Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta............................1.75
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No. 78.		Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO FRIDAY, SEPT. 15 1944.	Priče 5 c.		Let. 2. št. 78.
NEIZBRISANI ZNAK PRIJATELJSTVA IN BRATSTVA
ODLIKOVANJE GENERALOV IN ČASTNIKOV NARODNO-OSVOBODILNE ARMADE
Moskva — Vse-slovenski odbor vam pošilja članek zelo znanega javnega delavca Božidar Maslarič-a, kateri se glasi:
"Predsedništvo Sovjetske Unije, je odlikovalo z medaljo "Suvorov" prvega razreda vrhovnega poveljnika in maršala Narodno-osvobodilne armade Jugoslavije, Josipa Broz Tita in z medaljo "Lenina" prvega razreda, Edvarda Kardelj, podpredsednika Nacionalnega Komi-teta, narodnega osvobojenja Jugoslavije, ter 46 jugoslovanskih generalov in častnikov z medaljo "Kutuzova" prvega in drugega razreda.
Maršal Tito je odlikovan za izvenredno "politično in vojno vodstvo v borbi proti hitlerjeve Nemčije, sovražnika Sovjetske Unije in Jugoslavije. Edvard Kardelj in 46 generalov in častnikov, za izvenredne vojaške sposobnosti, hrabrost in junaštvo v vojnih akcijah.
To je vsekakor radostni dogodek ne samo z„a odlikovane voditelje neprimerne borbe narodov Jugoslavije, ampak za vse narode Jugoslavije. Jaz osebno sem radosten in ponosen, enako kot da sem bil sam deležen odlikovanja. Jaz smatram ta odlok, kot znak velikega priznanja za doprinos, katerega so naši narodi doprinesli k osvobojenju človeštva od podivjanih tolp nemškega fašizma.
Sovjetski narodi zaporedoma manifestirajo svoje prijateljstvo napram narodim Jugoslavije. Zelo redko' dobimo slučaj, da bi ne bilo obširnega poročila v sovjetskem časopisju o junaški in vztrajni borbi narodov Jugoslavije.
V mnogih sovjetskih šolah, kolektivnih farmah, dvoranah in privatnih stanovanjih, poleg drugih slik na steni, je tudi slika maršala Tita. Kar pa je še bolj značilno, je to, da je slika maršala Tita okrašena z cvetjem, kot znak velikega spoštovanja in priznanja. Sovjetska vlada, je podelila nagrado maršalu Titu —• sabljo; maršal Sovjetske U-nije Konev, pa je podaril maršalu Titu meč in daljno-
gled. Maršal Tito je prejel več drugih daril in pozdravov od državljanov Sovjetske Unije.
Odlikovanjem voditeljev in junakov Osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, je neumrljiv dokaz tesnega prijateljstva in bratske zveze narodov Sovjetske Unije in Jugoslavije — prijateljstvo in bratstvo — rojeno v krvi in prekaljeno v neprimerni borbi proti smrtnega sovražnika, katero obenem polaga čvrste temelje za povojno sodelovanje izmed Jugoslavije in Sovjetske Unije, kot najmočnejša obramba proti ponovitvi agresije.
Končno slede srečnejši dogodki eden od drugega. Rdeča Armada je na mejah Jugoslavije, odlikovanje junaških sinov narodov Jugoslavije po predsedništvo Sovjetske Unije, sta dva dogodka, ki bosta pričala nadalj-nim pokoljem o junaškimi čini narodov Jugoslavije in Sovjetske Unije, ampak jih tudi navdušujeta točasno v skupni borbi proti sovražnika narodov in človeštva — nemškega fašizma.
Rdeča Armada v ofenzivi ob Vzhodni Prusiji
PO ZAVZETJU LOMŽE OBKROŽA S ZAPADA VZHODA PRUSIJO, TER SO NJENI ODDELKI DOSPELI NA ČEHOSLOVAČKO MEJO OB KRASNO IN SE SPOJILI Z N.O. ARMADO PRI NEGOTINU
Moskva — Maršal Stalin je predvčerajšnem naznanil zavzetje Lomže v zapadni Poljski, zelo močna starinska trdnjava, katera je oclal-jena komaj nekih 15 milj od vzhodne Prusije in 75 milj severovzhodno od War-šave. Padec Lomže, bo omogočil odelkom Rdeče Armade v prodiranju skozi ravnino ob reki Narev ob vzhodni Prusiji.
Včerajšne poročilo naznanja, da so oddelki Rdeče Armade dosegli čehoslovač-ko mejo, južno od Krosno v bliskoviti ofenzivi v južni Poljski. Nadalnjo poročilo omenja, da so v teku zelo hudi boji pri Waršavi. Ode-lki Rdeče Armade v zvezi z prvo poljsko armado, katera je bila organizirana v Sovjetski Uniji, napadajo predmestje Praga na desnem obrežju reke Vistula in je mnenje, da je padec prestolice poljske Waršave, neizogi-
Rum unija Sprejela Mirovne Pogoje
London — Zadnjega tedna Rumunija je podpisala mirovne pogoje brezpogojne predaje v Moskvi, potem ko je prišlo do sporazuma med Sovjetsko Unijo in Rumuni-jo. Mirovne pogoje za Sovjetsko Unijo, Vel. Britanijo in Združene države, je podpisal maršal Rodin Y. Mali-novski, katerega zmagoslavni odelki so prvi vkorakali po zdrobitvi nacističnih sil v Bugarešto, prestolico Rumu-nije.
Mirovna pogodba določa, da bo Rumunija plačala odškodnino za reparacije za
RAZDELITEV VELE-POSESTEV
POMANJKANJE UČITELJEV
Winnipeg — Napram tu-kajšnemu poročilu v zapad-nih provincijah je pomanjkanje učiteljev. Okrog 120 šol ob začetku šolskega leta v Manitobi, je ostalo zaprtih. Računa se, da je v treh; provincijah potrebno 750 u-čiteljev,
Lublin, Poljska — Nacionalni Komitet narodnega osvobojenja Puljske, je sprejel načrt agrarne reforme, namreč razdelitev bivših ve-leposestev med vojne veterane in kmete. Odlok za agrarno reformo določa razdelitev veleposestev, ki so jih lastovali Nemci in poljski izdajalci. Razdelitev bo izvedena še to leto in sicer po 12 in pol akrov na posamezne kmete, agrikulturne delavce ter vojne veterane na daljšo dobo za odplačilo državi. Lastniki takih posestev bodo svobodno odločali ali bodo zadržali kmetijstva kot privatna lastništva ali pa bodo obdelavali ko-ope-ratifno ali pa kolektivizirali.
Nacionalni Komitet v načrtu agrarne reforme je določil izjemo veleposestev, katera pripadajo katolički cerkvi.
Vse kar je važno za pripomniti je to, da je poljska begunska vlada v Londonu že tri leta in za to dobo niti na pamet ji ni prišla agrarna reforma, kakor tudi druge narodnim interesom koristne določbe. Nacionalni Komitet je na prvem zasedanju storil več, kot vsi poljski režimi po prvi svetovni vojni.
General Wi!son jim je zapreti!
London — V zvezi vko-rakanja zavezniške armade na jugoslovansko obrežje, je pobudilo razna mnenja med ljudstvom in posameznimi krogi. Namreč nekateri krogi so napovedovali možnost spojitve Mihajlovičevih četnikov s zavezniško armado in z tem zagotoviti, njihovo obrambo glede izdajalskega sodelovanja z nemškimi okupatorji. Toda general Wil-son, vrhovni poveljnik zavezniške armade v Sredozemlju, je v svojem govoru jasno povdaril, da zavezniki ne bodo tolerantni napram posameznikom ali organizacijam, ki so pomagali nemške okupatorje.
General je v govoru preko radia dejal: "Nemške o-kupatorske sile odstopajo na vsih sektorjih bojne črte. Ni daleč dan, ko bodo vse evropske vključujoč balkanske države osvobojene. Naznanjeno mi je, da nekateri posamezniki in organizacije na Balkanu, pomagajo Nemcem pri begu. Toda zavezniki ne bodo tolerantni napram posameznikom kakor
dobo šestih let v razni proizvodnji vrednost 300 milijonov dolarjev, poleg tega določena je državna meja med obema državama po mirovni pogodbi v letu 1941, ko je Beserabija, Moldavia in Bu-kovina priključena republikam Sovjetske Unije.
Rumunija bo nadalje poravnala vso škodo prizadeto posesti Vel. Britanije in Združenih držav, kakor tudi posameznim državljanom o-menjenih držav. Obenem bo dala na razpolago 8 vojaških divizij v borbi proti Hitlerjeve nemčije, katere bodo pod poveljstvom Rdeče Armade, kakor tudi vsa druga prevozna sredstva za času vojne.
Konferenca Churchilla in Roosevelta
Quebec — Minulega ponedeljka sta se zopet sestala z svrho skupnega posvetovanja premier Churchill in predsednik Rooselvelt v spremstvu večjega števila vojaških častnikov in svetovalcev.
Napram tozadevnim poročilom konferenca dveh zavezniških voditeljev se na naša glede nadaljnih vojnih akcij proti Japonski. Domače časopisje polaga konferenci zavezniških voditeljev, kateri je navzoči tudi premier MacKenzie King, večjo pozornost s ozirom na njene sklepe, katerih činkovitost naj doseže čimprejšno zmago nad Japonsko. Podrobnejša poročila o sklepih konference bodo zaenkrat najbrž le vojaška zadeva predno se vsaj deloma izvede načrt. Toda gotovi znaki pričajo, da se gre za splošno ofenzivo proti japonski vojni sili na Pacifiku in z tem najbrž za pomoč Kitajski.
ben.
V napadu na Transilvanijo zasedeno po Madžarski,
William Ferderber v odel-ku kanadske letalske sile v Evropi.
DE GAUL SESTAVIL NOVO VLADO
Pariz — General Charles De Gaul, je sestavil novo vlado, katere zborovanje se je vršilo dne 11 tg. m.
Nova vlada poleg drugih članov odbora narodnega osvobojenja, vključuje štiri poslance socijalistične in dva poslanca komunistične stranke.
Pozdrav vladi in maršalu Titu
tudi ne organizacijam, ki so sodelovale ali nudile pomoč nemškim okupatorskim silam."
To je opomin zaeno narodnih izdajalcem, posebno Draži Mihajloviču, Nediču, Raveliču in Rupniku, ter njm podobnim, da jih čaka narodna kazen ne glede kje bodo zasačeni.
Predsedniku Jugoslovanske kraljevske vlade v Londonu Dr. Ivan šubašič-u.
GOSPOD PREDSEDNIK:
V imenu tretje redne konvencije Vzajemne Podporne Zveze Bled, vam pošiljamo rodoljubne pozdrave in obenem izražamo nadejo, da bo kraljevska vlada podvzela vse v svoji moči za izvedbo sporazuma med vami gospod predsednik in maršalom Titom, za narodno osvobojenje in 'enakopravnost.
Prosim vas, da v našem imenu izročite bratske in borbene pozdrave maršalu Titu, Narodno-osvobodilni armadi in junaškim narodom Jugoslavije v neprimerni in vztrajni borbi za narodno čast in obstoj.
Člani in članice Vzajemne Podporne Zveze Bled, smo pripravni vsak po svoji zmožnosti podpirati narodne želje za uresničitev Nove svobodne in federativne Jugoslavije.
Anton Novak, Konvenčni predsednik
sovjetske in rumunske čete, so napredovale in zavzele 50 nadaljnih mest in vasi, medtem važno železniško postajo Odorhei.
Najnovejše poročilo pravi, da je sovjetska konjiča prekoračila meje med Poljsko in čehoslovaško in pri tem pobila nad dva tisoč sovražnih vojakov in častnikov. Bliskovito napredovanje sovjetskih čet na tem kraju je v zvezi močnega narodnega odpora v Slovakiji.
Ob vznožju Donave sovjetske čete so napredovale do jugoslovanske meje, ter isto prekoračile pri Negotinu, se glasi poročilo iz glavnega stana maršala Tita.
V naslednjem tednu za pričakovati je večje spremembe posebno na severnem področju ob vzhodni in zapadni Prusiji, karpatskem prelazu v Transilvaniji in pa na vzdož balkanskega polu-toka.
V ZADNJIH KRČIH NAPOVEDALA VOJNO NEMČIJI
London — Bolgarska pro-fašistična vladna klika, katera se je obotavljala tri leta in prepričevala bolgarski na rod, kakor tudi zunajni svet o svoji "nevtralnosti", je po strmoglavitvi vlade Ivana Bragianov, napovelala vojno Nemčiji, sedaj ko so nacistične sile v škripcih in pred popolnim porazom na Balkanu.
