. VILI SITAR NAŠI NOVI UPOKOJENCI Silvo Kalin Lepo je odhajati z dela tako, kot je to stori! tov. SILVO KALIN. Ne mislimo na odojka, sodček vina in prepevanje, ampak na to, da človek pravi čas ve, kdaj je napočil trenutek, ki ga organizem potrebuje. Kako zahteven je potniški poklic, če ga predano opravljaš dolga leta, Silvo gotovo dobro ve. O potniški službi bi verjetno lahko napisal roman. Pri svojem delu je bil sinonim za pedantnost, uglajenost in poštenost. To mu je trg tudi vračal. Moramo priznati, da je imel bogate izkušnje, ki jih ni nikdar zadrževal zase. Verjetno bo Silvu, tako kot vsakemu potniku, laže preboleti njegovo delovno organizacijo, kot pa njegov trg, njegovo področje, katero je obdeloval, negoval in čuval kot ..punčico v očesu.” Njegov stil dela je težko posnemati, saj mora biti človek za to rojen. Prav zato ga bo še teže nadomestiti, tako v tovarni kot na trgu, k jer je bil cenjen in zelo priljubljen. Milica Judnič 8. junija 1984 je predilnica v Metliki izgubila še eno predico — Milico Judnič. Milica je bila rojena leta 1930 v Vladimirevcu v Srbiji. Ko je spoznala moža Jožeta, ki je tudi naš sodelavec, jo je življenjska pot pripeljala v Metliko, in oba sta si našla delo v naši predilnici. To je bilo za predilnico dobro, kajti oba sta vestna delavca. Milica je prinesla s seboj dobre delavne izkušnje, saj je pred tem delala v tekstilni tovarni. V predilnici se je zaposlila leta 1959 in je vsa leta delala kot predica. Bila je vestna, tiha in vztrajna delavka. Čeprav težko, je dolgo delala ponoči. Šele po petdesetem letu starosti je bila premeščena na druga dela, kjer je delala le dopoldan. Vsa dela je opravljala enako vestno. Delata je kjer je bilo potrebno in nikoli ni ugovarjala. Njen čut odgovornosti do dela je bil velik. Taka je bila naša Milica. Dolga leta dela pa puščajo tudi posledice. Milica je komaj pričakala novi zakon o predčasni upokojitvi. Zaradi slabega zdravja se je upokojila eno leto prej, kajti težko bi zdržala še eno leto do polne delovne dobe. Ob zasluženem pokoju ji sodelavci želimo zdravja in sreče v novem domu, ki si ga z možem še urejujeta. Kot je bila Milica dobra delavka, je tudi dobra žena, mamica in stara mama, zato upamo, da bo v krogu svojih srečna. r T S ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto izreka priznanje VV0 NOVO MESTO vrtec tlovoteks za osvojeno nagrado na medšolskem tekmovanju za najboljše literarno, likovno in fotografsko delo Ljubljanske banke Temeljne dolenjske banke Novo mesto, ^ ki ga je izdelal-a TI^OŠ DvoPttik pod mentorstvom