Leto IX, št. 199 Liubljana, sobota 25. avgusta 1928 Cena 2 Din >fc 4. «j«rtyj. mam Stane mesečno Din «5*—; ca li Din 4tr— nrabmna Ojiasi po tarifa. Uredništvo i LJubljana, Knaflova ulica Sttrr. j/L Telefon ftt. «07» tn «804, ponoči tudi ftt. «034. ■•koplsl •• n* fraiaja. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uprsvsitt*«: U«t>J>an*, ottca ftt. s«. — Telefon ftt. (Ojft iBMratt oMcMt; Ljubljana, Prefter« toti ulica St. 4. — Telefon ftt. uqf Podružnici: Maribor, Aleksandro** ftt. 13 — Celje, Aleksandrova cest« R>6in pri postnem ček. zavodu: L)ob* lana ftt. tt.&a« - Praha čisto 7».rtov Wien.Nr. 105.841. Ljubljana, 24. avgusta. Jutri bo albanski »parlament*, v katerem ni nobenega opozicijonaica, ker so ali v ječah ali pa so bili že obešeni, proglasil komaj tridesetletnega repre-eentanta redkoštevilnih mohamedan-skih veleposestnikov Ahmeda bega Zogu za kralja, ki si je nadel ime Skan-derbeg III. Dogodek sam na sebi bi se mogel smatrati brezpomemben, ako bi ne vseboval resnih nevarnosti za evropski mir, predvsem na Balkanu samem. Predvsem je treba ugotoviti, da dosedanji predsednik in diktator Ahmed beg Zogu nima za seboj niti vseh svojih mohamedanskih pristašev, kaj šele katolikov in pravoslavnih, ki tvorijo dobro tretjino albanskega prebivalstva, od katerega je bila do sedaj še vedno odvisna vsaka vlada. Ahmed beg Zogu Sam je moral skusiti do dejstvo, ko je bežal pred petimi leti pred predsednikom katoliškim škofom Fan Nolijem in našel zatočišče na jugoslovenskem ozemlju, kjer je pričel tajno paktirati z Mussolinijem, ki je radevolje prevzel •zaščito* nad preganjancem. Od tedaj datira tudi formalno pokroviteljstvo Italije nad Albanijo, ki je bilo 27. novembra 1926. sankcijonirano po tiranskem paktu, s katerim je postala dežela Skipetarov izključno italijanska politična in gospodarska domena. Kronanje Ahmeda bega Zogu je obenem kronanje italijanske politike na Balkanu. Sicer imajo Albanci še vedno svojega postavnega in mednarodno priznanega kralja princa Wieda, ki izjavlja. da se ni nikoli odrekel albanskemu prestolu, dasiravno ga je zapustil ob prvem pretresljaju, vendar jim to ne teži vesti in jim ne povzroča skrbi. Ahmed beg Zogu, ki razpolaga z vojaštvom, uradništvom in italijanskimi lirami. je znal pripraviti javno mnenje prav po fašističnem vzgledu. Najprej je podkupil svojo najbližjo oko'ico. ki je pričela a gi tir a ti zanj med Miriditi in Malisori. nato pa je pričel drakonsko preganjati opozicijo kolikor jo je še ostalo na domačih tleh. Tako si je utrdil položaj z nasiljem in krvjo. Politično in gospodarsko popolnoma odvisen od Italije, oziroma od Musso-liniieve milosti je mora! hoditi po po+i. ki se je ni začrtal sam. Italijanska uradna agencija je začela širiti po svetu vesti, da je bodočnost «neodvisne» Albanije samo v monarhični državni obliki in da je Ahmed beg Zogu edina oseba, ki more uresničiti »prirojene monarhi-stične sanje* albanskega naroda, kakor >e pisal oficijozni Mussoliniiev organ. Istočasno so se pojavile vesti o zaroki Ahmeda bega z italijansko princezinjo. Tako je moralo priti — morda celo proti njegovi volji —, da se je g. Zogu že dejanski počutil za kralja, zlasti potem, ko je dosegel letnih 6 milijonov zlatih frankov apanaže kot ministrski predsednik. Bil je prav za prav kralj že od trenutka, ko je Italija prevzela skrb za njegovo eksistenco. Nedavno izvoljena ustavo tvorna skupščina. v katero je prišlo tudi nekaj opo-ziciionalcev. ki pa se jih je znal Ahmed beg Zogu iznebiti z vrvjo in smodnikom, bo torei jutri proglasila tega gospoda za kralja brez najmanjših skru-polov za neposredno bodočnost Alba- nije. .. , ,. Italijani so izdelali ceremomjel, financirali so svečanost in oni bodo odgovorni pred svetom in zgodovino za vse, kar se bo zgodilo kot naravna posledica njihove « mirovne penetracue» na Balkanu. To dokazu ie tudi nad vse značilen motk svetovnega časopisja. z'asti na popolno ignoriranje v Parizu in Londonu ... Fašistična ^rvaiiizacija v Litvi Varšava, 24. avgusta, s. Po poročilu iz Kovna ie vlada iz boiazni. da bi mo^el nro* ti Voldemarasovi vladi izbruhniti oborožen upor. sklenila ustanoviti fašistično gardo, ki bo imela nalogo intervenirati v p^merih notranjih nemirov. Ta garda bo prirejena vojnemu ministru. Čudna .j^ovna Politika" rimske Praga, 24. avgusta h. Danes le Ml tn otvorien kongres svetovne zveze za mednarodno priia-teMstvo in za pospeševanje miru me>d narodi Zveza deluje s pomočlo cerkvi) V zveri so vse krščanske cerkve rasen rimsko-katoJiške. Zastopanih le 31 držav Zanimivo te. da je bila družba nstamovMena ob izbruhu svetovne volne, a le vodna deWanie preprečila. tako da je pričela delovali Me teta 1919 Med drugimi zastopniki }e navzoč minister Didcinson. podpredsednik mirte lig Društva narodov fn dr. Drum-morid. Kongresa se udeleži tudi Vailerijan Pribičevič. Nedolžnost nad fašističnim nasiljem Trst. 24, avgusta o. Sinoči ie bil Izpuščen iz tukajšnjih Jezuitskih zaporov farmacevt Kari Sega iz Sežane. Njegova aretacija Je bila v zvezi s preiskavo zaradi umora miličnika Cerkvenika pri Divači. V feči Je bH tri tedne. Kaj bo z ukrepi proti KDK Za danes ali jutri napovedujejo definitivno odločitev vlade Pred povratkom dr. Marinkoviča v Beograd. — V Beogradu splošno napovedujejo in pričakujejo izredne odredbe proti voditeljem KDK Beograd, 24. avgusta p. Za nocoj ali jutri se pričakuje povratek zunanjega ministra dr. Marinkoviča. V Beogradu bo ostal le kratek čas. da bo sestavil našo delegacijo za zasedanje Drutšva narodov, ki se prične 3. septembra v Ženevi. Po prihodu zunanjega ministra dr. Marinkoviča bo seja vlade, na kateri bo padla definitivna odločitev o ukrepih proti KDK. Zatem bo zunanji minister dr. Marmkovič odpotoval na Bled, da poroča kralju o političnem položaju in o sodelovanju naše delegacije na zasedanju Društva narodov. Pričakuje se, da bodo pred sejo vlade ime i posebno konferenco tudi davidovičevci da določijo svoje definitivno stališče v vprašaniu izrednih ukrepov vlade napram KDK. Glavna pozornost političnih krogov je zaradi teh napovedi osredotočena na stališče vlade napram KDK Z ozirom na včerajšnjo sejo ministrskega sveta se v vladnih krogih naglaša, da je vlada odločena uvesti kazensko preiskavo proti predsedniku KDK dr. Mačku in proti poslancu dr. Krnieviču. ki je odpotoval v Berlin na kongres In-terpariamentarne unije. Čakajo samo, da pridejo v Beograd vsi odsotni ministri, nakar ima že v par dneh pasti definitivna odločitev vlade. Minister pravde ima že nalog posvetovati se s pristojnimi organi o kazenski preiskavi, ki naj se izvede. Minister pravde je zaradi te zadeve pozval iz Zagreba višjega državnega pravdnika dr. Aleksandra. Drugače v političnem življenju danes ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Nekoliko več življenja se pričakuje šele za jutri zaradi povratka zunanjega ministra dr Marinkoviča Po seji ministrskega sveta bo dr. Korošec odpotoval na Bled. da poroča kralju o političnem po'ožaju in raznih tekočih resornih zadevah. Z zanimanjem se pričakuje tudi seia glavnega odbora radikalne stranke, ki je napovedana za ponedeljek. Zagreb. 24. avgusta n. V tukajšnjih političnih krogih se ie danes ostro obsojala popolnoma neosnovana kampa nja režimskega tiska v Beogradu, ki poziva vlado na upo-abo izrednih ukrepov proti KDK in Hrvatom, čeprav je tudi največjim pravnim ignorantom znano, da so vsi taki ukrepi brez pod-laoe in da bi morali prav za prav poli tični krogi v Beogradu biti še vodstvu KDK hvaležni, da so po zločinu 20. junija v Narodni skupščini preprečili eks-ploziio gneva in revolte v prečanskih krajih proti hegemonističnemu režimu. Pribičevič o napovedanih vladnih represalijah Berlinska akcija ne more škodovati ugledu države, pač pa mu zelo škoduje poniževalna vladna politika v odno- šajifa do Italije Bled, 24. avgusta n. Danes popoldne je Svetozar Pribičevič sprejel vašega poročevalca v vili Vilsoniji in mu dal z ozirom na nekatera aktualna vprašanja naslednje izjave: »Kakšen učinek naj imajo pretnje. ki izhajajo iz krogov vlade in iz tiska, ki živi iz dispozicijskih fondov? Na to vprašanje lahko brez oklevanja odgovorimo, da smatrajo naši klubi te pretnje za otročarije. Vlada lahko preti z obtožbami, ali je malo verjetno, da se bodo našla sodišča v naši državi, ki bi hotela soditi na vladne ukaze. KDK v obče ni zahtevala kake intervencije proti naši državi, niti je Interparlamen-tarna unija kaka inozemska