Skušala je po vzorcu svo-. jih kolegijev bivših protina-rodnih begunskh vlad Jugoslavije in Poljske, igrati ju-deževo vlogo celo zdaj, ko je Rdeča Armada z ene in druge strani pripravna vda-riti in streti poslednji odpor nacistične sile na Balkanu vred z Narodno-osvobodilno armado pod vodstvom maršala Tita. In to se ji ni posrečilo, kakor tudi ne bivšim jugoslovanskim begunskim krogom, najbrž da se ne posreči tudi poljskim begunskim krogom, dad bi proti volji naroda in pa številnih pregreh ki so jih storili pred leti in v teku vojne, polastiti se zopet oblasti za izkoriščanje ljudstva in ustvarjanju intrig.
Poraz nemškega fašizma na evropskem kontinentu, je
obenem poraz predvojne reakcije in protinarodnih režimov, ter domačih rabljev, ki so verno služili sovražniku svobode, narodne e-nakopravnosti in ljudskega napredka — nemškemu fašizmu. Te napovedi se je v zadnjem trenutku zavedal tudi bolgarski narod, kajti pozdravlja svojo Slovansko rešiteljico — Rdečo armado.
SEDMO VOJNO P0S0-
Naoistiona Zapadna Stena Poka
AMERIŠKI MOTORIZIRANI ODDELKI PRODIRAJO PROTI BOLOGNE OB REKI RHINE. NAD ŠEST TISOČ BOMBNIKOV DROBI UTRDBE SIEGFRIED ČRTE.
Zavezniški glavni stan —
Močni motorizirani oddelki prve ameriške armade, so zdrobili nacistični odpor ob nemški meji, ter so zavzeli nemško vas Rotgen in se nahajajo v predmestju Ae-chen, močni obrambni točki pred Siegfried črto. Mesto Aechen šteje 160 tisoč prebivalcev in leži na zelo vež-nem in stateškem križišču železniške proge in glavne ceste, nekih 40 milj od drugega zelo važnega mesta ob reki Rhine, Cologne.
Drugi odelki in sicer druge in sedme ameriške arma-
Pomoč za 140 milijonov ljudstva
ŽALOSTNA VEST
Predno smo dali list v tisk, prejeli smo obvestilo iz Win-dsorja, da je dne 5 septembra umrl v bolnišnici zelo znan in stari naseljenec Matija Globovnik. Bolehal je nad leto dni.
V drugi izdaji lista bomo priobčili obširnejši dopis, ki ga je napisal Steve Hartman.
AKTIVNOST AVSTRIJSKIH PARIZANOV
London — Glasom tukajŠnih vesti, zadnje dni je o-paziti večje partizanske aktivnosti v Avstg-iji. Oddelki, ki so znani pod imenom "Rdeči Orli", jo na več krajih razstrelili železniške pro-
Montreal — Pripravljalni odbor za konferenco Mednarodne organizacije za obskrbo in obnovo gospodarstva državam prizadetim z vojno, pravi, da bo treba takoj prožiti pomoč 140 milijonom prebivalcev, dočim pomoč ljudstvu sovražnih držav pride na razspravo v poznejših zasedanjih predstavništev 44-tih držav Zedinjenih Narodov.
Pomoč bo potrebna zlasti v Evropi in pa daljnem vzhodu. Nad 35 držav je prizadetih z vojno, katerih število prebivalstva znaša 140. milijonov nevključujoč 84 milijonov prebivalcev okupirane Kitajske. Večji del teh. držav je gospodarsko popolnoma vničeno in ljudstvo bo potrebna takojšna pomoč z živili in pa sredstvi za obnovitev gospodarstva.
Pripravljalni odbor je tudi naznanil, da bo večina delegatov prispela za konferenco danes, to je 15 septembra, ko začne prvo zasedanje Mednarodne organizacije za obskrbo in obnovo gospodarstva ljudstvom prizadetem z vojno.
de prodirajo ob Mosselle reki, važnem mestu Nancy proti Strasburga v južno-vzhod-ni Franciji. Dočim pa kanadska prva in britska druga armada, prodirate ob Rokav-skem zalivu. Napram tozadevnim poročilom, prav lju-te bitke so v teku za obrežno pristanišče Calais in pa Leopoldoven; kanalu do katerega so dosegli kanadski oddelki v Belgiji, ter ga prekoračili.
Zadnje dni okrog šest tisoč zavezniških bombnikov je bombardiralo utrdbe Sie-gfied črte. Napram zatrdilu vesti, računa se da so zavezniški bombniki v teh napadih vrgli za vsako minuto deset ton streliva na področju med Berlinom in Siegfried črto. Bombniki so pa ponavljali svoje polete v zadnjih dnevih zaporedoma in so mnenja, da so prve ob-rambene črte Siergfied črte, dokaj zdrobljene in na nekih krajih ni bilo večjega odpora sovražnika.
Posamezni krogi napovedujejo popolni zlom Nemčije v teku enega meseca. Toda napram vesti iz Berlina, nacistične oblasti so mobilizirale za razna dela celo šolske otroke, za nadomestitev delovne moči.
Nacistična zapadna in tudi vzhodna stena poka! Približuje se dan popolnega obračuna z fašističnimi morilci.
Ottawa — Finančni minister Mr. Ilsley, je naznanil, da začne kampanja za sedmo s vojno posojilo zmage, dne 23 oktobra. Kvota sedmega vojnega posojila zmage, je en bilijon in 300 milijonov dolarjev ali pa sto milijonov več, kakor »za šesto vojno posojilo.
Med posameznimi krogi kakor med ljudstvom v splošnem, prevladuje mnenje, da bo sedmo vojno posojilo zmage doseglo svojo določeno kvoto, kajti njegov pomen se na naša, kakor za vojne enako tudi za povojne zadeve. Namreč predvidena je pomoč povrnjenim vojakom po lestvici za dobo let službe na ono stran oceana, kakor smo že prej poročali. Medtem sedmo vojno posojilo bo deloma šlo tudi za pomoč obnovitvi gospodarskega položaja z vojno prizadetim državam v Evropi, glavno pa, za brezpogojno zmago nad Hitlerjevo Nemčijo.
Obresti glede vojnih bon-dov sedmega vojnega posojila, bodo po določeni lestvici prejšnih vojnih posojil.
MORDA PRIDE DO PONOVNIH VOLITEV
ge in prodirajo ob meji štajerske in Koroške za spojitev z Narodno-osvobodilno armado Jugoslovije.
Pišite pisma našim vojakom
Johny Kosmrl, kateri se nahaja v bolnišnici radi težjih ran ki jih je zadobil v $neh invazije, naproša vse svoje znance in prijatelje, da mu pišejo. V svojem pismu pravi, "izgubil sem skoraj vse prejšne naslove, ki sem jih imel pri sebi in mi je zdaj težko pisati enemu ali drugemu prijatelju in znancu. Zato naprošam da se ob priložnosti javijo z par besed na moj novi naslov."
Njegov naslov je: Gnr. Kosmrly J. I. B-71186
Toronto — Vsled vse večjega nezadovoljstva med ljudstvom, zlasti organiziranim delavstvom napram konservativni provincionalni vladi, premiera Drew, so mnenja, da morda pride do ponovnih volitev v Ontario.
Leslie Moriš, provincionalni vodja delavske progresivne stranke, je podal izjavo, namreč 22 razlogov kateri vsebujejo celotni program konservativne stranke v pred volilni kampanji, ki ga konservativna vlada neizpolnju-je, za združitev poslancev liberadne, CCF in delavske progresivne stranke. Poslanci navedenih strank sestavljajo 52 od 90 poslancev v provincionalni zbornici, kar je nekaj manj kot dve tretjini večine napram konservativni vladni stranki, namreč 38 njenih poslancev.
Zahteve so za izvenredno zborovanje provincionalne zbornice, za vzakonitev potrebnih socijalnih reform in delavskih zakonodaj. Nekoliko poslancev od CCF in liberalne stranke, se je izreklo za formiranje koalicijske vlade, namreč liberalne, CCF in delavsko progresivne vlade, kar je mogoče edino če pride do sporazuma med strankami opozicije. Vsled tega so tudi mnenja posameznih krogov, da morda pride do ponovnih provin-cionalnih volitev še to jesen.
Izvršni Odbor delavske progresivne stranke, je na svojem zasedanju zadnjega tedna sprejel resolucijo s katero urgira formiranje koalicije med CCF, liberalno in delavsko progresivno stranko, kot zagotovitev za uspešno izvedbo vladnega programa.	)
BN. and PS. Hospital Canadian Army Overseas.
))
EDINOST"
Published weekly at
206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. r.
EDINOST
Ixhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Neizbrisan spominski dan
Dne 6 septembra 1944 bo šel v eno najpomembnejših spominskih dnevov povesti Slovanskih narodov v borbi za svobodo in obstoj. Ta dan ostane v neizbrisanem spominu ne samo radi njegovega povestnega pomena in narodnega sorodstva narodov velike Sovjetske Unije in Jugoslavije, ampak tudi vsled svoje mednarodne solidarnosti v borbi za interese narodov in človeštva.
Tega dne so odjeknili prvi spojitveni klici slavnih armad — Rdeče Armade Sovjetske Unije in pa Narodnoosvobodilne armade Jugoslavije.
Težko je v kratkih besedah opisati srečnost tega dneva. Ta dan bodo najbolj opisali narodi Jugoslavije, njegovi Novi narodni voditelji in narodni pesniki, katerih dela se začenjajo z tisoč let trpljenja, mučenja in zapostavljanja narodov Jugoslavije, a kažejo svetlo pot v Novo svobodno in srečno življenje.
Tisoči naših junaških bojevnikov in bojevnic, ki so zmrzovali po visokih planinah in prezrli svoje lastno življenje za bodočnost svojega naroda, ki so se kakor levi borili skoraj dve leti praznih in golih rok proti podivjanih tolp nemškega fašizma in domačih izdajalcev — pa matere. žene in dekleta, ki so pričale strahotam početja nemških razbojnikov — ti bodo zmožni opisati ta srečni dan v člankih in pesemskih akordih, spojitev dveh slavnih
armad.	. , v
Dne 6 aprila leta 1941,, zagrmeli so prvi streli ermh sil neprimernega nazadnjaštva ob jugoslovanski meji. Do zob naoborožene nemške fašistične tolpe vdrle so na jugoslovansko ozemlje in začela se je dotedaj v vsej zgodovini neprimerna kalvarija narodov Jugoslavije. Zaprav najčrnejša in najbolj krvava zgodovina, toda obenem najpomembnejša za nadaljni obstoj, narodno čast m obstoj.
Do vrhunca svoje "nepremagljive" slave, nemslca vojna sila, je kaj kmalu zdrobila odpor bivše jugoslovanske armade, toda ne narodne zavesti in narodnega odpora Nemška fašistična ideologija ni računala na to da je mogoče doseči začasne vojaške zmage, celo poraziti gotovo armado — ni pa mogoče zatreti narodne zavesti. lo dejstvo je dokaz žive pričujočnosti, če tudi so se v nasi sredini dobili ljudje, ki so podpirali zamisel nemške nepremagljivosti", ter napovedovali skorajsni poraz Rdeče
ArmToda narodi Jugoslavije niso obupali in se niso udali. Vztrajali so v popolni zavesti, da pride za gotovo dan popolne zmage nad nemškim fašizmom To zaupanje so polagali Rdeči Armadi od začetka svoje krvave m nepri-
mCriTridSja leta so torej pretekla predno se je uresnič-nila njihova želja. Tri dolga leta ne samo. krvave, m neprimerne borbe, brez orožja in najnujnejših potrebam ampak tri leta, ki bodo iz podanih podatkov enkrat po skončani vojni,' pretresala čitatelja ob čitanjut s; rasnih zločinov, neprimerno trpljenje m muke, skozi katero je šel naš in drugi narodi v Jugoslaviji. Toda zaeno tri^leta vztrajne in naporne borbe proti domačih izdajalcev na znotraj in zunaj Jugoslavije. Naposled pa tn dolga leta predno je zbral svoje narodne moči, organiziral svojo slavo in neumrljivo armado, katera danes v bratskem spoju z Rdečo armado, drobi kosti fašističnim morilcem na balkanskem polutoku in polaga dejanske pogoje za Novo
svobodno federativno Jugoslavijo.
Dan popolnega osvobojenja ni vec daleč! On je bli-žie z vsako uro in minuto, posebno sedaj ko je slavna Rdeča Armada — Slovanska armada katera J e zadal* smrtni udarec nemški "nepremagljivi" sili pri Stalingradu ter rešila narode in človeštvo pred fasisticnim suzenj-stom vred z vztrajnostjo Narodno-osvobodilne .armade in pa zavezniškimi armadami Vel. Britanije, Združenih
držav in Kanade.	Pl1 .
Dan spojitve Narodno-osvobodilne armade z Rdečo
Armado, ostane neizbrisan dan v povesti narodov Jugoslavije in Sovjetske Unije! ___
O takozvani sredini
(Radio govor Prof. Borisa Furlana. B.B.C. London 8. julija 1944. v Slovenščini).
Ponovno sem govoril s tega mesta o onih nesrečnih sinovih slovenskega naroda, katere je kriminalna klika prevarala in pregoljufala, da so se podali v službo okupatorja, in mu pomagajo v borbi proti OF. Malo je teh nesrečnežev, in njih usoda je zapečatena, kolikor se ne javijo nemudoma najbližjemu poveljstvu NOV. Sodba zgodovine je neizprosna, in e-nako je sodba njenega izvrševalca. naroda, ki mora v svrho samoohranitve eliminirati iz svojega telesa kali kriminalne infekcije. O teh nesrečnežih, kratkega ali zmešanega razuma, ne bom! več govoril, in ne bom jih znova in znova pozival, naj svojo zmoto spoznajo, spregledajo in se podajo na pravo pot. če jih doslej niso mogli prepričati razlogi etike in prosto človeške dostojnosti, in — kar je pri teh tipih odločilnejše — če jih zgolj sebični oportunistični račun še vedno ni uveril, da si morejo rešiti golo življenje samo, če takoj dezertirajo iz belogrardističnih formacij in skušajo z aktivnim dejanjem oprati od sebe kri, ki so jo prelili v bratmorni vojni jim ni pomoči. Propadli bodo, neslavno in nečastno.
A za temi nesrečnimi za-peljanci, kratkega ali zme-
šanega razuma, so stali ljudje z visoko razvitim prera-čunajočim razumom, a mrzlega srca. Da sebe ohranijo na oblasti, so si izmislili ne-čuveno laž, da je vera v nevarnosti in da je borba proti OF verska dolžnost. Na lastno pobudo so organizirali, izrabljajoč verske institucije, razpredeno ovaduško mrežo po vsej Sloveniji in jo postavili v službo okupatorja. Oni so organizatorji belo — in plavogardističnih formacij za aktivno borbo ob strani okupatorja proti NOV.
Ti ljudje niso kratkega ali zmešanega razuma. Sprevideli so že, da so stavili na napačnega konja, in da tečejo nacističnim okupatorjem poslednje minute. Nekateri od njih so se že spravili na varno, v strahu pred svetim maščevanjem naroda, in prepustili izvrševalce svojih ogabnih načrtov usodi. Nekateri pa so še ostali na terenu, odločeni, d,a še nadalje uporabijo zvijačo in prevaro. Igra jim je tolikokrat uspela, zakaj jim ne bi še enkrat, si mislijo, če jim ni uspel račun z okupatorjem, zakaj jim ne bi sedaj uspel račun z zavezniki ? Pomislekov najpreprostejše dostojnosti ti ljudje ne poznajo, in če so sedeli pri banketih s fašističnimi mogotci in generali, če so notem napisali nemški vojni in gesta-povski gospodi, zakaj ne bi
Govor prof. Borisa Furlan
(Radio-govor Prof. Borisa Furlana, BBC London 15. julija 1944. v slovenščini).
Nedavno tega sem se sestal z Belgijcem, ki je pravkar prispel iz osvobojenega jugoslovanskega ozemlja. Dalmatinski tovariši ga bodo takoj prepoznali, če jim ga opišem kot visokega, slo-kega mladeniča črnih las in rjavih oči z veliko brazgotino na desni roki, spomin na rano v abesinski kampanji. Prinesel mi je partizanske časopise, brošure in fotografije, ter pripovedoval o svojem življenju med partizani.
Zagledal sem se v slike teh junaških Dalmatincev, v njih obraze, izrazajoče toliko prestanega trpljenja in gorja, in toliko nezlomljive vere v sedanjost in bodočnost. Dalmacija, dežela tako slavne preteklosti, zibelka svojstvene kulture in edinstvenih mediteranskih državnih tvorb. Koliko tujih zavojevalcev si je v teku dolgih stoletji skušalo osvojiti •zemljo in duha naroda ki prebiva pod tako čudovito modrim nebom in tako edinstveno jasnim a grenkim Jadranom. V dolgih stoletjih tuji osvojevalci niso mogli ukloniti ali zlomiti duha naroda, ugrabljene zemlje ne pridržati. V uri poslednje in največje preizkušnje se je narod, ki prebiva na tej posvečeni zemlji, izkazal vrednega velikega izročila. Ne bes sovražnih hord, ne požgani domovi in vasi, ne masovno klanje, deportiran-je in zapiranje v koncentracijske taborišča niso mogli zajeziti ali zadušiti plamena narodnega upora. Vso deželo zajame narodno-osvobo-dilna borba, brez števila so dela junaštva, smelih podvigov in samožrtvov.anja, težji udarci, ki jih dobiva barbarski okupator od dalmatinskih brigad.
Moj belgijski znanec mi pripoveduje o svojih vojaških pohodih in o brezmejni radosti, s katero gredo partizani v akcijo, pripoveduje mi o velikem partizanskem spoznanju : absolutna vera v vrednote človeškega dostojanstva, ki jih predstavlja vsak član občestva, in nezlomljiva volja, te vrednote uresničiti. Velika nova ljubezen, ki z neodoljivo silo mu odkrije novo življenje, zajame vsakega partizana, ki je resnično vredno življenja, svet v katerem ne velja račun osebnega udobja in egoistične koristi.
Moj belgijski znanec mi pripoveduje o trpljenju naroda in dežele, o Spličanih in Biokovem, o Sinjski Krajini in Mučenički Zagori, in o otokih, teh naših čudovitih dalmatinskih otokih, primerih čudovitega junaštva in neizrečnega gorja. Pripove-dujemi o delu narodno-osvo-bodilnih odborov, teh izrazov novo vstajajoče resnično ljudske demokracije, pripoveduje o Svobodni Dalmaciji, i njenem uredniku dru-gu Pavu Lukinu in njegovih sodelavcih, o komiteju AGI-PROP-A. Ogledujeva si posamezne številke Svobodne Dalmacije in občudujeva
ja, ter bo pravičen in nepristranski sodnik, njeno tipografsko dovršenost, njen visoki kulturni ni-veau in njeno davdihujočo borbenost. Naš sovražnik ne bo nikoli razumel, da je pri nas kultura nositeljica bakl-je upora, da ni borba na terenu le izraz instinktivne volje do svobode, marveč da je sestaven in nerazdružljiv del obče kulturne borbe za, nove vrednote življenja. Moj Belgijski znanec je srečal partizane, ki so pravkar prišli s položaja in kot delegati potovali na Mladinski Anti-fašistični Kongres. To je simbolično za vso narodno-osvo-bodilno borbo in za novo Jugoslavijo: kulturno delo na Kongresu ni prekinitev borbenih operacij, odmor med vojaškimi akcijami. Kulturno delo in vojaške akcije sta le momenta enega in istega
osnovnega duhovnega nas-trojenja, in delegati, ki so se po mladinskem kongresu neposredno vrnili na položaj, so kulturno delo tam le nadaljevali.
Ko se je belgijski prijatelj od mene poslavljal, mi je dejal: na nove obali in v nove borbe me kliče dolžnost. V svojem srcu ponesem spomin na sveti plamen, ki oživlja vašo borbo za svobodo. Vseeno je, kje se borim proti istemu osnovnemu zlu človeštva: Ali na negostol-jubnih tleh Abesinije, ali pod vašim soncem ramo ob rami z vašimi pravljičnimi junaki, ali kjerkoli. Za uresničenje istega vsečloveškega ideala smo bratje v orožju in v duhu, in taki bomo ostali po končni zmagi.
Naj Ti bo vojna sreča mila, belgijski tovariš, borec za novo svobodo življenja.
Iz borbene Jugoslavije
V	neosvobojenih področjih Jugoslavije se že več tednov bije boj za žetev, ženske in omladina delavske brigade pobirajo zemeljske pridelke pred nosom okupatorja. Partizanske enote neprenehoma napadajo sovražnikove prometne žile, da bi onemogočile sovražniku prevažanje koruze v Nemčijo.
V	eni noči je bilo požetih 230 hektarjev žita blizu so-vražniške linije v Slavoniji.
V	enem drugem kraju Slavonije, je vse žito katero je pustil sovražnik , prevzelo ljudstvo in odpeljalo v 1538 vagonih Narodno Osvobodilni Vojski.
V	Baniji blizu Petrinje je mladina pobrala 38,820 sto-ržev kuruze v dveh nočeh, v neposredni bližini nemških bunkerjev. V drugih krajih Banije se je 1400 srbskih in hrvaških otrok vrglo na delo in. ko so zbrali vse žito v okupiranih krajih so ga odpeljali v osvobojeni del Banije. V Istri je 400 žena zaščitenih s stražo Prve istrske brigade prišlo na Cetinjsko Polje poželo vse žito in ga preneslo v sigurno skrivališče.
• * •
Oblasti Osvobodilnega gibanja poizkušajo oživeti obrt. Na osvobojenem slovenskem ozemlju je bil sklican prvi sestanek zastopnikov oblasti in obrtnikov. Od-
ločeno je, da se osnuje trgovske zadruge v svrho da se zunaj kot v deželi takoj nabavi nujne industrijske in obrtne produkte.
Obrtniki in trgovci bodo imeli popolno svobodo ustanavljati imenovane zadruge, ali cene bodo kontrolirane po oblasteh. Denarni zavodi so ponudili obrtnim in trgovskim zadrugam potreben kredit.
• • •
V Slavoniji so mnoge češke in slovaške žene organizirane v anti-f,ašistični ženski borbi, žene dveh vasi, ki so nastanjene po Čehih — Otkapi in Lipovac v Sremu — doprinašajo največ hrane Narodno osvobodilni vojski v tem okraju, čeprav so obe vasi precej majhne. Vsi njihovi sinovi so v češki brigadi Narodne osvobodilne vojske.
Tristopedeset delegatov iz celega Hrvaškega Primor-ja in otokov Krka in Raba, je bilo prisotno na prvi okrožni konferenci ženske an-ti-fašistične fronte za Hrvaško Primorje. Na konferenci je ustanovljena organizacija Primorskih žena, ki znatno prispevajo osvobodilni borbi. Okrožni odbor tiska po-litično-kulturni časopis pod imenom "Primorka". Ta časopis se raznaša tudi v vseh okupiranih krajih Primorja.
ZOJSA.
PISMO IVANA STARČEVI!;
jutri sedeli za isto mizo z zavezniškimi generali? Zagotavljali bi jih, kako so s srcem bili vedno na njih strani, kako so obsojali početje črnih in rjavih srajc, in seveda, tudi bele in plave garde. A po drugi strani — tako bodo govorili — je tudi OF mnogo zagrešila. V OF, ljudje, brez političnega iskustva, mnogo idealizma je v njih. A prenapeteži so, in ž njimi je treba ravnati modro in prizanesljivo, pa bodo že prišli na pravo pot, kakor izgubljeni sin. Seveda, to gre brez besede, priznati morajo naše iskušeno vodstvo in se nam ukloniti.
Ta račun takozvane sredine se ne bo posrečil, in važno je, da oni v Ljubljani, ki računajo na prizanesljivost, ali bolje rečeno, na naivnost zaveznikov, to vedo. Nobena zunanja sila ne bo rešila ko-laboracionistov. direktnih a-li inderektnih, od nezasluže-ne kazni, edini, ki jih more rešiti in jim vrniti vrednote človeške dostojnosti, je slovenski narod sam. Slovenski zi dolgo in trdo šolo življen-narod je suveren, šel je sko-
KATERI JE PRED ENIM LETOM IN POL ODŠEL Z VEČJIM ŠTEVILOM NAŠIH BOJEVNIKOV ZA NARODNE INTERESE IZ KANADE V JUGOSLAVIJO
Bari, Italija. — Dragi prijatelji! že davno je bila moja želja da vam se pismeno javim in tudi zvem od vas, kako ste tamkaj. Ker pa ni bila priložnost ravno naklonjena brez da navajam vzroke, vam bo razumljivo če se spomnite v kakšni službi se nahajam v Jugoslaviji.
Nevem ali se je kateri od mojih in vaših tovarišev javil, posebno oni, ki so šli z menoj v pomoč našemu narodu v stari kraj. Z Pavlom (verjetno Paveličem - ured.) in s Petrom (Erdeljcem — ured.), smo se ločili še pred enim letom in pol. črnega (Steve Serdar — ured.) sem videl pred nedavnim, kakor tudi Nikolajem pred tri tedna. Vsi so primeroma dobro in zdravi. Jože in Božo (misli Jože šarič in Božo Prpič-sem srečal pred enim letom, toda od tega časa nisem slišal o njima ničesar. Z Ni-kom (Pavičičem) in štihma-nom, smo se končno pozdravili.