oblast, od katere bi se mogla zahtevati intervencija. Interparlanientarna konferenca je neke vrste skupen svetovni parlament. Sestavljena je tudi iz parlamentarnega predstavništva naše države. KDK je zanikala kvalifikacijo delegacije okrnjene Narodne skupščine v Beogradu, da zastopa ves parlament naše države Današnji oblastniki v Beogradu so uprav smešni, kadar to naše pokopane predstavljajo kot nekako veleizda-jo. Ti oblastniki se delajo silne med nami doma. istočasno pa se ne strašijo sramotnih kapitulacij pred Italijo. Ni dvoma, da hočejo s temi pretnjami zabrisati svoje kukavičje zadržanje napram Italiji. V svojem klečeplazenju pred Italijo gredo tako daleč, da to njihovo postopanje izziva upravičeno ogorčenje vse naše javnosti. Po vsaki manifestaciji v naši državi stavlja Italija nekake ultimativne zahteve, nakar vlade naših slabičev takoj sprejmejo vse te zahteve in jih izpolnjujejo od toč ke do točke. Sedaj smo prišli že tako daleč, da se uradništvo odstavlja oziroma. da se uradništvo premešča na druge položaje, čim to zahteva kak italijanski konzul, ki ie torej vrhovni kontrolor naše uprave v obmejnih krajih napram Italiji Nobena vlada ma'e predvojne kraljevine Srbie se nikoli ni tako ponižala pred vlado mogočnega avstrijskega cesarstva, kakor je to sedaj storila velika Jugoslavija napram fašistični Italiji. Mussolini ve. da ima pred seboj slabiče in zato stavlja vsak hip nove zahteve. Ratifikacije nettunskih konvencij Mussolini ni vzel kot znak naše premišljene politike za zbhžanje in izboljšanje naših odnošajev z Italijo, temveč je to razumel kot znak naše slabosti V tem smislu tudi on sedaj postopa. On vztraja na tem, da našo državo poniža do kraja in da jo kot neodvisno silo zbriše z geografične karte. Tej svr-hi služi tudi nainovejša italijanska politika v Albaniji, ki je napravila iz italijanskega eksponenta Ahmed bega kralja Albanije. Mussolini želi s tem pokazati, da more po mili volji imenovati kralje, ki bodo njegove lutke, in da je naša država prisiljena mirno pre- našati vse njegove ekstravagance. Via-da. ki je tako slabotna napram Italiji, vlada, ki s svojo nasilno notranjo politiko iziziva meščansko vojno v državi in na ta način še dalje slabi odporne sile v zunanji politiki, nima pravice komu drugemu očitati, da škoduje nacijonalnim interesom. Avdijence na Bledu Bled, 24. avgusta. Danes ob 11.30 je kralj sprejel v kratki avdijenci nemškega posla* nika Kosterja. Za Kosterjem je bil v av« dijenci ljubljanski župan dr. Dinko Puc, od katerega si je dal kralj obširno poro* čati o finančnih gospodarskih in socijalnih vprašanjih mesta Ljubljane. Kralj se je razgovarjal z dr. Pucem kake tričetrt ure. Opoldne so bile sprejete od kraljice Ma« rije častna dvorna dama ga. Franja Tavčar« jeva, ljubljanska županja ga. Olga Pucova, soproga radovljiškega sreskega poglavarja ga. Tekavčičeva ter gdč. Marija Šarčeva. Dame so ob tej priliki poročale kraljici o raznih ženskih socijalnih ustanovah v Slo« veniji ter o akciji «Dečve». Izročile so kra« ljici tudi okusno izdelano obleko «Dečve». Sinoči se je pripeljal iz Prage na Bled češki poslanik v Beogradu Jan Šeba, ki se je danes vpisal v dvorno knjigo. G. Šeba bo ostal na Bledu 10 dni. Vesti o prihodu dr. Korošca, ki so ga pričakovali ves te« den, so zdaj popolnoma potihnile in je še docela negotovo, kdaj pride. Ugoden odmev ljubljanskih manifestacij v Zagrebu Zagreb. 24. avgusta, n. V celokupni zagrebški javnosti so bile z izredno prijateljskimi simpatijami sprejete vesti iz Ljubljane o ta-mošnjih velikih manifestacijah Slovencev za slogo s Hrvati. To velepomembno politično dejstvo povdarjajo vsi današnji popoldanski listi. Danes se otvori zagrebški . velesejem Zagreb. 24. avgusta, n. Jutri ob 9. dopoldne bo otvorien 10. zagrebški zbor kot mednarodni velesejem vzorcev, ki bo trajal cd 25. avgusta do 3. septembra. Istočasno bo prirejena razstava narodnih izdelkov, noš in vezenin, ki bo trajala do 10. septembra. Na tej razstavi bodo razstavljene mnogoštevilne privatne zbirke, kakor tudi narodni spomeniki iz etnografskega muzeja v Sarajevu, na-dalie izdelki sarajevske" predilnice ler ženskih društev za narodne vezenine v Zagrebu in Petrinji. Na razstavi bodo narodni izdelki iz Srema in Slavonije (ki sta izredno bogati na narodnih nošah in narodnih motivih). iz Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Hrvatske Od 1 do 3. septembra bo sej->m živine in perutnine. Te dni prirede tudi inozemske tvrdke, ki razstavijo svoje gospodarske stroje, poizkusna orania. Ministrstvo saobračaja je dovolilo 50 % popust na železnicah in parobrodih za vse posetnike in za razstavljeno blago. Mir na Balkanu in v Evropi v nevarnosti Albanski emigranti so izdali o priliki današnjega kronanja Ah* meda bega Zogu proglas, v katerem obsojajo najnovejšo Mus- solinijevo akcijo na Balkanu Dunaj, 24. avgusta, g. Albanski odbor za narodno obrambo je izdal proglas, ki so ga podpisali bivši minister Bushati, bivši dr« žavni podtajnik Zuma in bivši poslanec Klisura, in ki protestira proti nameri Ah« meda bega Zogu, proklamirati se za alban« skega kralja. Ta proglas, ki bo predložen velesilam in Društvu narodov veli med drugim: Proklamacija Ahmeda bega Zogu za kra« jja Albanije je Mussolinijevo delo, ki si )če s tem zajamčiti svoje napadalne akci« ,e na Balkanu. Ahmed beg Zogu se je po« kazal kot ustrežljivo orodja, s katerim mo« re Mussolini vsak čas izvesti na tem mestu • vrope svoje načrte. Ahmed beg Zogu je kupljen namestnik Mussolinija v Albaniji, ki daje Italiji na razpolago "ospodarske, folitične in vojaške sile Albanije. S pro« lamacijo Ahmeda bega Zogu si je Mus« solini ustvaril na Balkanu kolonijo, ki jo more takoj uporab:ti tudi kot operacijsko polje za svoje vojaške načrte. Albanski na« rod se z gnusom odvrača od takega delo« vania. Smatramo za svojo dolžnost, da dvignemo svoj glas proti krivicam, ki se godijo v naši domovini ter da opozarjamo na tragedijo naroda, ki ga Mussolini brez vsakih skrupulov tlači. Mir na Balkanu in mir v Evropi je v nevarnosti. Beograd, 24 avgusta, p Po vesteh iz Al« banije je vse pripravljeno za jutrišnjo pro« glasitev Albanije za monarhijo in Ahmeda bega Zogu za albanskega kralja. Zanimivo je, da so vsi tuji diplomatski zastopniki zapustili Tirano in da se ne bodo prej vr« nilL, dokler se ne izvrše vse formalnosti za proglasitev albanske kraljevine. V na» ših vladnih krogih se posveča veliko zani« manje imenovanju Ahmeda bega Zogu za albanskega kralja. Izjavlja se, da službeno nismo bili obveščeni od albanske vlade gle» de namere, da se Albanija proglasi za kra» Ijevino. O tem niso bile obveščene niti ostale države. Naša vlada stoji na stališču, da nimam.o nobenega povoda vmešavati se v notranje albanske zadeve. Stališče naše vlade je v tem oziru popolnoma nevtralno. Atene, 24. avgusta, g. Atenski listi poro« čajo soglasno, da se bo jutri izvršilo kro» nanje Ahmeda bega Zogu za kralja Alba* nije. Albanski poslanik v Atenah je izja» vil vašemu poročevalcu na vprašanje o res» ničnosti te vesti, da dosedaj še ni dospelo tozadevno uradno poročilo. Vendar pa bo Narodna skupščina, ki se sestane jutri, proglasila Ahmeda bega Zogu za albanske« ga kralja. Tirana, 24. avgusta, g. Včeraj dopoldne se je Ahmed beg Zogu vrnil iz Drača v Ti« rano. Takoj je zbrai v rezidenci svoje so« delavce v ministrskem svetu. Na tej seji so se določile zadnje priprave za jutrišnjo sve* čano proklamacijo Albanije za kraljevino. Jutri zjutraj bo 21. topovskih strelov na« znanilo prebivalstvu, da se pričenja nova monarhistična doba Albanije. Konstituan« ta bo otvoriena ob 9.30. Po proklamaciji bo Ahmed beg Zogu v zbornici prisegel. Iz vseh večjih krajev dežele prihajajo mnogoštevilni izrazi lojalnosti napram Ah« medu Zogi. Preorijentacija fašistične javnosti v presojanju dogodkov v Jugoslaviji? Po dunajski zatrdilih so začeli fašistični krogi presojati situacijo v Jugoslaviji bolj objektivno in baje simpatizirajo s Hrvati Dunaj, 24. avgusta, s. O stališču Ita- I ška javnost in nemško časopisje v zad F» ri.n H rv.frr>H Inrrnoioviii s4s-kK;i; ' ni^m X««.. — Ul____1___.