Zadnje leto sem prebil v bolnici in tekom poslednjih štirih mesecih, sem začel okrevati. (Če tudi v pismu ni navedeno kake narave je bolezen iz opravičenih razlogov, je smatrati, da je tovariš Starčevič bil težko ranjen — ured.)
Povejte Staremu (Nikoli Kovačevič, gl. organizator Združenega Odbora — Ur.) da ga pozdravlja njegov sin Milan in hčerka Vera, oba sta pri Partizanih. Govoril sem ž njima in sjta oba zdrava.
Dragi prijatelji! Prosim vas, ko dobite to moje pismo, da mi takoj odgovorite, zaeno mi pa pošljite nekoliko izvodov našega tiska. Slišal sem, da ste začeli z kampanjo za pomoč našemu narodu. Napram poročilom je razvidno, da vam gre precej dobro kampanja. Saj ni nobenega razloga, da bi ne bila uspešna, ker pomoč je neizmerno potrebna. Narod in N. O. Vojska pričakuje vsestransko pomoč od svojih najbližjih in od zaveznikov. Vaša je dolžnost prožiti pomoč.
Ko bo priložnost boljša in bodo vzpostavljene direktne vezi, vam opišem vse obširnejše. Sporočite mi kako je z njim in kje se nahaja Matija Siauš. Rad bi zvedel vse podrobnejše novice o vašem delu in drugih aktivnosti za pomoč narodono-osvobodilni borbi.
Za sedaj naj zadostuje in vas vse skupaj pozdravljam z antifašističnim pozdravom p r i Novosti -in drugimi naprednimi časopisi, organizacijah itd. Pozdravlja vas tudi Rade Božanič.
Vaš
Ivan Radoševič.
Opomba uredništva: Tovariš Starčevič je eden od mnogih hrvatskih, srbskih in slovenskih anti-fašistov, kateri so hiteli v pomoč junaški borbi našega naroda. I-van Starčevič se je nahajal v Vancouverju, predno je odšel v Jugoslavijo, ter je njegov rojstni kraj Mrkop-
ZNAČILNA IZJAVA TITA
Specialen poročevalec A-ssociated Press-a, Joseph Morton, ki predstavlja celokupni ameriški tisk na osvobojenem teritoriju Jugoslavije, javlja da so bili narejeni načrti za maksimalno koordinacijo vojniških operacij med Zavezniškimi silami v Italiji in Narodno-osvobodilne vojske v Jugoslaviji na sestanku Churchilla in Generala Wilsona s Maršalom Titom, ki se je vršil pred kratkim. V bližni bodočnosti se lahko pričakuje skupne akcije britanske in ameriške vojske na širši bazi.
Poleg razgovora s Churchillom, je Maršal Tito razgovarjal s ameriškim Generalom Ira C. Eaker-om glavnim komandantom Sredozemskih zračnih sil, s Vice-Maršalom William Elliot-om komandantom novo-ustanov-ljene Balkanske zračne sile, s Generalom Harold Alexan-der-om, glavnim komandantom zavezniške vojske v Italiji, ter s brigadirskim Generalom William Donovan-om, direktorjem ameriškega urada Office of Strategic Services in s predsednikom
Kraljevske jugoslovanske vlade, Dr. Ivan šuhašič-om.
Tito je povdaril specialni značaj njegovih razgovorov s Generalom Donovanom, ker je vzelo dolgo časa predno se je spoznalo v Ameriki o resnični in stvarni situaciji v Jugoslaviji.
Na svojem sestanku š Churchillom, je Tito uspel, da osigura več pošiljk orožja za Narodno osvobodilno vojsko.
Tito je dosegel popolen sporazum s šubašičem o razpolaganju J u g o slovanske kraljevske mornarice. Ostali del razgovora se nanaša na Jugoslovansko vojsko in na Jugoslovansko zlato, ki se nahaja zamrznjeno v inozemstvu, ter na prejem pomoči od UNRRA.
Končni sporazum Kraljevske vlade s Nacionalnim Komitetom osvobojenja je dejal Tito zavisi, od sledečih predpogojev: koliko bo vlada delala za narod in za Narodno osvobodilno vojsko, do kakšne mere .bo ta vlada popravila napake prejšnjih vlad, ki so delovale proti narodu in do katere mere dela za zedinjenje vseh nacionalnih sil.
Nekoliko pojasnila
V našem društvenem in organizacijskem delovanju, pojavlja se dostikrat nepravilno stališče posameznika in pa pojasnitev o razliki med podporno in protifašistično vse-narodno ustanovo. Na-primer čuli so se prigovori: "Kaj nam je treba Zveza Kanadskih Slovencev — drugi so zopet na svoj način našli prigovor glede podpornega društva Vzajemne Podporne Zveze Bled", namreč da je njegov obseg premajhen glede zavarovalnine po primeru večjih in močnejših podpornih društev.
Ker ste to dve po svoji vlogi in delovanju različni ustanovi, dasi pa zadržujete vrednosti za vsakega Slovenca in Slovenko, je potrebna pojasnitev za eno in drugo.
Recimo da imajo prav oni, ki trdijo, da je kanadskim Slovencem in Slovenkam nepotrebna narodno-kulturna organizacija, kam bi prišel slovenski narod, če bi imel take voditelje? Verjetno je, da bi ne prišel v veljavo in bi se ne vedelo za njega tako, kot se ve. Nadalje trdijo taki: "V Kanadi smo in je brez pomena, da se pečamo z kakršnimi koli stvarmi, ker nas je premalo." Tako modrujejo sicer v neznatnem številu posamezniki, katere je prevzela bodisi zavist ali so pa tako daleč zaostali od realnosti življenja in razmer, ki skupno izraža dejstvo, da je narod, ljudstvo, delavci in delavke ne samo z organiziranim delom uspelo doseči celoten ekonomski napredek, ampak da je vse to bil predmet razsprav, posvetovanja in tudi zahtev raznih ustanov v našem družabnem redu. Prav nič ni samo ob sebi prišlo in tudi ne bo v bodoče.
Pozdrav Zvezi K, Slovencev in
BRATJE IN SESTRE:
V imenu tretje redne konvencije Vzajemne Podporne Zveze Bled, se vam iskreno zahvaljujemo za pozdrave tretji konvenciji in vam čestitamo na dosedanjem plemenitem delu v prid svobode in enakopravnosti našega naroda v Novi svobodni federativni Jugoslaviji.
Enako izražamo zahvalo uredniku Edinosti, George Matešič-u, za pozornost, za članke in dopise v duhu bratske sloge in vzajemnosti, kateri so omogočali celotni napredek v društvenih in organizacijskih zadevah. Anton Novak, konvenčni predsednik.
lje. Naslova radi opravičenih razlogov ni mogoče objaviti. Kdor mu želi pisati, naj se z pismom obrne na uredništva našega tiska, katera bodo taka pisma odposlala na pristojno mesto.
Torej če vzamemo da je Zveza Kanadskih Slovencev vse-narodna protifašistična organizacija, tedaj se moramo prvotno zavedati dejstva da je tekoča vojna ljudska vojna, kjer je vsak narod ali narodna skupina tesno vezana z vsimi vprašanji vojne in pa povojnega sveta. Kot dokaz temu, vidimo pri vsaki narodni skupini prosvetne, kulturne in napredne organizacije, kakor tudi podporna društva. Pole? tega seveda vidimo tudi organizacije in društva, ki so po svojih načelih in delovanju skrbno ovita v nacionalistični plašč, toda škodljiva interesom naroda in tekoče dobe. Take skupine dobimo pod okriljem "Srbske Narodne Obrane", "Ukrajinskih Nacionalistih". "Macedonski, Poljski in razni drugi nacionalisti", kateri vsled ozkih in sebičnih pogledih na svet, prezirajo vse naokrog sebe.
Zveza Kanadskih Slovencev, ni taka organizacija, Prav daleč od takih zamisli in načel. Zveza Kanadskih Slovencev je vse-narodna protifašistična organizacija, katera se ne peča z pripadnostjo posameznika glede verskih ali političnih nazorov. Njena najglavnejša naloga je, delati na polju edinstva vseh kanadskih Slovencev za moralno in materijalno podpiranje vojne proti fašizmu, za zmago nad fašizmom ; za pošteno in pravično preureditev povojnega sveta. Torej to je organizacija, ki dela za narodne interese v naši novi domovini Kanadi, poleg tega za interese našega naroda v stari domovini.
Danes vsekakor tudi slepec sprevidi potrebo take organizacije, kajti ravno takim organizacijam in narodnim ustanovam v večjem obsegu gredo zasluge, z,a uspešno zmago nad fašizmom in vsemi njegovimi privrženci, kakor tudi za utiranje pota in načina za pravično rešitev povojnih vprašanjih med narodi.
Glavno poročilo druge redne konvencije Zveze, samo za sebe pojasnjuje v obširnih obrisih vrednosti Zveze Kanadskih Slovencev. Najbrž da nihče drugi kot delegati in delegatinje, ki so se trudili izboljšati celotno delovanje Zveze na podlagi izkušenj za preteklo leto, se čutijo ponosnih vred z članstvom svojih odsekov, da smo kanadski Slovenci skoraj po številu najmanjša narodna skupina v tej deželi, dosegli tako velik in lep uspeh na polju narodnega in protifašističnega dela.
V kolikor se tiče podpornega družtva VPZ. Bled, je povsem drugo vprašanje. Prvič to je podporno društvo, katero se peča z problemi zavarovalnine proti nezgodi, bolezni in tudi smrti.
(Nadaljevanje na 4. ts.)
Zadnja priložnost Bolgarije
Predsednik bolgarske vlade Ivan Bragianov je 17-ega avgusta pred izredno sejo Sobranja (bolgarskega parlamenta) izjavil, da je "vlada sklenila odstraniti vse zrepreke, ki so na poti bolgarskemu narodu v njegovih težnjah k svobodi". "Večina bolgarskega naroda" je nadaljeval Bagrianov, "ni nikdar želela da se meša v vojno med velikimi silami. Vlada naznanja, da bo to željo v vsem vpoštevala."
Prepričani da je Nemčija poražena, bolgarski oblastniki so naekrat začeli kazati veliko ljubezen do svojega ljudstva. Ali ta nova ljubezen je samo izraz njihovih obupnih poizkusov, da bi se rešili z osovinske ladje ko tone in s tem ponovijo precedent iz 1918-tega leta, ko je izhod Bolgarske iz vojne usodno oslabel južni bok Centralnih sil in pospešil njih kapitulacijo. Prestiž Nemčije v Sofiji stalno peša radi nacističnih porazov na vzhodu, zapadu in jugu ter upora Hitlerjevih generalov in končno radi turškega odloka da pretrga diplomatske vezi z Reich-om. Danes celo najgorečnej-ši pristaš Nemčije sprevidi, da je vojna izgubljena in njegova zadnja nada da bi zadržal svojo oblast je hitra sklenitev posebnega miru.
Protinarodni oblastniki Bolgarije so še pred italijansko kapitulacijo začeli iskati izhoda iz svoje zapletene situacije. Takrat so, medtem, še poizkušali zadržati ves plen, katerega so dobili s pomočjo svoje zveze z Hitlerjem. Razumljivo je da so zavezniki te pogoje odbili. Danes je bolgarska vlada pripravljena biti skromnejša v svojih zahtevah in bila bi zadovoljna s predvojno mejo Bolgarske in Južno Do-bružo, katero ji je Rumu-nija odstopila leta 1940, a katero sta priznala Rusija in Anglija.
Tragedija Bolgarske, katera jo je pripeljala do današnjega težkega položaja je v tem, da v teku zadnjih dveh desetletij njeno ljudstvo ni imelo besede v for-muliranju državne politike. Zadnja vlada ki je imela široko ljudsko podporo je bila vlada bivšega kmetske-ga vodje Stambolijskega Ta veliki apostol južno-slo-vanske enotnosti je bil 1923 leta odvržen in ubit po kliki pro-fašističnih častnikov, prodanih intelektualcev in macedonskih teroristov, ki so zastopali pokvarjeno buržuazijo in dinastijo. Bolgarski narod se je spontano dvignil proti tem uzurpatorjem. ali njegov upor je bil zadušen v potokih krvi. Umor 30.000 najboljših sinov Bolgarije je o-slabel življenjske energije dežele in znatno vplival na njeno nadaljnjo katastrofalno smer. Vendar, niti teror niti demagogija nista bila zmožna iztrebiti demokratskih teženj bolgarskega ljudstva. Vladajoča oligarhija ni nikoli dosegla resničnega temelja med ljudstvom in njen položaj je ostal nestalen.
Jez med bolgarskimi vladarji in ljudstvom je bil zvijačno izkoriščen po Goebel-su, katerega znana propaganda "rudečega strašila" je posebno vplivala na oblastnike. Oni so namreč smatrali zemljepisno bližino Sovjetske Rusije kot stalno grožnjo. Z druge strani pa, so resnični čuti navadnega Bol-garja do Rusije dobro znani; njegove so simpatije vkore-hinjene v plemenski in jezični sličnosti in na čutu hvaležnosti do velikega slovenskega brata, ko je 1878-e osvobodil Bolgarijo od stoletnega truškega jarma. Ca-ristična Rusija je bila dolgo smatrana zaščitnik Bolgarije, a velike socijalne izpre-membe ki so sledile revoluciji leta 1917 so še bolj poglobile simpatije osiromašenega in izkoriščanega bolgarskega ljudstva do Rusije. Vsi poizkusi bolgarskih oblastnikov da postavijo umetne pregraje med bolgarskim ljudstvom in Rusijo so propadle, a ko je augusta 1940 moskovski nogometni klub obiskal Sofijo, so spontane manifestacije množic osupnile tuje opazovalce. Novembra 1940, je Sov-
Z obiska v severnem Ontario
jetska vlada predlagala Bolgariji pakt medsebojne zaščite, katerega je prebivalstvo navdušeno pozdravilo in za katerega se je celo izreklo 140 do 150 poslancev nedemokratično izvoljenem parlamentu. Ali vladajoča klika ni sprejela sovjetskega predloga, ampak je, dosledna svojemu pro-nacističnemu premcu do logičnega konca, vezala marca 1940 Bolgarijo za osišče. Ona je računala na pomoč Hitlerjevih bajonetov da podpre svoj majavi položaj, da drži narod pod-jarmljen in istočasno realizira šovinistični sen o Veliki Bolgariji.
Medtem, navzlic stalnemu nemškemu pritisku, kralj Boris in njegovi dvorjani se niso upali pretrgati odnošaje z Rusijo ker so se bali posledic takega početja. Položaj Bolgarije kot osiščnega satelita je torej zares nenavaden. Ona se ni borila na nobeni večji fronti, ampak je svojo aktivnost omejila na vlogo žandarjev na Balkanu, dokler so njene črnomorske luke rabile Nemcem za baze proti Rusiji. Po besedah Maršala Tita, Bolgari se v svojih spopadih z Narodno osvobodilno vojsko Jugoslavije niso borili z nobenim navdušenjem.
Od pretekle jeseni Moskva je vse bolj pritiskala na bolgarsko vlado, ida zapusti Osišče, a istočasno apelirala naravnost na ljudstvo skozi najznamenitejšega sina Bolgarije, junaka Lepziškega procesa, Djordja Dimitrova.
Ti apeli niso bili zastonj. Čeprav je Bolgarija polna koncetracijskih taborišč in čeprav je že na tisoče njenih narodnjakov plačalo z življenji za svojo antifašistično delavnost, gibanje upora proti pro-nacističnemu režimu stalno raste. Nešteto slučajev sabotaže in napadov na Nemce se dnevno dogaja po celi deželi. Vplivni prona-cistični voditelji so pogosto-(Nadaljevanje na 4 strani)!
Windsor — Po zaključku druge redne konvencije Zveze Kanadskih Slovencev in posebno ob priložnosti delavskih počitnic v tovarni kjer delam, za kar gredo zasluge avtni uniji, sem obiskal par naših naselbin v severnem Ontario, namreč, Kirkland Lake, Val D'Or in Malartic. Ker so te naselbine precej oddaljene ena Od druge in kjer ni večje priložnosti za vožnjo, kakor je po bolj prometnih krajih, naposled pa tako kratek čas za agitacijsko priložnost za javni shod, izvenredne seje itd., seveda ni mogoče pričakovati večjega uspeha. Toda, če vpoštevamo vse to, tedaj lahko rečem, da se je dosegel prav dober uspeh, za kar gre zahvala požrtvovalnim delavcem in delavkam v omenjenih naselbinah.
Še predno sem se podal na pot, sem naredil si načrt, ustaviti se to prvo v naši slovenski Metropoli Kirkland Lake. Kajti menda odsek Zveze po številu članov je največji, pa tudi polje je še precej obširno da se ga poveča.
,Odbor odseka je šel takoj na roko in sklicali smo zborovanje članstva odseka Zveze. Kakor menda drugod tako tudi tukaj, je veliko raznih vprašanj, ki se tičejo organizacije, vodstva, odborov itd. Veliko teh vprašanj si smo pojasnili med sabo in upam, da bodo delno pomagala za nadaljevanje plemenitega dela, ki ga odsek in njegovo članstvo vrši.
Seveda proti volji sem moral zopet hitro na pot proti Norandi. Tamkajšni rojaki so bili mnenja, da bi se ob povrnitvi iz Val D'Or in Malartic, zavstavil v Norandi, kar bi jim dalo večjo priložnost za obvestiti članstvo in tamkajšne priseljence. Tako sem se na priporočilo rojakov v Norandi podal takoj na daljno pot v Val D'Or in Malartic. Priznati moram, da sem bil prav lepo spre-
Pozdravljamo spojitev Rdeče z N.O. Armado
Toronto — Minulo nedeljo se je vršil javni shod, ki ga je sklical mestni odbor južnoslovanskih organizacij za pomoč "Svobodni Jugoslaviji." Shoda se je vdele-žilo precejšno število Slovencev, Hrvatov in Srbov v znamenju zgodovinske spojitve Rdeče z Narodno-osvobodil-no armado pod vodstvom maršala Tita.
Vdeleženci so navdušeno pozdravili pred stavništvo treh bratskih narodov, namreč govornike, ki so v duhu bratske enotnosti med kanadskimi Slovenci, Hrvati in Srbi, pozdravili zgodovinsko spojitev Rdeče Armade z Narodno-osvobodilno armado na jugoslovanskih tleh.
V imenu Slovencev je pozdravil navzoče br. Sher-yak. V svojem govoru je o-pomnil potrebo k skupnemu delu, za pomoč našim bratom in sestram v stari domovini. Zatem je govoril predstavnik od Zveze Kanadskih Srbov br. Boboljub Stevanov; zatem br. Marijan Kružič, urednik "Novosti"; Barbara Tončič, predstavnica krožka demokratičnih žena, ter naposled glavni tajnik Združenega Odbora Kanadskih Južnih Slovanov, br. Štefan Miošič.
Br. Miošič je v kratkih besedah razložil dosedanje delovanje Združenega odbora, ter naznanil, da je sprejel V gotovini okrog 100 tisoč dolarjev za pomoč Narodnoosvobodilni vojski in narodom Jugoslavije. Petdeset tisoč dolarjev je dejal br. Miošič, odbor določil za na-kupitev zdravil in napram mnenju ministra za vojne nabave Mr. Brovvn, omenjene pošiljka bo v kratkem ali pa je že na potu na določeno mesto. Toda radi vojnih zadev in napram izkušnjam pošiljk v Sovjetsko Unijo, vzame včasih tri mesece predno prispe na določeno mesto.
Br. Miošič je tudi pojasnil stališče Združenega Odbora napram Odboru Prijateljev Jugoslavije v Montrealu. Predno smo vstanovili Zdru-
ženi Odbor Kanadskih Južnih Slovanov, se nismo strinjali z prej omenjenim odborom. Poglavitno pri tem je bilo to, da smo bili v skrbeh ali bo denar, ki bi bil namenjen za pomoč narodom Jugoslavije, ne prišel v nasprotne svrhe. Kajti ta odbor v Montrealu, je bil vstanovl-jen po prešnjih jugoslovanskih diplomatičnih uslužbencih, predno smo vstanovili Združeni Odbor kar pomeni, da so nas v tem oziru prehiteli. Ko je Združeni Odbor potom svoje delegacije zaprosil dovoljenje pri kanadski oblasti za zbiranje pomoči "Svobodni Jugoslaviji", nam je bilo rečeno, da tako dovoljenje je izdano odboru Prijateljev Jugoslavije v Montrealu z katerim naj skupno delujemo.
Kaj si smo hoteli drugega, kakor skušati priti v pregovor z dotičnim odborom in če je le mogoče izkoristiti priložnost, da se čimprej pošlje pomoč našim trpečim narodom. Dosegli smo sporazum in sicer, da bomo delovali z dotičnim odborom za pomoč narodom Jugoslavije. Pri tem seveda naš odbor zadržuje popolnoma samosvojo avtoriteto in delovanje, kot organizacija posebej.
Znano je, da je maršal Tito dosegel sporazum z dr. šubašičem, kateri je minis-terski predsednik viade kralja Petra II. Z tem pa ni rečeno, da je maršal Tito, odobril vzpostavitev bivših kraljevskih režimov v Jugoslaviji. Torej že iz tega nam bo bolj jasno stališče Združenega Odbora Kanadskih Južnih Slovanov napram odboru Prijateljev Jugoslavije v Montrealu, je povdaril br. Miošič.
Na shodu sta bila enoglasno sprejeta dva pozdrava, eden maršalu Titu in drugi maršalu Stalinu.
V diskusiji za večii uspeh za pomoč Svobodni Jugoslaviji, pridobivanjem novih članov in članic, ter zbiranjem obleke in obutev, so po-
jet in pa tudi zahvaliti tam-kajšnim rojakom in rojakinjam za skupni uspeh. Po kratkem posvetovanju o vlogi Zveze Kanadskih Slovencev, vstanovili smo odsek Zveze. Takoj se je vpisalo 12 članov! Upam pa, da bo to eden dobrih odsekov v Val D'Or-ju Zveze Kanadskih Slovencev. Zatem sem šel še v Malartic. Tudi tam so bili pripravni vstanoviti odsek Zveze. Vpisalo se je sedem članom in so obljubili, da bodo to število povečali med časom.
Torej kakor sem omenil za tako kratko dobo ki sem jo imel na razpolago in pa vsled oddaljenosti teh naselbin, sem prav zadovoljen z uspehom. Upam pa, da so tudi tamkašni rojaki zadovoljni z mojim obiskom, če tudi je bil res kratek, bolj rečeno za par ur.
Moj vtis o severnem Ontario
Delavske razmere v severnem Ontario s redko izjemo, so menda podobne razmeram v drugih naselbinah v industrijskih področjih. Delavci garajo leta in leta globoko pod zemljo, kjer je zaslužek precej trd in naporen. Marsikateri si želi spremembe toda kam se naj poda recimo tisti, ki ima svojo družino, hišo itd. Tak navadno pravi, tukaj bom ostal; drugi pa komaj čaka da se povrne v stari kraj in tretji pa pravijo, ne delamo težko in smo se kar privadili tukaj podnebju in tudi delu.
Z gospodarskega stališča, nekateri naši rojaki lastuje-jo prav lep svoj dom z dobrim pohištvom itd. Nekateri in sicer premožnejši, so lastniki recimo tudi več hiš, kar jim seveda z redno najemni-mo pomaga k boljšemu napredku. Drugi so zopet z manjšim premoženjem, da-si je življenje še precej dobro na splošno.
Družabni in gostoljubni so naši rojaki v severnem Ontario. Povsod kamor sem prispel, bil sem prav lepo sprejet, za kar se vsem skupaj prav lepo zahvaljujem.
Kakor sem omenil z gospodarskega stališča, je precej dobro pri njih, tudi družabni in postrežljivi so, toda če pogledamo drugo stran, ki ji navadno pravimo narodno politične strani, je pa seveda v marsikaterem oziru nedostatkov in' nerazumevanja. Dosti je takih, ki se vsled enega ali drugega vzroka, niso rešili tistega "samostojnega" kmetijstva. Tak navadno sodi vse druge stvari okrog sebe iz svojega stališča. Ne vidi in nerazu-me stvari naokrog sebe in tudi nezaupa nobenemu, kakor samemu sebi. Tudi je takih, kateri verjamejo le dolarju; zatem zopet taki, za vsako drugo stvar ni škoda denarja, a je škoda dati za kako napredno, narodno ali delavsko stvar. Medtem duševni strah, pred "rdečim strašilom", notranja nevoščl-jivost in zavist, katera se pojavlja med organizacijskimi in društvenimi vprašanji, kar seveda ni pravilno, pa tudi ovira celotni napredek. Kajti organizacija Zveze Kanadskih Slovencev, je vs-tanovljena na svobodoljubni podlagi, katera se ne peča z politično pripadnostjo posameznika, kakor tudi ne z njegovim imetjem, ampak z delom za narodne stvari, po katerem tudi ceni posameznika. Kar je še bolj važno za pripomniti je dejstvo, da so protinarodni elementi uspeli med posamezniki, kateri trosijo neverjetno grde in nepoštene stvari proti naro-dno-osvobodilnega gibanja v
samezni člani si nadeli kvoto da bodo pridobili 25 članov, drugi da bodo zbrali zopet večje število čevljev, obleke itd. Ob tej priliki vpisalo se je okrog 50 članov in članic.