___^ - ___i___ Hje do dogodkov v Jugoslaviji so dobili tukajšnji listi očividno iz oficijo>znega italijanskega vira naslednje senzacionalne informacije: Na mesto izrecno Srbom prijaznega pisanja italijanskega časopisja, je v zadnjih tednih stopilo manj enostransko presojanje notranje politične situacije v Jugoslaviji. Vsi listi posvečajo razvoju dogodkov v Jugoslaviji veliko pozornost, ker prevladuje mišljenje, da bo prej ali slej prišlo v sosednji državi do velikih sprememb ustave. Atentat v skupščini in smrt Stjepana Radiča sta vzbudila v italijanski javnosti globoko sočutje. Včerajšnji razgovor papeža z beograjskim nuncijem Pellegrinettijem o položaju v Jugoslaviji je tukaj vzbudil veliko pozornost. Tudi politični in diplomatski krogi prestolnice gledajo na hrvatsko gibanje s precejšnjo simpatijo. ker se tudi sicer noče več sodelovati v igri Srbov proti Hrvatom. Zato govore najbrže tudi drugi vzroki, zlasti političnega značaja, ker podpira Francija Srbe v njihovih hegemoni-stičnih stremljenjih, dočim presoja nem- njem času z blagohotnostjo avtonomi-stične zahteve Hrvatov. Italija se sicer ne bo vmešavala v notranje politične razmere Jugoslavije, vendar jo pa silijo njeni vitalni interesi na Jadranu zasledovati razvoj razmerja sil ob Jadranu, in to tembolj, ker morajo biti Hrvatje od vseh narodov iugoslovenskega prebivalstva največ v stalnem kontaktu z Italijani. Preokret v korist Hrvatov je tem pomembnejši, ker je bilo sovraštvo proti Hrvatom v Italiji desetletja dolga tradicija. % Objavljamo to vest z vso rezervo. Pa tudi. če bi bila resnična, bi za nas ta preorijentacija fašističnega javnega mnenja ne bila nikaka «senzacija» iz enostavnega vzroka, ker ne bi mogli verjeti v njeno iskrenost. Za veliki prero-ditveni pokret KDK je gotovo važno in koristno, ako uživa v inozemstvu čim več simpatij, a baš simpatije fašistične Italije so zelo problematične vrednosti, ker je Italiji prokleto malo na tem, da bi se Jugoslavija okrepila. Kellogov protivojni pakt bo podpisan ponedeljek Prihod Kellorfa v Pariz. — Protivojni pakt bo oodmsalo 15 držav. — K oodnisu bo povabljena tudi sovjetska Rusija London- 24 avguste (ki.) Včeraj je dospel na parniku »He d* France« v Phlvmouth živahno pozdravljen ameriški d-ržavn: tajnik Kellog. ki ga ie stveiel phlymoutski ži«pan v spremstvu občinskih svetnikov Obenem te prisipel tmdi kanadski ministrski oredsedn-^k Mackenzie King s svojim spremstvom V odsnvoru na pozdrave je iziavrl KeH^z da ntega in kanadskega ministrskega predsednika zelo veseli, ker bosta mogla v Pa-rrzu podpisati prn+ivorno pogodbo. Nadalje je tz-ravil. da profvotni pakt ni delo ene same osebe ali pa samo enesa naroda, amrvak več narodov in mno.qjo Wudi Protivojni pa>kf se te porodil i t želie narodov, da se prepreči drnea krvava voihna. Protrvobii pata pomenia velik moralni koralk na i»ti k crviHracHi K3r se tiče nas in kanadske (VJbve. 'e m»daWeva'l KeMog. ne potrebujemo pisani.1i po^db, ker imamo p«rotivoini rr>.kt zapisan v naših srcih in v na*ih čustvih Kanadski nrimsatrski predsednik Mackenzie King te v svoiem ode) Na včeraišni? seii francoskega ministrskega sveta se Je raznrav-tialo o KeJlotrovem protivoiteem paktu, o prihod-•»Jetn zasedanju Sveta DiruStva narodov, o fran- cos ko-angleške m pomorskem sporazumu in o rarnih notrante-političnih vprašanjih. Nato te imenoval ministrski svet za francoske delegate na prihodnjem zaseda-nju Društva narodov Bri-anda. Boneourja. Pamsa. Loucheria. Fromageota, Jonha.!ixa, Serota in druge. Pariz, 24. avgusta s »Petit Parisien« javlja, da se eikspoze Brianda o zunanje-političnem po-lo'žaij.u. k.i ga ie soglasno odobri! ministrski svet, fravi ftidi s prrkl.inčitvenim vprašanjem. Kar se tiče vprašama izpraznitve Poirenia, se staJi?fe francoske vlade ni izpremenik) Posadka v Po-re.niju bo ostaja nad alte kot iamstvo za izpolnitev versailleske miro-vne poigodbe. Newyork. 24. avgusta (be.) Ameriške Zedinjene države nameravajo po podpisu Kellogo-vega pakta povabiti 53 drŽ3v. zastopanih v WasJ)insstorcu. naj se pridružijo ir-otivoinemu paktu. Na .podpis Ivi povabljen* tndj soa-jet-ska Rušite in sicer po francoski vladi. London. 24. avgusta Oo.) V odgovor n~vn raz-glabb'at\ kameri r^nfivi so ii b'li mero-dami: dovoli ie. da ie britanska vlada pokazala svoj interes na stabilizaciji in ni bila sprejeta t odprtimi rokami, dobila pa je polagoma kulturno svobodo in je dames iskreno vdana latiška državi. Nato ie povzel besedo predsednik avstrijske skupine dr. Brexel, ki se je predvsem bavil z avstrijskim vprašanjem. Avstrija. ie dejal govornik, ni nastala naravnim potom. Ona le otrok zadrege. Po dolgih letih pa se mora ugotoviti, da ne bo nikoli mogla oostati res samostojna država. Samo njena priključitev k velikemu gospodarskemu ozemlju more prinesti rešitev Zato izjavlja vsemu svetu: Dajte majhni Avstriji prosto pot ki io potrebuje. da postane enakopravna v vrsti držav sveta. Burno pozdravljen od zborovanja ie nato povzel besedo bivši francoski minister Emile Borel. Tudi on je obžaloval premajhni napredek ori odstranitvi carinskih meja in v razorožitvemem vprašanju. Društvo narodov pa moramo svariti pred revizijo mirovnih pogodb, ker bi se moglo s tem mnogo dobrega uničiti. Predsednik romunske skupine Jtrvara ie povdarjal v svojih izvajanjih naslednje: Ravno strahotne številke, ki jih ie izračunala statistika o svetovni vojni, silijo narode k delu za organizacijo miru hi pravičnosti. Nato ie bita debata o poročilu generalnega tajnika odgodena na soboto popoldne. Dr. Krnjevič o svoji akciji Berlin. 24. avgusta, g. Hrvatski poslanec dr. Krnjevič je Izjavil v razgovoru z zastopniki listov, da ima hrvatska delegacija na kongresu Interparlamentarne unije naslednje naloge: 1.) da pojasni svetovni javnosti, da člani beograjskega okrnjenega parlamenta nimajo moralne pravice govoriti na kongresu o sporazumu med narodi, ker je iz njihovih vrst izšel morilec Stjepana Radiča; 2.) da vzbudi pozornost sveta na dejstvo, da delegacija okrnienega beograjskega parlamenta nima pravice zastopati hrvatskega naroda; 8.) da pojasni vzroke, zaradi katerih so sovražniki hrvatske seljačke stranke spravili s sveta Stjepana Radiča; 4.) da obvesti mednarodno javnost, da bo hrvatska seljačka stranka vztrajala pri politiki, ki jo je pričel Stjepan Radič in da jo bo neizpre-menjeno nadaljevala. Laza Markovič o pomir-jenju med Srbi in Hrvati Berlin, 24. avgusta, g. Vaš poročevalec je imel razgovor z bivšim ministrom dr. Lazo Markovičem. Dr. Markovič je prepričan, da bo prišlo do pomirjenja med Srbi in Hrvati, kef je to neizogibno. Vendar pa sedanji duh in položaj v Zagrebu še nista primerna, da bi mogla pomirjevalna akcija upati ra uspeh. Akcija pa, ki bi bila že v naprej iz psiholoških vzrokov obsojena na neuspeh, bi mogla samo škodovati. Dr. Laza Markovič je opozarjal na to, da tudi opozicija ni enotna glede svojih zahtev. Dokler ne bo prišlo do pomirjenja med Srbi in Hrvati, smatra dr. Markovič razpust parlamenta in razpis novih volitev za neprimerna. pomirjenju Balkana ter pri tem uvidela, da je delovanje makedonstvujuščih poglavitna ovira za mirne odnošaje na našem polotoku. Da pa dela angleška diplomacija v tesnih odnošajih s finančniki, tega menda ni treba naglašati. Angleško - francosko sodelovanje v sofijski intervenciji pomeni tudi zelo važen moment za ocenjevanje angle-ško-italijanske kolaboracija, ki je bila sicer v zadnjih letih merodajna v diplomatskih zadevah bližnjega orijenta. Delati na osnovi tega dalje segajoče zaključke, bi bilo gotovo prerano. Seveda je odločilno, kak uspeh bo imela angleško-francoska intervencija. Optimisti seveda ne moremo biti, sofijska družba ie vsa pretkana z zastopniki makedonstvujuščih. ki jih ne manjka v armadi ali žandarmeriji. v politični ali diplomatski službi ali kjerkoli. Ti bodo skušali najti načina in sredstev, da se zaščitijo centralni vodje make-donstivu.ruščih. Toda vlada Ljapčeva je že parkrat javno naglasila. da obsoja zločinsko delo komiteta: morda bo sedaj ipak skušala vsaj do neke mere, da bodo besedam sledila tudi dejanja. Tu pa pričenja seveda bistvo problema in od njegove rešitve zavisi vse ostalo. _ __ Seja poslanskega kluba KDK Zagreb, 24. avgusta, n. 2. septembra bo v Zagrebu širša konferenca poslanskega kluba KDK, na kateri bo Svetozar Pribičevič imel velik govor o vseh aktualnih političnih vprašanjih. Prihodnja redna seja vodstva KDK pa se vrši v četrtek. Zakaj pod. Predavec n! bfl y Ljubljani Z«greb, 24 avgusta, p. Poslanec Predavec je izjavil nocoj novinarjem, da so vse vesti o nekakšnem njegovem nesoglasju z vodstvom KDK, ki se utemeljuje s tem, da ni prisostvoval 9eji v Ljubljani, brez vsakršne podlage. Posl. Predavec ni mogel odpotovati v Ljubljano, ker mu je dete težko obolelo. On je to tudi telefonskim potom javil Ljubljani in se opravičil pri predsedniku dr. Mačku. Seja HPS Zagreb. 24 avgusta, n. 3. septembra bo imela Hrvatska pučka stranka v Zagrebu širšo sejo. na kateri bo njen predsednik in sedanji minister socijalne politike Stjeoan Rarič podal referat o političnem položaju. Iz "r«st te stranke "ame se Čuje da bo ta «eia Radio - Ljubljana dan«*« Inf^ ne oddr?- Krepka tekcija našim klerikalcem Naš klerikalizem ie z one strani Sotle dobil odločen in krepak migljaj, da ta slovenska specijaRteta, ki je anahroni-zem v našem stoletju in ki je le vzorec alpsko-nemškega intimnega mešanja cerkve ln stranke, vere in politike, tam ni zaželjena in da je tamošnji vodilni cerkveni krogi ne odobravajo. Na Slovenskem je duhovščina od Mahničevih Časov sem pričela istovetiti stranko in cerkev. Posamezni duhovniki so sicer že davno občutili, da se verni katoličani in pristaši tistih strank, ki jih cerkev neprestano zasleduje s svojim prokletstvom, sami ob sebi odtujujejo veri in cerkvi, ki^ trpita občutno izgubo na ugledu in moči radi take politike. Hoteli so prepustiti vernikom svobodne roke v javnem političnem življenju, hoteli pa so si tudi sami prebrati stranko, ker SLS ni odgovarjala njih zahtevam. Toda tirolski vzorec našega klerikalizma je dekre-tiral, da je za vernega katoličana in posebej še za duhovnika edinozveli-čavno stranka — SLS. Prepovedal je z uspehom vsaj duhovnikom, da bi se udejstvovali v drugih strankah, ko že prepoved pri lajikih ni zalegla. Ta prepoved ie imela namen držati slovensko ljudstvo stalno v prepričanju, da je veren katoličan in katoliški duhovnik mogoč samo kot pristaš SLS. Hoteli so ljudstvu vcepiti mišljenje, da je povsod na božiem svetu tako in da drugače niti ne sme biti. Zato so skrbno skrivali, da ie v naši najbližji soseščini pod hrvatskimi škofi v tem oziru bistveno drugače. Naš kmet bi se namreč gotovo začudil. ko bi izvedel, da v hrvatskih škofijah katoliški duhovnik lahko kandidira na programu stranke, ki je pri nas lajikom pod grehom zabranjeno voliti jo. Značilno dejstvo, da »Slovenec« o priliki marčevega zborovanja KDK v Ljubljani ni niti z besedico omenil, da ie bil med poslanci KDK navzoč tudi hrvatski katoliški župnik Matica, ki v ostalem ni edini duhovnik med poslanci KDK, v stranki sami pa ima še lepo število tovarišev. Koroščevo glasilo je bilo mnenia, da je bilo pohujšanja^ v SLS že dovolj s tem, da je katoliški duhovnik govoril tisočem slovenskega ljudstva z istega odra in v istem duhu. kakor sta govorila Pribičevič in Radič. Seveda »Slovenec« tudi ne sme zabeležiti, da je bil sam zagrebški škof dr. Bauer poslanec »Pribičevičeve stranke« in da so ugledni člani zagrebškega stolnega kapitelja zvesti somišljeniki SDS. Slovenski klerikalci se od nekdaj trudijo, da bi poji krinko idej Janeza Ev. Kreka zanesJi pristni Mahničev klerikalizem na Hrvatsko. Uspehov tam niso dosegli nikakih, videlo se je, da avstrijski klerikalizem uspeva samo do Sotle in Kolpe, na drugi strani pa veje neugoden veter za ta naš slovenski eksport. Zdai so naši cerkveni krogi od hrvatskih cerkvenih avtoritativnih osebnosti dobili krepko lekcijo. Hrvatski škofje uvidevajo. da Koroščeva sedanja vloga mora škodovati veri In cerkvi že sama ob sebi, tembolj pa zato, ker se je v politične svhe vedno klicala na po^oč cerkev. Olasi^o sarajevskega nadškofa »Katoliški tednik« je irreklo tim*«in*o sodbo, Vo ie proglasilo, da je SLS fodnoeno HPS. ki ie le hrvatsko podružnica SLS) prntiverska, ker meša vero s politiko. Ta lekoiia bo korisfla tod' našemu ljudstvu, ker mu bo o^nria oči. da samostojno politično imršlieme ni greh. Ver ni naner-jeno ornti veri In cerkvi. Našim ljudem bo noefalo iasno. da ttrdi nod škofom ne more biti greh, kar nadškof Bauer odobrava. Resnicoljubnost beograjske policije Zagreb, 24. avgusita. Narodni poslanec S. Kosanovič objavlja v listih naslednjo izjavo: »Ker sem zadnje dnii potoval, sem šele včeraj doznal, da je beograjska policija poskušala demantirati trditev g. Pribičeviča, da je meni v Beogradu sporočila, da ne more jamčiti za mojo varnost. Ta demanti je brez vsake podlage. Ko je ono nedeljo iz Zagreba prispela v Beograd vest, da je bil ubit Vlada Risitovič, je prišel k meni ob 11. dopoldne uradnik beograjske policije g. Ujčič in me v imenu šefa policije obvestil, naj se čuvam in da bi bilo po mnenju policije najbolje, ako bi odpotoval iz Beograda. G. Ujčič je povdarjal. da prihaja od šefa policije in me je tudi zaprosil, naj mu izjavim, ali se tre-notno nahajajo v Beogradu tudi drugi člani kluiba KDK. G. Ujčič mi je nadalje sporočil, da mi ie policija dodelila agenta, ki me bo spremljal, dokler bom v Beogradu. Kmalu zatem se je oglasil pri meni agent beograjske policije Velja Veljovič in se mi predstavil s tem, da ga je poslala policija, da me čuva Ta agent me je spremljal na vsakem koraku vse tri dni mojega tedanjega bivanja v Beogradu, dokler nisem bil pozvan od vodstva, naj prispem v Zagreb. Čakal me je vsako jutro pred vrati ob 7- in se od mene poslavljal zvečer, ko sem zapiral vrata svojega stanovanja. To je videl ves Beograd, zlasti pa osobje pen-ziona Bellevue. kjer stanujem.« Urednik Hartl izpuščen Osijek, 24. avgusta, n. Dopoldue je imel takozvani mali senat sodnega stola sejo, na kateri je razpravljal o aretaciji Josipa Hartla, urednika »Hrvatskega lista» v Osijeku. Senat je odločil, naj se Hartl takoj izpusti na svobodo, ker ni povoda, da se nad njim proglasi preiskovalni zapor. švedska letalca na poletu iz Amerike v Evropo izsledena Letalca Hcssel in Crainer ponesrečila v bližin! Gronlandske. Letalca sta brez živil in prosita za pomoč Newyork, 24. avgusta, (lo.) Radioamaterji iz Chicaga in Toleda poročajo, da so stopili snoči v direktno cvezo z letalom Hassela in Cramerja. Operater v Toletu poroča, da je bil 10 minut v zvezi s pogrešanim letalom. Glasom prejetih poročil sta ponesrečena letalca na malem otoku 100 milj severno od Nove zemlje in zahtevata nujno pomoč. Letalca poročata, da sta zdrava. Nadaljnja poročila so bila nejasna in radioamaterji oklepajo is njih, da sta letalca brez živil in da prosita za takojšnjo pomoč. Kodanj, 24. avgusta, s. Uradni predstojnik iz južne Gronlandije poroča, da je videl letalo cGreater Rockford> r nedeljo dopoldne ob pol 11. v višini Fiskernaesa, to je 163 stopinj 5 minut severne širine in 50 stopinj 51 minut zapadne dolžine. Številni Eskimi so razločili tudi posadko v letalu. Letalo je prišlo iz severo - zapadne smeri ter letelo proti vzhodu. Iz Fiskernaesa so bili odposlani motorni čolni za raziskovanje. Newyork, 24. avgusta, (lo.) Veet, da so zapazili letalo Hassela in Cramerja v bližini Gronlandske, je bila sprejeta z velikim veseljem. Vendar manjka dosedaj še potrdil« te vesti. Pravoslavni duhovniki za ločitev cerkve oil države Zborovanje pravoslavnega svečeništva t Vršen. — Obsodba zločina v Narodni skupščini ^ Dne 23. t. m. je bilo v Vršcu zaključeno zborovanje Udruženja pravoslavnih duhovnikov, ki je sprejelo zelo za- nimive resolucije in sklepe. Delo skupščine priča, da. pravoslavna duhovščina pazno zasleduje vse dogodke v naši državi ter razpravlja in sklepa o njih brez vsake ozkosrčnosti. Zadnji dan je zborovanje obravnavalo vprašanje o dviganju morale med mladino. Po izčrpnem poročilu g. dr. Grdaničkega je bila sprejeta resolucija, da naj se pravoslavnim duhovnikom čim preje da možnost, da se lotijo poučevanja verouka v šolah. Tekom debate se je namreč doznalo, da zlasti v Vojvodini ponekod uče verouk učiteljice rimsko-katoliške vere, na drugih šolah pa je pravoslavno dijaštvo brez ka-teheta. O duhu spravijivosti, ki vlada med pravoslavno duhovščino, priča dejstvo, da je na zborovanju nastopil tudi evan-geljski pastor iz Kovačice dr. Jan Čak-lovič, ki je priporočal ustanovitev mladinskih organizacij in nedeljskih verskih šol za mladi obrtni naraščaj. Skupščina je izvajanjem dr. Cakloviča navdušeno pritrjevala. Za našo javnost je zanimivo zlasti to, Kdo vodi Hrvate? Kakor znano, je »Domoljub« po zločinu r Narod-ti skup&fri proglasil Punišo Račiča za hr.