Predsednik pa je predno je zaključil shod, povdaril da vsak kateri ima kaj za odati obleke, obutve itd., se naproša, da bodisi prinese V skladišče na 386 Ontario St., ali pa o tem obvesti mestni odbor, kateri bo skrbel zato, da se vse darove zbere in zloži v zaboje in pripravi za pošiljko.
Dopisnik.
starem kraju, kakor- tudi proti posameznih voditeljev naših narodnih gibanj.
Če se ozremo nazaj in sicer v dobo od leta 1933, bomo prav z lahka razumeli odkod in zakaj izvira tako obmetavanje proti poštenih ljudi, narodnega in delavskega gibanja. Kdor koli misli, da je reakcija velikih rudniških družb se prelevila čez noč v narodne zaščitnike, ta se moti. Najbrž pa da delavci tudi niso pozabili posameznikov in pa skupin, ki so odkrito obtoževali posameznike radi unijske aktivnosti in marsikateremu delavcu prizadeli težke živl-jenske in gospodarske posledice. Torej celotni zbor reakcije in protinarodnih elementov, kateri je gospodaril in skušal gospodariti z ljudstvom v prejšnih letih, seveda mi izumrl, ampak živi in pod drugačnimi okolščinami skuša razjedati delavske in narodne vrste z izmišljenimi obtožbami proti posameznikom in pokretom.
Delavci se spominjajo kako so oni, ki so zagovarjali bivše protinarodne režime v Jugoslaviji, strahovali po naselbinah. Taki duševni zas-lepljenci, ki se zbirajo pod okrije "srbske obrane", seveda niso izumrli. Taki danes ustvarjajo mržnjo po naselbinah in nezaupanje napram Narodno-osvobodilni armadi v starem kraju. Taki pravijo, da se je maršal Tito, prodal, da naši voditelji v Toronto, kradejo denar, kupujejo hiše, palače, nočejo delati in takih stotero izmišljenih neotesanih vprašanj z katerimi krmijo sicer one, ki se ne zanimajo za resne in resnične stvari tekoče dobe. Z tem pa seveda ni rečeno, da so vsi taki.
Ogromna večina naših priseljencev, so pošteni delavci in delavke. Veliko jih je, ki se trudijo poleg svojega rednega dela, da vsaj nekaj store vprid narodno kulturnim interesom, posebno vprid pomoči našemu narodu. Da — ogromna večina so pošteni, marljivi in vsega spoštovanja vredni delavci. Toda kljub temu in za bolj trdnejšo odločnost na polju dela za narodne stvari, priporočal bi sicer zelo skromno priporočilo, da se še bolj tesno oklenejo svojih organizacij; svojih podpornih društev; raznih narodnih zborovanj; sami med sabo skušajmo si pojasnjevati vsako najmanjše vprašanje; posebno pa z pomočjo našega tiska.
Kako imenitni članki so naših voditeljev iz starega kraja. Naprimer: Jožeta Vidmar, Kardelja, Borisa Kidrič, Jožeta Rus, profesorja Bevk, profesorja Furlan, naših tukajšnih voditeljev itd. In vse to dobimo v našem listu Edinost. Koliko nas pa je, da smo zmožni podati razlago in pojasnjevati drugim, prav posebno ob izmišljenih obtožbah v naselbini. Po mojem skromnem prepričanju kje je naš največji nedostatek, je pač v tem, da sami premalo polagamo pažnje za pouk med seboj. Ali bi bila kakšna zapreka, da vsaj enkrat na teden imamo skupno čitanje takih člankov? Mislim da ni zapreke in če bi stremeli za poukom o marsikaterem vprašanju, bi tak večer bil za nas vse skupaj ne samo obvezen, ampak nadvse vrednosten. če je pri človeku hrana poglavitno vprašani e za obstanek njegovega življenja, tedaj je znanje neločeno vprašanje, katero od-rejuje izboljšanje njegovega življenjskega položaja.
Zato jaz priporočam, da polagamo večjo pažnio poučnim člankom, čitajmo jih trezno in razsodno, posve-tujmo se o vsebini in poučui-mo drug drugega. Kajti edino na ta način se bomo res pokazali, da cenimo kultur-nost našega naroda in polagamo največjo skrb, da jo tudi v njenem načelu razvijamo med sabo, to je v duhu bratske sloge in spoštovania. Vsim onim pa, kateri še niso člani Zveze Kanadskih Slovencev — bratje in sestre — ne čakajte! Oklenimo se gesla, da je v slogi moč in napredek — v neslogi poraz in razpad.
Naprej na delo za močno Zvezo Kanadskih Slovencev!
Joe Miketič.
Iz Glavnega Tajništva
Dragi bratje in sestre:
Ker list Edinost še ni toliko razširjena kot nekateri drugi večji listi, je potem u-rrievno, da tudi njen prostor ne more imeti posebno velikega obsega. Zato se moramo včasih v gotovih slučajih tudi omejiti z obsegom glede dopisov in poročil, katera so dostikrat važna in tudi potrebna za člane kakor tudi v posameznih slučajih ostale naše rojake.
Tako sem v tem oziru smatral za umestno tudi jaz, da sem malo počakal z tem mojim dopisom, ker kakor ste v zadnjih izdajah Edinosti čitali, je bil v priličnem obsegu njen prostor odločen kar je za nas vse najbolj važno, glavno poročilo, zaključki za bodoča dela, kakor tudi ostala poročila in izjave naše druge redne Konvencije, katera se je vršila 19. in 20. avgusta tukaj v Toronto.
Kakor navadno pri vsaki ustanovi, podporni, politični, verski, kulturni ali katerikoli že, se pri vsakem bolj važnem sestanku, dotičnih članov ali delegatov bodisi pri sejah, shodih, konvencijah ali kongresih; pregleduje in pretresa dotedajna dela in aktivnosti iste. Ko so te zadeve potom skupnega sporazuma rešene ali urejene, se potem na podlagi ugotovitve dotedajnega dela, ako to potreba zahteva, postavljajo nove ali pa bolj aktivne naloge pred članstvo za izboljšanje dosedajnega dela. Dostikrat se pa tudi iz enega ali pa drugega vzroka izvolijo nova predstavništva ali odbori, za izvedbo smernic nadaljnega dela in nalog, katere so na tem sestanku dotične ustanove sprejete.
Kakor je že bilo v Edinosti po bratih delegatih in sestrah delegatinjah, kateri so prisostvovali na naši konvenciji poročano, je naša glavna uprava in oblast "Zveze" konvencija, poleg ostalih važnih zaključkov za bodoča Zvezina dela, preme-nila Glavni Odbor, kakor tudi ostale odbore z večjo in manjšo izjemo.
Tako me je v tem slučaju dosegla čast, da sem prevzel Glavno tajništvo Zveze Kanadskih Slovencev. Dovolite mi, da se tem potom najisk-renejše zahvalim za to častno, zelo važno in odgovorno, a obenem pa tudi bolj kot ne težavno mesto, posebno kot novincu na tem položaju, katero so mi bratje in sestre delegati in delegatin-je na Konvenciji izročili. U-
pam, da mi bodo tudi ostali člani Zveze, kateri niso mogli prisostvovati Konvenciji, dali v tem oziru zaupnico. Obljubljam vam, da bodem to mojo novo nalogo vršil po moji kar najbolj mogoče najboljši možnosti, točno in vestno. Dosedajni glavni tajnik brat Ludvik Troha po njegovem zatrdilu kar sam najbolje ve, ni mogel radi zdravstvenih ozirov ponovno sprejeti to častno in vele važno mesto.
Kot sem označil že prej, je to častno in velevažno mesto v tem mojem slučaju tudi bolj kot ne težavno kot novincu, v vršitvi tega odgovornega dela in dolžnosti. Ali sem uverjen in imam zaupanje z najiskrenejšo željo, da mi bodete kot zavestni Člani Zveze pomagali v vršitvi te moje nove naloge in dolžnosti z nasveti v vaših dopisih o raznih zadevah in problemih, kateri se tičejo našega skupnega sedajnega in bodočega delovanja na Zveznem polju. Zatoraj tem potom apeliram na sve članstvo posebno pa brate tajnike odsekov, da mi bodo z dobro voljo in iskrenostjo pomagali v vsakem slučaju z predlogi, nasveti, ter raznimi drugimi sredstvi, katera bodo izboljšala in koristila našemu skupnemu delovanju.
Kot vam je že znano potom Edinosti in po prisotni-kih na Konvenciji, imamo pred seboj za bodoča dela zelo važne probleme, ki so bili zaključeni in katere nam je konvencija naložila za izvršitev. Med te najvažnejše spadajo v prvo vrsto pridobitev novega članstva v Zvezo, pomoč za stari kraj kjer narod daje nadčloveške žrtve za svobodo nas vseh, in proširitev Edinosti.
Kakor sem že omenil glede omejitve dopisov v Edinosti, zato mi oprostite ker vam ne morem v enem izvodu lista podati vse moje mišljenje o raznem delovanju katera spadajo v naš sedaj-ni in bodoči delokrog Zveze.
V prihodnjih izdajah Edinosti bodemo o teh problemih kakor sedanji kampanji za pridobitev novega članstva v Zvezo bodoči kampanji Edinosti, katera prične z prvim januarjem in konča z zadnjim Februarjem bodočega leta, ter vsemi drugimi vprašanji, ki so pred nami bolj obširno razpravljali za izboljšanje našega bodočega dela v Zvezi in večji uspeh naših skupnih interesov.
Z bratskimi pozdravi,
Frank Lavric, gl. tajnik.
Pisma Zastopnikov in Naročnikov
Kississing — Cenjeni u-rednik: Prilagam denarno nakaznico v znesku tri dolarja za ponovitev naročnine na Edinost, obenem pa želim, da mi spremenite moj naslov.
M. Radovič.
Toronto — Uredništvu je izročil br. J. Sheryak denarno vsoto $15.00 za pet ponovnih naročnin.
Timmins — Cenjeno uredništvo : Tukaj vam prilagam tri dolarja za ponovitev naročnine, ter prosim da spremenite datum pri naslovu.
A. Starič.
Amhersburgh — Prilagam denarno nakaznico v znesku šest dolarjev, kar je za eno novo in eno ponovno naročnino.
V. Jagodic.
Geraldton — Priloženo dobite denarno nakaznico šest dolarjev za dve ponovni naročnini.
Ela Garbas.
Port Arthur — Cenjeno uredništvo: Prilagam denarno nakaznico v znesku $12.-00 za štiri ponovne naročnine. Medtem pošilja drugo nakaznico v enakem znesku in sicer za dve ponovni naročnini in šest dolarjev za tiskovni sklad. Naša vrla rojakinja Vera v pismu pravi :
"Tukaj smo precej zaposleni s zbiranjem obleke in drugimi prireditvami za pomoč našim bratom in sest-
ram v stari domovini. Pošiljam vam denarno nakaznico v znesku $12.00 za dve ponovni naročnini in šest dolarjev so priložili za tiskovni sklad sledeči rojaki: Po dva dolarja: Nick Babic in Leo Levstek. Po en dolar: John Grebene in J. Boban.
Iskrena hvala našim gozdarjem !
Vera Marohnič.
Calgary — Cenjeni urednik Edinosti: Prilagam denarno nakaznico v znesku $6.00 in sicer za eno ponovno in eno novo naročnino. Prosim da začnete takoj pošiljati list novemu naročniku v Združpnih državah.
Matt Žalec.
Geraldton — Prilagam tri dolarja za ponovitev naročnine na Edinost. Veliko napredka listu Edinost, želi : J. Drašler.
Sudbury — Prilagam denarno nakaznico v znesku šest dolarjev za zaostalo in nadaljno ponovitev na list Edinost.
T. Marolt.
Timmins — Prilagam tri dolarje za ponovitev naročnine.
L. Lavrič.
Timmins — Priloženo vam pošiljam tri dolarje za ponovitev naročnine.
J. Šuštar.
Noranda — prilagam devet dolarjev za ponovitev treh naročnin na list Edinost.
J. Modic.
ZADNJA PRILOŽNOST BOLGARIJE
Za pomoč prizadetim od požara
DOMOBRANSKA PODIVJANOST
Organizacija Jug, Partizanskih Taborišč v Egiptu
Junaška obramba Sevastopola
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J, Smrke )
"Zopet nekaj blebečeš, tovariš Geraščenko, je odvrnil politični častnik. Boljše bo, da imaš oči odprte. Nemci so mirni sedaj, ampak moremo pričakovati napad vsako minuto.
Napad pride malo pozneje, je dejal Geraščenko brez da bi se sramoval.
Tam se še nič ne kregajo in ne prepirajo. Pred vsakim napadom pa je grozni dirindaj. Vedno se preganjajo, kateri ima za iti prvi proti nam. In dosedaj nj bilo slišati takega preganjanja, kot po navadi.
Neredno mnogoglasno rjovenje je nastalo in gosta veriga sovražnika je začela prihajati v psihološkem napadu.
Drži se sedaj Greščenko, je rekel politični častnik, Da — da, je odvrnil Garščenko v resnem tonu glasa, ter dodal v hitrem toku:
"Ampak vseeno moramo dobiti to ploščo stran od naših sosedov prej, predno je razbije bomba. . . "
Nato^je padel za strojno puško in z nezgrešljivim ciljem začel kositi sovražnika.
Topovi bombardirajo Sevastopol. Ob takih časih ulice so zapuščene. Celo vojaki niso od zunaj. In ordinančno osoblje tudi gre v zaklonišča in kritja, kjer že bodi. Kajti ta cas je najbolj nevaren zaradi topniškega ognja. Skri-jejo se^ne da se boje, ampak ker imajo ukaze, da pridejo nazaj zivi ter prenesejo njihove pošiljke. Zato je bilo še bolj čudno, da dan za dnevom ob tretji uri popoldne, bolj revno oblečena mlada žena, je hodila njeno pot doli po eni glavni ulici z šopom cvetlic v njeni roki. Ogibala se je granatnih kotanj, a ni polagala najmanjše pažnje do granat leteči h nad glavo. Ta žena je vsaki dan hodila skozi mesto z občudovanjem vredno mirnostjo in ravnotežjem, noseč ogromen šop cvetja v njenih rokah, kakor kako zastavo.
v Vsakdo je vedel da gre na pokopališče. . . Bilo je rečeno, da ime njenega soproga, je bilo eno najljubljenih imen v Sevastopolu. Ona je pri takih prilikah vedno odgovorila :
Moj soprog je tukaj. . . In tukaj bom jaz ostala.., Jaz je ne poznam in nisem nikoli govoril z njo. Ampak vem za gotovo, da .celo oni, kateri so njej prigovarjali da zapusti mesto, so bili ponosni v globino svojega srca, da je ta neutrašena žena z cvetlicami ostala v Sevastopolu.
Ponosni so bili o stvarnosti, dabo strani — teh vojakov — neka ponižna ruska žena, katere ljubezen je bila tako velika, tako plemenita, je delila njihovo nevarnost. Bila je podobna vernosti njihovih žena; podobna prijateljstva njihovih sester in podoba trdnosti njihovih mater.
Vsako jutro po napol razdejanih in po zanemarjenih mestnih parkih v dežju krogel in granat, nabirala cvetlice, ter jih povezala v šop in jih odnesla na grob svojega soproga.
Neki dan, potem ko se je obrnila na pot, katera vodi iz mesta na pokopališče, je videla, kako je ena skupina mornarjev pokopala enega svojih tovarišev, na dvorišču neke razbite hiše.
Mornarji so tam stali s sklonjeno glavo, držeč svoje čepice v rokah. Solze tihe žalosti, so napolnile oči, nekaterim od njih.
šla je tam k njim. . .
Mlada žena je razdelila njen šop cvetja na dvoje. Nežno je položila eno polovico na prsi padleg mornarja. Potem je šla med razvalinami k nasprotni hiši, kjer je bilo videti klavir, kateri je po naključju ostal nedotaknjen. Začela je igrati "Capinov pogrebni marš".
Mornarji so držali svoje avtomatične puške, kot navadno pri takih obredih ter stali nepremično do konca tega nenavadnega reguim —
Ko je mlada žena končala,( eden mornarjev je prišel do nje in rekel:
Hvala tebi! Mi smo pokopali Kolja spodobno, po vojaški navadi z godbo. Dovoli da te spremljamo do groba tvojega soproga.
Mi vemo kje je. . . Naše postojanke so blizu tam. . . Tiho in enostavno je žena odgovorila: "Pojdmo tovariši." In skupno so odšli. . .
Delavcu gotove tovarne, je bila dana naloga, da pomaga pri izpraznitvi družin na krov ladje. Nepričako-, vano je dobila ladja ukaz odpluti. Predno je mogel ta delavec s krova, je ladj^ odplula. Ker ni hotel zapustiti Sevastopol, je skočil iz ladje in priplaval na breg na delo ob pravem času.
V enem najhujšem bombardiranju mesta ravnateljica neke mestne prehranjevalne postaje in njena pomočnica niste vzeli kritje v zaklonišču, ampak ste odšle na delo kot po navadi /tako da ne bi trpelo mesto pomanjkanja v hrani. Predno so odšle, so se domenile, da gredo po različnih potih z namenom, če bi bila ena od njih ubita, bo druga nadaljevala delo brez prenehanja, Na potu pa je kos od granate, zadel ravnateljico. Njena pomočnica je srečno prišla na mesto. Ena vžigalna bomba je padla na postajo. Ta junaška žena, je sama rešila postajo od ognja.
(Se nadaljuje prihodnjič)
Perron, Que. — Cenjeni Urednik Edinosti:
Prosim priobčite ta dopis v list Edinost za pomoč našim rojakom ki so zgubili domove v požarni katastrofi 7 julija v Pascalis Quebec. Darovali so iz Port Arthur $57.000 katere je zbral Edvard Troha.
Po $10.00 odsek št. 7 V. P. Z. Bled.
Po $5.00 Edvard Troha, in Dragutin Mogush.
Po 3.00 Nick Babič.
Po 2.00 Frank Babinac, Matija Rozman, Frank Ož-bolt, Tony Cimprič in John Vertin.
. . Po 1-00 Tony Polič, Geor-ge Lemaič, Frank Antič, Katarina čadež, Josep Miklič, Frank Mali, Mike Matešich, Anne Sheppoboy, Draga Za-tkovich, M. Zatkovich, A. Poje, F. Cimprich, Josef Levstik, George Požeg, John Grebene, Tony Rugel, Frank Kozoglav, Josef Rambič, Joe Pavletič Tony Jerše, Joe Kambič, Frank Turšič in Jakob Miklič.
Po 50.c. Marija Papič in Vera Maronich.
Prav lepa hvala E. Troha za njegov trud in prav lepa hvala vsem darovalcem.
Iz Toronte so darovali $40.00
Po $20.00 Odsek Edinost št. 11 V. P. Z. B. Toronto.
Po $2.00 Matt Anzin.
Po $1.00 John Znidaršič, George Mihelich, Frank Kr-netz, Frank Seferich, Peter Sterbentz, R. Zupan, John Seme, Joe Cestnik, John Sporar, Mat Ferkul, Frank Pirman, Anton Kozlevčar, Ludvik Troha in Ivan Mihelich.
Po 50. c. A. Pečnik, M. Rogina. Joe Mihelich, Mery Anzin, Ivanka škrabec, Mi. ke Muhvich, Mat Koščak in Anton Hren.
Skupaj 40 dolarjev. To vsoto je zbral John Znidar-
Amhersburg — Ker sem
imel deset dni počitnic, sem se namenil, da grem v Cle-veland do mojega strica in da obenem tudi obiščem, še druge poznane prijatelje.
V	Cleveland sem prišel 26 avgusta in prav vesel sem bil novice in sicer da pridejo v nedeljo dne 27 avgusta v Cleveland slovenski vojni ujetniki iz bližnjega ujetni-škega taborišča "Lacarna, Ohio.
Moj stric mi je povedal, da pridejo ti ujetniki k enajsti maši v cerkev Marije Vnebovzete, na Holmes Ave. Z stricem sva šla v cerkev že ob 10.15 zjutraj, kjer je do cerkve le par minut sva prišla tam ravno ob času, ko so prišli ujetniki.
Pred cerkvijo je bilo mnogo ljudi in zdelo se mi je, kot bi bil v starem kraju, kadar je bila birma. In to so bili sami Slovenci! Cerkveni zvonovi so potrkavali, da je bilo veselje. Ujetniki so bili sami mladi fanti, veselih obrazov in množica ljudi, je vsakega posameznega obkolila tako, fantje niso mogli vsem odgovarjati.
V	cerkvi so bili pripravljeni zanje prvi sedeži, pred oltarjem, ko se je pričela služba božja, je župnik Hribar v svojem lepem govoru omenil tudi, kar mu je bilo naročeno od vojnega urada glede teh devetih ujetnikov, da ne smejo da bi se razšli eden od drugega in da se
Važno naznanilo
Lokalni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, je na svoji zadnji seji zaključil, da se do konca septembra zbere čimveč obleke, obutve itd., v prid Svobodni Jugoslaviji. Organizacije in društva, kakor tudi posamezniki se tem potom naprošajo, da podvzamejo potrebne korake v tem oziru za večji uspeh. Naprošeni so vsi oni, ki imajo kaj za odati v prid narodom Jugoslavije, namreč obleko, obutev ali pa denarno, da o tem bodisi obvestijo mestni odbor, ali pa ob priliki prinesejo v skladišče, katero se nahaja v dvorani 386 Ontario St.
šič, prav lepa hvala in prav lepa hvala vsem darovalcem.
Od odseka št. 6. "Zvezda" Voncouver so darovali $11.00.
Po $1.00 Tony Malenšek, Frank Racetich, Frank Sodeč, J. Brezovar, J. Popo-vich, John Legat, John Kraševec, Gust. Malenšek, Joe Žagar L. Jakše in J. Jakše.
To vsoto je zbral L. Jakše, Prav lepa hvala in prav lepa hvala vsem darovalcem.
Od odseka št. 13. "Planina" V.P.Z. Bled so darovali $8.00
Po $2.00 Steve Fugina.
Po $1.00 P. Žalec, J. Bolha, J. Novak, E. Milakovich in Joe Progar.
Po 50 c. Stanko Mihelich in Tony Bozel.
To vsoto je zbral J. Bolha, prav lepa hvala in prav lepa hvala vsem darovalcem.
Denar sem dal 1 polovico John Jankoviču in drugo polovico Frank Zobcu.
Od odseka št. 14 Sloga V. P.Z. Bled, Kirkland Lake so darovali $12.00 in to za John Jankoviča $8.00 in za Frank Zobca $4.00.
Po $2.00 F. Mele, za J. Jankovicha.
Po $1.00 Frank Lovšin za J. Jankovicha, F. Grebene za J. Jakovicha, M. Skube, Nick Kuzma, Frank Tekauc, Martin Novak, Rudolf Brozovich, Joe Balko-vec, Antony Kraje in Frank Račič.
To vsoto je zbrala Mrs. Mery Račič. Prav lepa hvala za njen trud, in prav lepa hvala vsem darovalcem.
Za prejeti denar se bodo posebej zahvalili katerim sem denar razdelil.
Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam, listu Edinosti pa mnogo naročnikov.
Joseph Prus, P. O. Box 100. Perron, Que.
jim ne sme dati opojne pijače, za kar je tudi odgovoren njihov sprevodnik, ki je tudi slovenski američki vojak. In ta je bil nihče drugi, kot Anthony Mikičič.
Ko je minila sv. maša, so bili ti fantje povabljeni v Slovenski Delavski Dom, kjer je pripravljeno dobro kosilo, potem pa je bila druga zabava. Lepa slovenska godba, pevski zbor in potem pa ples. Slovenski Delavski Dom, je precej prostoren ali bil je povem do zadnjega kotička in še od zunaj zapolnjen.
Fantje so bili jako zadovoljni, za prav lep sprejem in postrežbo Clevelandskih Slovencev. Bilo jim je dovoljeno ostati v Clevelandu-do 5 ure popoldne, na kar so se vrnili zopet v taborišče.
Za to uslugo da jim je bilo dovoljeno priti v Cleveland, se je zahvaliti župniku Hribarju, ki jim je izposlo-val dovoljenje za prihod.
Ta moj dopis je sicer malo zakasnil, a vendar mislim da radi javnosti prav v tej deželi, je prav dobro datudi drugi čitatelji zvedo o sprejemu in prihodu v Cleveland slovenskih vojnih vjetnikov. Povem pa, da mi-bo ta obisk spominu!
Pozdravljam vse Slovence v Cleveland ostal v trajnem in Slovenke širom Kanade in Amerike.
V. Jagodic.
POPRAVEK !
V zadnji izdaji lista iz dopisa iz Windsorja, so bila izpuščena imena tamošnjih darovalk za pomoč starega kraja, kot sledi: Ana Petrič, Kata Beškera, Julka želko. Dana Stojšič, Mery Kosi (Romanova). Medtem ime Kata Pavelič, se mora pravilno glasiti, Katarina Pav-lič.
Prosimo da se gornje vpo-števa, prizadete pa da nam oprostite, ured.