*a'a, Čeprav je rojen Črnogorec. Zlaga.! ?e je tako debelo, da bi zakril vsaj na videz med klerikalnimi volilci dejstvo, da Je. bi! morilec Puniša Račič zaveznik in pri ja tel, klerikalcev. Zbuditi je hotel na ta način jr?d ovcami klerikalne stranke mnenje, da ni ubil hrvatskih poslancev radikal in prijatelj klerikalcev, ampak Hrvat. Nit: poučno zgodbico iz Domoljuba smo se sjjomnili, ko smo dobili v roke zadnjo Številko »Slovenskega gospodarja«, mariborskega Koroščevega glasila. Ta list zatrjuje z vso resnostjo, da je dr. Maček Slo-* enec, ter toži, da nimajo Hrvati nobenega svojega voditelia, ker Ju vodita Slovenec Maček in Srb Pribičevič. Kam klerikalni pes taco moli, se vidi iz p>ave »Slov.- gospodarja«, ki jo je takole zakrožil: »Vse je čakalo, kaj se bo zgodilo, ko je Radič umri. Po njegovem slovesnem pokopu pa se nI zgodilo drugega, kakor da so radičevci namesto njega dobili za novega predsednika Mačka. Trumbič bi bil tudi rad, a so ga prav gladko odrinili, od ene strani Maček, od druge Pribičevič. Tako večino hrvaškega voditelja. Pravi Hrvatje vidijo Maček in Srb Pribičevič. To dejstvo ravno kaže, da hrvaški narod danes nima več res hrvaškega voditelia. Pravi hrvatje vidijo to dejstvo ter se upirajo temu vodstvu, ki se je sedaj vsililo na Hrvaško in kakor razkropljene ovce se bodo razšli v razne, pa res hrvaške stranke«. Najprej klerikalni zaveznik! pomore roditelje Hrvatov, potem pa klerikalci tožijo, da nimajo Hrvati res hrvatskih voditeljev! V resnici prav po klerikalno! Želeli bi sedaj samo še, da bi »Slor. gospodar« povedal, katere so tiste za res hrvatske stranke, v katere se bodo razšli Hrvati. O davidovičevcih in radikalih med Hrvati sploh ni mogoče govoriti, klerikalno stranko pa na Hrvatskem odklanja celo duhovščina sama. Za silno zabite fanalo klerikalni voditelji svoje pristaše, da Jhn nudijo tako duševno hrano. Stresemann ne potuje v Ženevo Berttn, 24. avgusta, s. Na danaSnji opol« danski seji ministrskega sveta je bilo skle« njeno, da bo namesto Se vedno bolnega zunanjega ministra dr. Stresemanna nače« loval nemški delegaciji pri zasedanju Sve* ta Društva narodov v 2enevi državni kane« ler Herman Miiller«Franke. Državni kane« ler bo ostal na željo Stresemanna v 2enevi dalje časa. Ženeva, 24. avgusta, (be.) V krogih Dru« štva narodov se globoko obžaluje vest, da se nemški zunanji minister Stresemann ne more udeležiti zasedanja Sveta Društva na« rodov. Splošno se povdarja, da bo z odsot« nostjo nemškega in angleškega zunanjega ministra izgubilo sedanje zasedanje veliko na svojem prestižu. Zopet aretiran slovenski dijak t Godci Gorica, 24. anrgusta o. Policija }e danes aretirala 17-letnesra dijaka Milana Hreicak«. Aretacija le bale v zvezi s preiskavo zaradi umora Viktorja Kogeja io faši&ta Ven tirna da se je zborovanje ostro izrazilo proti tistim, ki skušajo duhovščino zavleči v strankarsko borbo, ki pa se ne zmenijo za njene potrebe. Zelo značilna je tudi okoliščina, da je pravoslavno duhov-ništvo o ločitvi cerkve od države mnenja, da je taka ločitev koristna za cerkev. ako se izvede na način, kakor se le to izvršilo v Franciji. Referentu, ki je govoril o tem vprašanju in prišel do tega zaključka, je duhovščina navdušeno ploskala. Po poročilu o zidanju velikega sve-tosavskega hrama v Beogradu, za ko-je se je zbralo znatnih sredstev, in po pritožbah posameznikov, da katoliške usmitjenke zavajajo pravoslavne bolnike po bolnicah v katolicizem s tem, da jim namenoma dajejo samo katoliško čtivo. je zborovanje pravoslavnih svečenikov na predlog g. D jure Kostiča ostro obsodilo zločin v Narodni skupščini z dne 20. junija. Zborovanje se je postavilo odločno na stališče narodnega edinstva in pozvalo narod, da živi v medsebojni slogi in ljubezni in da zavrne vse poskuse onih, ki sejejo mrž-njo in razdor. Ta resolucija je bila sprejeta z dostojanstveno enodušnostjo in soglasjem. Težka letalska nesreča na Poljskem VarSava, 24. avgusta, g. Na letališču pri Josufovu se je danes dogodila težka letalska nesreča. Letalo, ki Je letelo proti Varšavi, je bilo prisiljeno pristati. Na pomoč mu je prihitelo iz Varšave drugo letalo, ki je hotelo pristati v njegovi bližini. Ker pa je bilo okoli prvega letala vse polno ljudi, je drugo letalo dajalo znamenja, da bi se množica odstranila. Vendar pa množica ni opazila teh znamenj in letalo je zavozilo v množico. Neka 161etna gimnazijka je bila na mestu usmr-čena, neka 251etna žena pa je dobila težke poškodbe in so jo v brezupnem stanju pie peljali v bolnica_ Plavalne tekme za državno prvenstvo Beograd, 24. avgusta, n. Danes ob 9. do^ poldne so se pričele v Zimovniku na Savi velika tekmovanja za prvenstvo države v plavanju, skokih in waterpolu. Na teh tek« movanjih, ki bodo trajala tri dni, sodeluje« jo plavalni klubi iz vse kraljevine s preko 350 plavači. V predtekmovanju juniorjev na 50 m prosti stil se je kvalificiralo 16 plavačev za semifinale. 8 juniorskin plavačev je plava« lo izpod 31 sekund. V finalni stafeii 4 krat 50 m prosti stil, je dosegla prvo mesto štafeta Juga iz Du« brovnika v času 2:52, drugo mesto Vikto« rija (Sušak), tretje mesto pa Brdjanin (Becx grad). Izvrstna štafeta Jadrana je bila di« skvalificirana zaradi preranega starta. Pri predtekmovanju na 100 m prosti stil za seniorje je pod 1 minuto 10 sekund plava« lo 6 plavačev. V predtekmovanju na 200 m prsno so prispeli v prvi skupini: 1. Mini (Viktorija) v času 3:27, Z inž. Maleševič (Hašk); v drugi skupini: 1. Birimisa (Jadran) v 3:12, 2. Fabris (Jug). Lanski prvak, član Viktori« je, je bil diskvalificiran. V tretji skupini ima prvo mesto Bokovič (Jadran) v času 3:21. V finalu 400 m prosti stil za dame je do« segla prvo mesto Olga Roje v času 6:34, kar pomeni za 26 sekund izboljšan nov ju* goslovenski rekord. Druga je bila Kapvica (Jug), tretja Sever (Ilirija, Ljubljana). 400 m prosti stil seniorji. V predtekmo« vanjih so plavali trije plavači izpod 6 mi« nut. Najboljši čas je dosegel Bivica (Jug) v 5:36. Zmago v damskl štafeti 4 krat 100 m so odnesle plavalke Jadrana v novem jugoslo* venskem rekordnem času 6:10; sledili sta štafeti Juga in Viktorije. V predtekmovanju juniorjev na 100 m prsno je Birimisa postavil nov jugosloven« ski rekord z 1:22. Rezultati v waterpolu: Bob (Beograd) : Viktorija (Sušak) 9 : 3 (3 : 0), Somborski Sportklub : Primorje (Ljubljana) 8 : 0 (4 : 0). Težko borbo med Jugom in Jadranom je odločil šele sodnik z izključitvijo igral« ca Jadrana in postavil končni rezultat 1 : 0 Rezultati popoldanskih tekem: Sombor : Viktorija 7 : 0 (3 : 0), Jug : Primorje 16 : 0 (8 : 0), Jadran : Bob 2 : 1 (1 : 0). Konec turnirja ▼ Kissingenu Kisstagea, 24. »vzusta. Danes Je bila odigrana poslednja ntnda velEkejja mednarodnega šahovskega turnirja. Prvo nagrado si fe pridobil Bogoljubov, ki Je dosege! 8 točk od 11 možnih. Rezultati: Bc>20-Uiib0v-Euwe remis, Capablanca-Reti remis, ManshaH Je tegubil proti Rufainsteinu, Vaites Je porazil Miesesa, Niemoovič Spiehnanna, Tairasch in Tartakover sta remrairala Končno stanje turnirja: Bogoljubov 8, Caipablanca 7, Euwe, Rubinstehi 654, Niemcovič 6. R6ti Marshall, Ta-rtaikover, Yates 5, Spietanann 4% Tairasch 4 Mieses 3 , m Beda jetničarjev Tekom avgusta je bilo doslej v Slo-/veniji 16 sodnih slug postavljenih za dnevničarje, dasi so po zmožnostih in službi, ki jo opravljajo, sposobnejši kakor marisikateri «činovnik» v južnih krajih. Kako strašen udarec utrpijo s tem njihove družine, pač najbolje opisuje naslednji članek preprostega jet-ničarja v glasilu naših državnih uslužbencev: — Po sedmih letih službovanja sem postal dnevničar. Živim z ženo in dvema malima otrokoma, in zdaj sem s 1. avgustom postal dnevničar ter ostal za ta mesec brez plače. Strašno je vprašanje: Kako bomo preživeli mesec avgust brez vsake pare? Trgovci, ki nam dajejo na up, nam ne zaupajo več, ko slišijo, da smo postali dnevnicami. Razumejo položaj, da smo vsak dan lahko odpuščeni iz službe. Denar, ki smo ga pričakovali, namreč plačo za 1. avgust, je izostala in tudi naši izdatki so ostaii neporavnani. — Kaj bo z nami? Kako bomo preživeli prihodnje dni? Brez denarja, brez .vsake pomoči smo. O t ročici, vedno lačni, gledajo naše obupane obraze. Milo nas prosijo najpotrebnejšega kruha, ki ga jim pa ne moremo dati. Ali poznate kateri stan v obupnejšem položaju, kakor smo mi dnevnicami. ubogi služi-telji? Saj tudi mi delamo v korist države in skrbimo za državo? Koliko dobrega za državo storimo služitelji, mislim ni treba tukaj navesti. — Jetničar mora biti na nogah od ranega jutra do poznega večera in večkrat mora ostati tudi ponoči. Njegova služba je naporna, odgovorna in opasna. A plačilo? — Namesto, da bi dne 17. avgusta 1928. prosil za stalnost, sem postal že dne 1. avgusta dnevničar. Pomislite, kako se je težko živelo z vsoto 1134 Din, ki sem jo prejemal mesečno z dokladami vred za ženo iu za dva obroka. Vsaka težko zaslužena para je šla za najpotrebnejše v družini. Kako bomo živeli odslej? Ali zares ne zaslužimo plačila in stalnosti, ki nam gre za zvesto izvrševanje shižbe ? _ Divjačina in dcbrovoljci V Gornjem Banatu, na veleposestvu grofa Cekoniča, je bila pred 8 leti urejena kolonija dobrovoljcev z imenom vojvode Stepana. Šteje 600 obiteljd. Kompleks za kolonijo je bil določen, pri-vabljeni so bili ljudje iz Hercegovine, Bosne, Like, pa celo tudi iz Amerike, toda zemlja jim še do danes ni definitivno dodeljena. Vsako leto do pozne jeseni, dokler ne mine čas poljskih del, pričakujejo ti kolonisti določitve, kateri del zemlje lahko obdelajo. A vsako leto jih premeščajo. Enkrat zaradi osnovanja kolonije, drugo leto zato, ker so ravno njihove njive potrebne za pašo divjačine iz lovišč gospoda girofa, in tretje leto bogsigavedi zaradi kakšne birokratske zmede. Naveličali so se končno ti bedni ljudje, da bi vsako leto gnojili drugo njivo. Letošnjo pomlad so vložili prošnjo, naj se zadeva z njihovo kolonijo definitivno uredi. V ministrstvu so jim odgovorili, da za to ni kredita, ako pa se jih to ravno tako zelo tiče, naj se sami pogodijo z inženjerji, ki bodo izmeriti zemljo. Ker se stvar torej ni dala drugače re-Slti, so ti siromaki zbrali svoje prihranke in se pogodili z nekim privatnim in-ženjerjem iz Vršca. Ministrstvo je nato odredilo svojo nadzorovalno komisijo. Tako so se ljudje končno oddahnili. Merjenje jih je zares stalo prav čedno vsoto. V treh mesecih so si morali odtrgati od ust 200.000 Din za komisijo in dnevnice. 2e so hoteli zadovoljili vzdih-niti: «Hva!a bogu!» — ko je na lepem prišlo telefonsko naročilo, da se mora delo ustaviti. Štirje dobrovoljci so predvčerajšnjim prihrumeli v Beograd iu se podali v ministrstvo. Tu pa jim je bilo rečeno, da vse, kar so storili, ne velja nič, marveč Je treba počakati, dokler se vsa zadeva ne uredi z onim, ki se ga stvar še bolj tiče. In tako sedaj, ko prihaja čas za jesensko oranje, 600 siromašnih dobrovolj-skih družin ne ve. kje in kaj naj začno orati in ali vobče imajo še pravico do oranja. Izdali so poslednji prihranek za merjenje in so tako sedaj po vseh tru-dih ostali brez pare. Njihovo stanje je obupno. Zato pa je lahko zadovoljna divjad grofa Cekoniča. Ako je željna in potrebna paše, bo iz Beograda takoj prišlo ekspresno naročilo, trikrat rdeče podčrtano, da morajo pašniki biti pravočasno stavljeni na razpolago gosoodu grofu in njegovi divjačini. — (Po «Poli-ti'ki»).__ Nezakonska idila z lasom Ljubljana, 24. avgusta. Star narodni pregovor pravi, da zlo rodi zlo. Pregovor resničen in zlata vreden, kar sta izkusila tudi ljubljanska modistinja Zefa in njen fant Francelj. Včeraj sta se lovila z lasom, s takšno zanko, kakor ameriški cowboji love iskre prerijske konjiče. Zefa ima majhen lokal, v katerem izdeluje s pomočjo svoje učenke, 17 letne Anice, najrazličnejše moderne ženske klobuke. Njen poklic ji kljub veliki konkurenci prinaša prav čedne dohodke. Zefa je že dalje časa poročena, toda živi ločeno od svojega moža. Ker pa ji je postalo enakomerno življenje le dolgočasno, je našla novega tovariša v osebi korenjaškega Franceljna. ki se peča s konjsko trgovino širom domovine. Ta je bil kakor nalašč zanjo, ker le tudi ločen. Včeraj proti večeru jo je primahal Francelj v Zefino stanovanje. Nastal je mal prepirček, med katerim se je Francelj izpozabil in je učenki Anici, ki je z zanimanjem opazovala kratko skušnjo za zakonsko dramo, pripeljal s svo- jo rejeno desnico krepko klofuto. Zefa take rabijatnosti ni mogla mirno preboleti, saj je vendar ona gospodinja učenke in ne robavs Francelj. Njen jezični nastop pa je Franceljna še bolj razburil in je vrgel Zefi okrog prebelega vratu močno vrv s pravo spretnostjo ameriškega prerijskega konjarja. Francelj ima v takem poslu stare izkušnje, saj je že marsikateremu iskrenemu konjičku nataknil uzdo. Zefa je začela v pretesnem ovratnem okrasku spreminjati barve in tudi do sape ni mogla. V tem pa je že njena zvesta učenka pripeljala stražnika, ki je Zeio rešil «gotove smrti». Francelj je stražniku izpovedal, da je prišel k Zefi le po neko plahto in po dokolenice, ker je nameraval zvečer odpotovati na Dolenjsko. Zefa pa ga je baje nahrulila na skrajno nevljuden način za denar. Ker ji denarja ni hotel izročiti, je poslala učenko Anico v klet po sekiro. Tega se je Francelj tako ustrašil, da si ni vedel in znal drugače pomagati,, kakor s tem, da je vrgel Zefi okrog vratu vrv in jo malo pritegnil. Iz izkušnje je vedel, da bo to gotovo pomagalo Zefa vztraja pri svoji izpovedi, da jo je hotel Francelj z zadavljenjem spraviti s tega sveta. Glede udarca, ki je povzročil učenki znatne bolečine, pa pravi Francelj. da jo je udaril zato. ker mu je nedavno pisala pismo, ki je bi'!o zanj hudo žaljivo. Tako je zlo rodilo zlo. Svet in policija sta izvedela, kako sta živela Zefa in Francelj, ki se jima je nedavno rodilo ljubko dete. Da bi se bil Francelj zares bal Zefe in sekire? Kje neki, ko je vendar tako spreten s svojim lasom! Vsekakor bo to čudno idilo obravnavalo tudi ljubljansko sodišče, za kate ro sta si Zefa in učenka Anica že preskrbeli zdravniška izpričevala. Kako je zgrajena nova pot na Mojstrovko Končno je nova pot na Mojstrovko z naše strani gotova. SPD se je pričelo s to idejo baviti, čim so začeli Italijani ovirati našim turistom prehod preko meje. Toda izpeljati se ta ideja ni dala tako hitro. Predvsem je bilo treba re-kognoscirati teren in najti najlažji prestop preko severovzhodne stene V.s< vzdolž Mojstrovke nalahko navzgor po prodiščih ter vstopi v steno približno v sredini kotanje med Jerebiščem in Slemenom. Zavije v desno navzgor po strmi široki polici, nad katero se boči navpična stena, prečka nato navpičen skalnat žleb ter zavije na skalnat greben sredi stene. Tu zavije precej daleč akcijo je prevzel društveni odbornik dr. Stanko Tominšek. Opetovano je že lani preplezal steno v več smereh in dognal, da je naprava poti možna. Lastnik sveta je tam bivši verski zaklad. Šutmska uprava je brez ovir izdala društvu dovoljenje za napravo poti. Letos koncem junija je dr. Stanko Tominšek določil končno smer in oddal delo Janezu Vertelju, znanemu Hanzi, ki je nadelal tudi pot na Prisojnik. Društvu je šla zelo na roke tudi KID na Jesenicah, ki je v najkrajšem času dobavila društvu potrebne žice in kline. Nova pot je izpeljana jako drzno. Stena se vidi iz Rup skoraj nepristojna in človek si težko predstavlja, kako je sploh mogoče preko nje napraviti pot. A vendar je šlo. Pot zavije s sedla nad Rupami na levo po serpentinah, ki so izpeljane po policah in deloma po steni ter se tako dvigne precej visoko. Nato prečka ozko dolgo polico v desno in doseže širok žleb v desnem delu stene. Iz žleba zavije v levo in vodi po lahkem terenu na greben Mojstrovke, po grebenu pa na vrh. Pot je ves čas skrajno zanimiva. Menjajo se stene, kamini, police in žlebovi, ves čas je krasen pogled na divje stene Mojstrovke ter proti severu na Karavanke. Koroško in Visoke Ture, proti vzhodu na Škrlatično skupino, proti zahodu pa preko grebenov na divje navpične stene Travnika in na Jalovec. SPD opozarja ponovno na jutrišnjo slavnostno otvoritev te najnovejše poti. Najboljša je zveza z današnjim popoldanskim izletnim vlakom. Kulturni pregled Zbrana dela francoskega frendovca Marcela Prousta so začela izhajati v Parizu. Zalaga jih Nouvelle Revue Francaise. Izdaja bo obsegala 18 zvezkov. Zadnja knjiga prinaša Morceaux ehoisis de Marcel Proust, ki pričajo o veliki originalnosti pri nas razmeroma malo znanega pisca. Letošnja dramska sezona v Zagrebn se otvori s Krleževo dramo cV agoniji«, ki je lani pri vsaki predstavi napolnila gledališče iu se je igrala v izvirni zasedbi tudi pri nas ▼ Ljubljani. Krleža pripravlja še drugo dramsko delo. novost v režiji g. T. Strozziia in z g. Pavičem v naslovni ulogi. Drugi jubilej bo proslava dvajsetletnice smrti preporoditelia hrvatskega gledališča Stjepana Miletiča. Ta dogodek se bo slavil s predstavo , v oktobru pa se uprizori Sha-kespeareova tragedija «-Romeo in Julija* v režiji igralca Raiča. Naslovni ulogi bosta igrali gdč. Kraljeva in gosp. Štefani. Meseca oktobra se poda zagrebška drama na kratko gostovanje na Češkoslovaško. Puškin in D'Anthes. Nekdanitf pesniški drug Majakovskega. ki je v liriki obetal zelo veliko in je poslej zašel na stranska pota, Vasilij