širite čitajfe in postanite naročnikom Edinosti
(Iz 2 strani) ma žrtve atentatov. Partizansko gibanje ki se je pojavilo v poletju 1941 je zadnje čase doseglo velik zamah. Okrog 30.000 Partizanov se bori v balkanskih planinah. Oni imajo svojo lastno radijsko postajo "Hri-sto Botev", ki redno apelira na bolgarsko vojsko naj odstopi iz Jugoslavije in Grčije, da naj se pretrgajo odno-šaji z Nemčijo in za sestavo demokratične vlade. Proti-vladna opozicija zedinjena v "Otačbenom Frontu" v katerem je zastopana večina močne Zemljoradničke Stranke, Delavske Stranke, Republikanska oficirska zveza Damijana Volčeva, kakor tudi neke druge liberalne grupe. V Macedoniji se bolgarski Partizani borijo roko v roki z jugoslovanskimi in grškimi partizani. V Titovi Narodno osvobodilni vojski je bolgarski kontingent ki iz dneva v dan raste. Minulega januarja so bolgarske garnizjje organizirale predčasni upor, katerega je Gestapo zadušil. Zavezniško bombardiranje je še bolj razžarilo uporniški duh ljudstva.
Maja je Rusija zahtevala, da se odprejo novi konzulati in da se 50.000 nemških okupacijskih trup takoj odpokliče. Nemški pritisk je tedaj bil dovolj močan, da prisili na odstop neodločno vlado Božilova in jo zamenja s sedanjo vlado Ivana Bagri-nova.
Kriza v bolgarski vladnih krogih postaja vse bolj oštra. Generali, ki so znani po svojih pro-nacističnih simpatijah, so se, ko so videli da je vojna izgubljena, obrnili proti vlade. General Lukas, bivši vojni minister je priprt. General Bojdev, pred kratkim poveljnik četrte armije v Skoplju, se je pridružil proti-nemškim silam.
Nepopularnost vlade je dosegla svoj vrhunec. V svojem govoru v Plovdivu, bolgarski minister trgovine, Hristo Vasilev, je nedavno priznal da je vlada v "spopadu v vsemi klasami". Mi-nisterstvo propagande je za-
Nekoliko pojasnila
( Iz 2 strani )
Drugič podporno društvo se ne more pečati z vprašanji narodno političnimi problemi do one mere, kakor pa organizacija ali ustanova, katere so načela in smernice utemeljene na tej podlagi, razen da obenem vsebuje tudi podobna načela in smernice. Vendar pa je le redki slučaj z,a kaj takega pri podpornih društvih.
Dobimo posameznike ki pravijo: Vzajemna Podporna Zveza Bled, nima prav nič skupnega z Zvezo Kanadskih Slovencev. In nadalje trdijo, češ, Zveza Kanadskih Slovencev je politična organizacija, dasi pa podporno društvo VPZ. Bled, ni politično in se ne peča z politiko.
Po mojem mnenju eno in drugo bodisi tako stališče ali pa pojasnitev sta nepravilna. Prvič — nihče ne more zanikati, da ste obe ustanovi — slovenski ustanovi v tej deželi. Ena se peča z ob-če-narodnimi vprašanji, za narodni obstoj, napredek in progres in druga pa z vprašanji vazarovalnine proti bolezni, nesreči in smrti. Kdo bi bil torej tako kratko viden in bi ne mogel videti, da je napredek obeh ustanov po svojem narodnem smislu že radi svojega obstoja, zelo tesno vezan. In drugič nihče ne more zanikati, da ste obe ustanovi potrebni. Temu za dokaz vidimo, da je veliko število članov Zveze Kanadskih Slovencev, obenem včlanjeno pri Vzajemni Podporni Zvezi Bled. In obratno.
Za skupni napredek ene in druge ustanove je treba večjega pomisleka pri odgovoru in pojasnjevanju o njihovi vrednosti. Kajti z dobrem pojasnjevanjem o eni in drugi ustanovi, dosežemo le dober uspeh, ki bo na ponos kanadskih Slovencev.
Slovenec.
prto, zaradi ekonomije pravijo. Minister notranjih del, Aleksander Stanišev, je obljubil brezpogojno pomiloš-čenje vsem nekomunističnim partizanom in je pripravljen zaustaviti represalije proti njihovih obitelji. Protižidov-ski zakoni so olajšani.
Diplomatsko pretrganje Turčije z Nemčijo je pospešilo ta proces. Bolgarski oblastniki ne morejo več nat-vezati da so izolirani od zaveznikov, ter v nemogočno-sti izgnati Nemce, ki po najnovejših poročilih sami zapuščajo Bolgarijo. Bolgarski diplomati v Ankari in Švici poizkušajo dobiti zvezo z zavezniškimi poslanci, medtem ko so bolgarski delegati pred kratkim bili pri Maršalu Titu v Macedoniji z namenom da dosežejo sporazum. Sovjestkim zahtevam za konzulate je zadoščeno in bolgarski oblastniki se mučijo da bi si pridobili simpatije sovjetskih diplomatov.
Popolni bankrot pro-naci-stične politike je priznan po samem Bagrinovu, ko je v že omenjenem govoru kritiziral prešnjo vlado ker je zavlekla Bolgarijo v vojno "brez da vpraša ljudstvo". Bagrinov je tudi dejal, da je v Bolgariji ekonomski kaos, da se tam življenje temelji na nezakonitosti in da bol-
Po pismu datiranem 23. maja t.l., katero je g. Peter Antičevič, tajnik enega od okrožnih odborov v E1 Shatt-u pisal svojemu prijatelju g. Jožo Tomaševič-u v Mont Ranier, Md., organizacijo taborišč jugoslovanskih partizanskih beguncev sestavljajo sledeči organi: ......Osrednji odbor, ki nadzoruje sledeče okrožne odbore:
1.)	Upravni — s sekcijami za poštno službo, statistiko partizansko stražo, sodišča in splošno administracijo.
2.)	Ekonomski — s sekcijami za hrano, obleko, obutev, kantino in blagajno.
3.)	Prosvetni — s sekcijami za šolski pouk, izobrazbo odraslih, verski pouk in športne aktivnosti.
Rojak Jack Bolha nam je poslal izrezek namreč članek, ki je bil pred nedavnim priobčen v "Enekoprav-nosti", in radi njegove vrednosti, ga ponatiskujemo za naše čitatelje.
V ljubljanski okolici se v zadnjih tednih odigravajo najhujši prizori izprijenosti slovenskih belogardistov pod firmo "domobranstva". človek ne bi verjel tej podivjanosti, če bi ne pripovedovali o njej ljudje, ki se jim je posrečilo uiti iz domobranskih krempljev. Tak primer nam nudi izpoved tovarišice Angele Kumšetove iz Vrb-ljenja, ki je domobranskim rabljem ušla z morišča. Poleg nje so tam iste noči 27 januarja odpeljani še sedem oseb. Bili so: Martin Fur-lan najtrdnejši kmet v vasi, ki je bil zaradi svoje poštenosti in možatosti splošno priljubljen, njegova sestra Pavla, Kocjanova Micka in Lojzka, Franca štrumbeljno-va, mati osmih otrok, oče pa jim je umrl v internaciji. Ivana Lesica in Tekavčeva Micka, mati šestletnega otroka .
Domobranci jim niso mogli očitati drugega, kot da so sorodniki partizanov. Dobro zastražene so z vso naglico gnali proti šoli na Barju .
Med potjo so jih pretepali in jih zmerjali z kurbami. Pri barjanski šoli se jim je pridružil Skalar, ki je z užitkom izjavljal: "Sama znana imena!" Iz Mokarjeve trgovine so pripeljali še tri ženske iz Tomišlja. Ko je Skalar povezoval Martina Furlana in Jamčevo Pavlo, jima je posmehljivo dejal: "Sta mislila, da vaju bo zvezal duhovnik, pa vaju bom kar jaz."
garski kmet, kateremu priporoča potrpljenje, nima niti srajce na sebi in je prisiljen da hodi bos. Bolgarski oblastniki so pregledali da je prišla zadnja ura. Ali oni še vedno upajo, da se jim bo posrečilo zadržati svoje položaje s kakšnim "a la Badoglio pobotanjem."
Medtem je potrpljenje bolgarskega naroda, ko se bori proti Hitlerju in domačim izdajalcem bolj kot nobeden satelitski narod, doseglo svoj konec. Bolgari želijo mir in demokracijo za katero so se tako vztrajno borili. Oni želijo najpristnej-še odnošaje s Rusijo, zahodnimi demokracijami, a prav posebno z novo Jugoslavijo. Dve največji narodni gibanji na Bolgarskem — levo zemljoradniško in delavski — ki sta danes opora Otač-bene Fronte, sta za Južno-Slovansko federacijo kakršno zagovarja Tito. V takšni federaciji Macedonija bi bila federativna enota ter bi s tem bil odstranjen vzrok največjih trenj med Bolgarijo, Srbijo in Grčijo. Če Bolgarski narod dobi popolno svobodo da sam odloča o svoji bodočnosti, Bolgarska bo postala središče miroljubnega in demokratičnega Balkana.
......4.) Tehniški — s sekcijami za jevna dela, logorske delavnice, vzdržavanje zgradb in regulacija prometa.
5.) Zdravstveni — s sekcijami za ustno propagando, umetniške aktivnosti in propagando skozi tisk.
Begunci so organizirali svoje lastno gledišče, ljudsko univerzo (za izobrazbo odraslih), osnovno šolo, višjo šolo, tečaje za tuje jezike in tečaje za nepismene.
V taborišču vlada vzorna disciplina, red in snaga. Posebno hvalevredna je snaga, če se vzame v ozir neznosno klimo žarke puščave v kateri se E1 Shatt nahaja, ter omejena količina vode, ki je Iju-d«m na razpolago.
Od tam so jih gnali dalje. Med potjo je skušal Furlan pobegniti, toda pri begu so ga pobili z mitraljezom. ženske so med potjo pretepali, zmerjali in jim grozili z streljanjem. Skozi Rupnik, Lav-rico in Škofljico so jih peljali v grad Lisičje. V grajski kapeli so jim razvezah roke in duhovnik jih je spovedal
Ko so zaprosile za obhajilo, so ga surovo odklonili. "Kaj vam je potrebno!" "Ob eni čez polnoč so jih odgnali in postavili k zidu. Angela Kumšetova, ki je imela jasne slutnje, kaj ž njimi nameravajo, jim je dejala:
"Danes vi streljate nas, ni pa daleč dan, ko bodo drugi vas."
Požarjev iz Strahomerja je skočil k njej, jo začel pretepati in vpiti: "Tiho, prekleta k. . . "
Angela se je s težavo osvobodila vezi, delala pa se, kakor da jih ima še zvezane. Postavili so jo vštric s tremi drugimi. Za njimi so stali štirje domobranci.
Angela je v tisti strašni grozi pričakovanja najhujšega zbrala vse svoje moči m v zadnjem trenutku skočila v stran.
Nad žrtvami so zadrdrali mitraljezi mrtvaško pesem. Ko so zamrli kriki nedolžnih žrtev, se je kotalila po bregu navzdol, v rami pa jo je žgalo, ne da bi vedela, da je tudi ona ranjena. Odvrgla je plašč, sezula čevlje, in bežala — bežala stran od Ljubljane ter se tako rešila. Za vse dvomljivce o resničnosti domobranskega divjanja je postala Angela Kumšetova živa priča, ki bo kmalu v službi pravice in pravičnega maščevanja vseh nedolžnih in vse prestanih krivic.
VABILO NA VINSKO TRGATEV
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Sudbury, priredi "Vinsko trgatev", dne 24 septembra v naših poznanih prostorih 322 Bessie St.
Zabavni odbor bo pripravil vse potrebno, da bo vinska trgatev res živahna in zabavna, katera nas bo obenem spomnila na pretekla leta, ko smo v rojstni domovini ob taki priložnosti slišali odmev našim narodnih pesmi iz vinskih goric, ob nedeljah pa vesela in družabna zabava.
Začetek ob 7 uri zvečer.
Uljudno vabimo Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate, Srbe in druge Slovene, da se vdeleže lepe jesenske zabave.
Odbor:
Tem potom naj naznanim,
ČLANSTVU ZVEZE V KIRKLAND LAKE
Tem potom se naznanja Članstvu odseka Zveze Kanadskih Slovencev, da se bo vršila redna seja dne 24 septembra ob 2 uri popoldan v prostorih br. Medoša, 87 Wood St.
Ker bo na dnevnem reda več važnih vprašanj posebno na podlagi zaključkov druge redne konvencije, je važno, da vsak član in članica za gotovo pride na sejo in se seznani z našimi nalogami za bodoče delo.
Odbor:
da je tukajšni odsek V.P.Z. Bled št. 9., dal iz svoje blagajne za pomoč Jugoslaviji, $58.60. Prav lepa hvala vsim članom in članicam! Priporočal bi, da kateri ni še član te edine slovenske podporne ustanove, da postane član.
Frank Zaic.
m
SPREJEM SLOVENSKIH VOJNIH VJETNIKOV