Kamenskij. je puMiciral v ruskem založništvu «Zakniga» v Tiflisu umazan roman . Pisatelj prikazuje v romanu Puškina kot strastnega pre-kucuha, da, naravnost boljševika, ki ščuva na Mihajlovskem imenju kmete k 'lporu. Puškin ie celo na zunaj revolucijonar in hodi oblečen kot mužik. Čisto v tem smislu so naslikane tudi druge osebe v romanu: dojilja Arina Rodionovna, Vjazemskij, Sobolevskij in drugi. Roman je zavrnila celo sovjetska kritika, ki pač razume, da mora biti umetnost vzvišena nad takim početjem. Zagrebška opera v novi sezoni. Vodstvo zagrebške opere obeta za naslednjo sezono 1928./29. celo vrsto zanimivih novosti. Predvsem se uprizori Verdijevo delo . Izključeno tudi ni, da se naštudira Stravinskega cOedipus Rex* ali Nadorjev ;e ie z elegantnimi gestami poslovil od Mullerja, mu dal roko in dejal, da bo takoj prišel poravnat račun, čim se bo njegova žena odločila za to aln ono toaleto. Ko so neznanec, pomočnik in eden vajencev prispeti do hotela, je tujec vprašal natakaria. ali je njegova žena že prispela, kar ie natakar zanikal. V tem ie neznanec pozval pomočnika, ki ie blago odloži! pred hotelom, nai se vrne v trgovino in prinese še par riavih hlač. dokler se ne vrne žena. Pomočnik ie orošnii ustregel in pustil pri tujcu vajenca, ki 'e stal ob pakerih. Elegantni gospod se je udaril pn čelu. vzel svinčnik, napisal nekaj na listič papiria in naročil vaiencu. nai takoj teče s tem listkom za pomočnikom. Ko ie ostal ne/nanec sam s paketii. je poklical najbližiega voznika, zdeval v voz vse pakete in se odpe'jal. Debelo sta gledala pomočnik in vajenec, ko sta prišla nazaj pred hotel in nista več n šla ne bogatega rentieria ne dragocenih paketov. Začelo se ii-ma je svitan v glavi: prav tako njunemu šefu. kateremu sta ob povratku povedala žalostno zgodbo o lopovu. namazanem z vsemi žavbami. Opeharjeni Muller. ki ie ob žalostni vesti skoro padel vznak, ie nemudoma tekel nq policijo in obvestil o sleparstvu šefa kazenskega oddelka Rukiča, ki je razpos'al po mestu več detektivov, da poiščejo ka-valirja..ki se je po iziavi Mullerja p iprav-Ijal, d-, odpotuie v Karlove Vary. No. pa so detektiv: imeli srečo in iztaknili pretkanega, vendar Dremalo prevdnega pustolovca v gostilni ori »Lavu« kjer je »otvori!« že celo konfekcijsko trsrovino in ponuja! gostom prisleparieno obleko po znatno znižanih . cenah Detektivi so ga takoj aretirali in privedli pred Rakiča. ki je spozna! v neznancu oDasnega sleparja in pustolovca Zivojina Glodiča. starega znanca novo-sadske policije in šele pred nekaj dnevi izpuščenega iz ieče Glodič. ki ni prav nič taji! svojega zlega dejanja, bo p;>čakal v zaporu na novo nagrado. Ljutomerske dirke Ljutomer, 24. avgusta. To nedeljo bo letos zadnja dirka v Lju« tomeru. Vreme bo tepo, v jasnini in soln* cu se bo kopala vsa prostrana ravan. V tem širokem prostoru se človek*posamez« nik zgubi, ni več «jaz», je samo točka, ki utone, izgine. V nedeljo pa se bo na dir« kališki ravani zgrnil ves naš svet, vse pri« jazne vasi Murskega polja. Prihrumeli bodo avtomobili in vozovi. Mnogo voz! Vse hiti na plemenito tekmo, gledat, kaj je lepega vzgojila naša vas. Tekmujejo samo kmetje s svojo brhko živinico, s svojimi krasnimi konji. Slaviči, Kardinarji, Bunderli ali Jurše — imena last« nikov niso glavna, poglavitna je njihova vzgoja. Vitki so njihovi konjiči kakor ri« be v brzih valovih Mure, zasanjani nekam v daljavo in neugnani kakor mlade cigan« ke. To je ponos in bogastvo naše vasi. Jutri bo zopet naš praznik. Dirka. Mno» go razburljivih prizorov, mnogo romanti* ke, mnogo kmečkega viteštva. Razsodišče v napeti pozornosti, a množica razigrana, navdušena, opojena od stopnjevanih utri* pov življenja in godbe. Tam — pri zlatem jeruzalemčanu se končno pomirijo dirkal« ne strasti. V kozarcu se skloni k tebi kra« sota naših goric in toplo ti je pri srcu. V večer se zasanjalo ponosne vasi vsenaokrog, tu pa zveni smeh in beseda srečnih Muro« poljcev. To je njihov praznik. Prijatelji, k nam! _ Zasledovanje kolesarskega tatu po Savinjski dolini Žalec, 24. avgusta. V žalskem trgu je bilo že mnogo koles ukradenih v kratkem razdobju, a le redko kdaj je bilo mogoče priti tatu na sled. Zdaj se je končno vjel rafiniran profesionalni kolesarski tat, ki ima očividno na vesti oe» lo vrsto grehov. Preteklo sredo okoli 4. popoldne se je pripeljala iz Gotovelj v Žalec deklica He» lena Vaševa s kolesom, ki ga je pristavila pred trgovino g. Krašovca. Vaševa stopi v trgovino, a preden naroči blago, se slučaj« no obrne ter zapazi, da se je pravkar ne« kdo odpeljal z njenim kolesom po trgu proti Robleku, v smeri proti Celju. Deklica je začela kričati, kar je slišal tudi g. Ivan Marovt, ki je naglo zasedel svoje kolo in zdirjal za tatom. Pridružil se mu je tudi diiak g. Ciril Hodnik. Kolesarski tat je zavil takoj na levi z državne ceste po poljski cesti v smeri Sp. Ložnice ter vozil prevdamo po raznih ko« lovozih med hmeliskimi nasadi, da bi za* sledovalcema zmešal sled Res jima je za kratek čas izginil izpred oči. Ko pa se ji* ma ie zonet odprl svet na Rrrblekovih trav« nikih v Arii vasi. sta ga ugledala. Pritekel je do potoka Svinice, kjer je pustil kolo, sam pa bredel preko vode in tekel dalje. Na travnikih so ga na krik zasledovalcev ujeli vsega izmučenega in oslabljenega kaz« nenci, ki so sušili in spravljali mrvo. Tat se je vdal z dvinnienim rokami, prijel pa ga je paznik celjskih kaznenepv. V tem času sta prihitela s kolesi na travnik tudi vodia orožniške stanice v Žalcu g. Pukl in neki orožnik, ki sta prevzela tatu ter ga odvedla nazaj v Žalec. Pri zaslišanju ie tatič Izpovedal, da se piše Alojz Osterž. rojen 23. junija 1908. v občini Starovci. po poklicu ie kovaški po« močnik, pristoien pa v občino Rucmance pri LiutnrPTU. Ostcž je krepke visoke rasti, modrih oči. velikega koščenega nosu, upadlega lica. dolgih nazai počesanih las in zdravega zobovja. Preiskava o njegovih dosedanjih junaštvih je v teku. X. ZasreMi zbor Občni mednarodni veliki sejem vzorcev 25. VIIL — 3. IX. 1928 IZL02BA NARODNIH DEL 25. VIII. — 10. IX. 1928 Izložba in sejem domače živine 1. — 3. IX. 1928 Zadružni dnevi in poskusno oranje 1. in 2. IX. 1928 Na železnicah ln parobrodlh 50%nl popust za po J— Nenadna smrt na ulici. V četrtek so je nenadoma zgrudila na glavnem trgu pred stolno cerkvijo kmetica Neža Galun, do* rna iz Skorbe št. 6. Zadela jo je srčna kap. Šla je povsem zdrava zgodaj rano od do* ma, a okrog 10. dopoldne io je obšla neza* vest. Slučajno mimoidoča zdravnika dr. Kuhar in dr. Vrečko sta po brezuspešnem poskusu umetnega dihanja mogla ugoto« viti le smrt. Ko se je s pomočjo sestre ugotovila identiteta nesrečnice, je odredil okrajni zdravnik prenos trupla v ptujsko mrtvašnico. Mož France Galun je bil ta» koj obveščen ter je že po par urah dospel k svoji mrtvi soprogi, ki ga je povsem zdrava, nič hudega sluteč zapustila zjutraj z otroki doma. Ganljiv je bil prizor, ko je prišla v mrtvašnico tudi Sletna hčerkica ter pričela klicati svoio drago mamko, ki je pa ni več slišala. Sožalje nesrečni rod* binil j— Z motornim kolesom se ie ponetre* čil posestnik in vinski trgovec Martin Ko* renjak iz Sv. Barbare v Halozah. Vozil je s precejšnjo brzino ter na nekem ostrem ovinku zletel v cestni jarek. K sreči je od* nesel Ie manjše poškodbe. j— Stolpna ura v Ptuju se bo končno vendar popravila. Mestna občina je to že stokrat kritizirano zadevo končno poveri* la urarju g. Tentekarju za 7000 Din. LTpa* mo, da bode g. Pentekar popravil uro ta* ko, da bo nadaljna kritika občinstva iz* ostala. Čuje pa se. da bo ostalo kazalo na stolpu neprepleskano in sc torei ure vseeno ne bodo dale razbirati Doslednost! j— Požar. Pri posestniku Ivanu Dolin ar« ju v Vitomaroih je dne 22. t. m ponoči udarila strela ter zažgala obsežno gospo* darsko poslopje, ki je bilo komaj pred dve ma letoma novo zgrajeno. Pogorelo je do tal. Živino so rešili, dočim je seno, slama in gospodarsko orodje uničeno. Škoda zna* ša nad 40.COO Din, zavarovalnina pa samo borih 2000 Din. Kmetie, zavarujte svoje imetje za primerne vsote! j— Sprememba koncesij. S 1. septem* brom bo prevzel costilno »Društveni dom» g. Jurij Pih.'er, dosedanji najemnik kavar* ne «Europa», a to kavarno bo prevzel z istim dnem g. Roman Matz. dosedanji go* stilničar in kavarnar pri «Slonu» v Ptuju. Šport Jutrišnje nogometne tekme Na obeh ljubljanskih igriščih istočasno »e odigrajo jutri tri tekme I. kola pokal* nih tekem za poškodbeni fond LNP. LNP je razpisal za te tekme lani prehodni po« kal, ki se nahaja sedaj v posesti SK Ilirije. Jutrišnje tekme se vrše v sledeči razvrstit« ri: na igrišču Ilirije igrata ob 17. Iiirija in Slavija, na igrišču Primorja pa ob 15.30 liermes in Jadran in zatem ob 17.15 Prh morje in Reka Četrta tekma 1. kola Slo« van : Svoboda je odgodena na 2. septem* fcer. Dalje se vr$i jutri ob 15.30 na prostoru Ilirije odločilna tekma za juniorski pre* hodni pokal SK Ilirije. Tekmeca sta ljub* ljanski in mariborski juniorski prvak SK Ilirija in SK Železničar. Prvo srečanje med »jima preteklo nedeljo je ostalo neodlo* čeno 2 : 2, pri čemer so bili Železničarji boljše moštvo, obe enajstorici pa sta po* kazali prvorazredno igro. Službene objave LNP. Na prošnjo SK Železničar (Maribor) od 21 t. m. in v spo* razumu z medklubskim odborom za izved* bo juniorskih tekem v Ljubljani se spre* meni vrstni red jutrišnjih prireditev na prostoru SK Ilirije tako, da se igra cb 15.30 rajprej juniorski finale Ilirija jun. : Želez* cičar jun. ter šele po tej tekmi približno ob 17. uri pokalna tekma za podsnvczni poškodbeni fond Ilirija : Slavija. Služba ostane nespremenjena, kot je bilo objavlje* no v včerajšnjem «Jutru» — Tajnik I. Motociklistom Ilirije! Za Zagreb napo* vedani izlet odpade, ker so motorne dirke preložene radi nogometne tekme Gradjan* ski : Žižkov (Praga). Za izlet v Celovec vabimo motocikliste, da se prijavijo vsaj do ponedeljka opoldne, da bo mogoče pra* vočasno vse potrebno preskrbeti za pre* hod preko meje. Vodstvo motosekcije Mo* tokolesarske Ilirije. Teniški turnir v Zagrebu. V četrtek se je v Zagrebu začel velik mednarodni teni* ški turnir. Dopoldanske tekme niso bile f>osebno zanimive — senzacijo je vzbudila e zmaga juniorske prvakinje Fr Blissove (ZKD) nad Baglamovo (TK Zagreb) 6 : 2, 5 : 7, 6 : 4 —, tem boli napet pa je bil popoldanski boj med Dunajčanom Arteu* som, zmagovalcem v Porečah in Podvin« csm. Zmagal je Artens v treh seith 6 : 0, 2 : 6, 6 : 4. Podvinec je bil izvrsten, Ar* tens pa nekoliko indisponiran. SK Natakar. Dne 26. t. m. se odigra ob 8.30 na igrišču ASK Primorje trening*tek* m a s kombinirano Svobodo. — Naslednji igrači naj bodo pol ure pred začetkom tek* me v restavraciji «Kutny»: Laurič, Burger, Ozebek, Stemad. Japelj, Novak, Šusteršič. Podgornik, Otič. Belak, Kos, Dane, Bizjak, Jančar, Petaros, Bonča. — Kapetan. Kolesarski klub Vrhnika priredi v ne* deljo dne 26. avgusta kolesarsko dirko za prvenstvo Notranjske. Start ob 14. na glav« nem trgu na Vrhniki, cilj pred Sokolskim domom na Rakeku. Po dirki se vrši na Ra* keku zborovanje kolesarjev in se morda ustanovi kolesarska sekcija SK Javornika ra Rakeku. Pri dirki sodelujejo SK Javor* nik, Rakek; kolesarski klub «Logatec» in S D. Vrhnika. Kako je Capablauca izgubil proti Spielmannu Šesto kolo turnirja v Kissingenu je prineslo veliko presenečenje Capabtanca je mastopii proti Spielmannu ki dotlej ni bil v posebni formi ter ni bi! dobil še nobene partije. Kubanec si je ko: beli izbral ne-riskajitno otvoritev, toda kmalu je bil postavljen pred alternativo, ali naj igra (mirno na remis ali pa naj sprejme od nasprotnika vsiijeno mu ostro borbo Odločil se je za druge akernativo. Igra je postala živahna in Spielmannu se je posrečilo doseči nekoliko boljšo pozicijo Capa-blanca ie hote! parirati s spretno kombinacijo, ali Spielmami ga je s presenetljivo Trotipotezo spravil v fatalen položaj. V nervoznost; je tedaj Capablanca napravil pogreško. ki ga je stala figuro, nakar se je moral vdati. Partije, ki jih Catpablanca izgubi, so šahovska rariteta. Po moskovskem turnirji po zimi leta 1925 ie to prva turn:ska partija, ki jo je Caipablanca izgubil Spiel-mannova zm>aga ie zato tem bolj pomembna in senzacija tem večja. Prinašamo to partijo z opazkami H. Kmo-cha. Damski gambit Beli: Caipablanca (Kuba). Črni: Spiel-mann (Dunaj) — 2. d2—d4. d7—d5; 2 c?—c4. c7—c6:' 3 Sbl—c3. SSg—f6: 4. Sel —f3, d5Xc4: 5 e?—e3, b7—b5: 6. a2—a4 b5—b4 :s 7 Sc3—a2. e7~e6: 8. LflXc4. Li8—e7: 9. 0—0, 0—0; 10 b?—b3. c6—c5: 11. Lcl—b2, Lc£—b7: 12. Sa2—cl. SbS— c6;s 13 d4X c5 Sc6—a5!; 14 St3—e5. Sa5 Xc4: 15. Se5Xc4, Le7Xc5; 16. Sel—d3.4 Dd8—<35!; 17. Sd.3—f4;5 Dd5—e5: IS. Lb2 Xt6,8 Dg5Xf6: 10. Ta1—ci. TfS—dS: 20 Ddl—h5. TaS-^S;' ?1 Tfl—di, ?7—gfi; 22. TdlXd8+* D!gXd8; 23 Dh5—e5, Lc5 —e7: 24. h2—>h3. Tc8—c5: 25. De5—al, Le7—16: 26 Tel— dl.8 Tc5—d5"- ->-[ jdl Xd5,M e6Xd5!; 38. Sc4—e5?," Dd8—d6; 29. Sf4—d3, Lb7—a6!;" 30. Dal—el, Lf6 Xe5; 31. Sd3Xe5. Dd6Xe5; 32. DelXb4, La6—d3; 33. Db4—c5, De5-4>8; 34. b3— b4, Db8—b7; 35- b4—b5, h7—h5; 36. Dc5— c3, Ld3—c4; 37 e3—e4, Db7—e7: 38. e4 Xd5, Le4Xd5; 39. a4—a5, De7—e4. — Beli preda. Opazke 1 Tako zvana »slovarvska obramba«. Če beli iamenja na d5, nastane igra remijskega značaja, drugače pa se razvije živahna igra. 8 Ta i>oteza izvira od dr. Aljehina. * Dobra uvedba Spielmanna. Manj ener gično Sb8—d7. 4 Da na Lc5—e7 s 17. Sd3—e5 uspešno nadaljuje Z nato sledečo pretnjo matiranja pa prisili črni konja na mnogo slabše polje. 5 Prisiljen * Oa pribori beli dami polje h5. Črni pa obdrži močrao dvojico tekačev. 7 Majhna past: na 21. Sc4—a5 bi sledilo 21.... Lb7—a6!. 22 TclXc5?, Tc8Xc5, 23 Dh5Xc5. La6Xfl. 24. KglXfl. Df6—al-f 25- Kil—e2, Dal—dl+ In mat. 8 Bolje bi bilo Dh5—e2. čeprav bi črni tudi tedaj ostal na boljšem * Na to ie beli kombiniral! če črni potegne damo in vzaine nasprotnikovo, ni dobro zanj Naslednja protipoteza pa le to kombinacijo prekrižala. 19 Edina poteza! " Napaka. Relativno bolje bi bilo 28. Sc4—b2; toda po 28.... d5—d4, 29. Dal— di, d4Xe3: 30 DdlXd8+. Lf6Xd8: 31. f2X e3. Lb7—e4 bi pretilo Le4—c2 itd in končnica bi bila za belega zelo težka. 12 Deb i z grožnjo La6Xd3 figuro. Ostalo je razumljivo. Pred sodniki Mlad tatic cBicikelj me je zapeljal, da, samo bici-kelj, verujte mi, gospodje sodniki, saj me še nikoli niste imeli pred seboj! Mlad faut sera, čevljarski pomočnik, tam za Ljubljano doma, kamor bi se večkrat rad potegnil iz Ljubljane s kolesom, če bi ga imel. Gospod Tine in gospod Jože sta se mi pač smejala, ker sta vedela, da ne bom nikdar imel po-lesa. Lahko sta se, saj imata nekaj pod palcem, stanujeta pa v isti hiši kakor jaz in moj mojster. Pa sem si dejal, da ne bosta preveč jjogrešala tistih soldov. a jaz bom vendarle imel kolo, zato sem vzel Tinetu 1000 Din. Joži pa samo 400 Din. To na zalo. ker ima Tine več denarja kakor Jože. Človek obrača, Bog obrne. Denar sem imel, a mesto biciklja bom 14 dni sedel Oba gospoda sta zaslutila, da sem najbrže jaz tisti ta nt, ki znam stika ti po tujdh žepih in omarah. In prav sta imela. Škodo sem jima takoj povrnil, pa mlad sem še iu nekaznovan, zato bom samo 14 dni pokušal arestantovsko brano. To je pa zadnjikrat! Tudi bicikelj me ne bo več premotil, da bi segel po tujem blagu.s Janez Zaspane Janez Zaspane bo sedel 14 dni pri riSetu. Da se bo vendar enkrat lahko naspal, bo počival v mračni ječi, kjer se mu ne bo treba pehati za kruhom. Janez je hlapec v Ljublj'ani. kjer prevaža razno blago in zraven rad dremlje. Mož si s tem prihrani na nočnem počitku, da jo 'ažje mahne časih tja proti Dravljam na vasovanje, kjer ga pričakuje rdecelična dekla Mica, ki je njegova izvoljenka. Tudi junija enkrat je peljal Janez >voj voz, oziroma konj je peljal voz in Janeza, ki je na vozu krepko vlekel dreto in smrčal, da so se mu ljudje kar smejali. Bilo je sredi poldneva in po cesti je bilo polno vozov in ljudi, ko je ponižno pristopical po Dunajski cesti konjiček z Janezom proti kavarni «Evrof>a>, kj.er je stal stražnik in takoj vzel konjička na piko. Konj je slutil, da ga opazuje oko postave in je nekoliko krepkeje jjotegnil, da bi rešil Janeza in ga prebudil. Janez je na vozu samo zagod.-ajal in smrčal dalje. cVelesejem je v Ljubljani, največji promet je na cesti, ta človek pa ti leži na vozu kakor klada,> se je jezil stražnik in zavpil nad konjičem. Konj je pa prezrl stražnikov klic in se ni ustavil. Pristopil ie stražnik in zavpil nad Janezom, naj s? vzdrami in pore svoje ime, da bodo tudi na policiii spoznali največjega ljubljanskega zaspaneta. Janez se j>a ni zbrihtal. dokler ga ni «traž-nik krepko stresel. Fant je skočil kvišku in ?e pognal še ves zaspan z vozi ter se postavil izzivalno pred stražnika. Stražnik je začel Janeza izpraševati. Le-ta je pa zahteval in dejal, da noče iti s stražnikom; povrhu ga je še zmerjal, ga pograbil za bluzo in ga hotel udariti. Stražnik je odpeljal konja k . a Janeza pa na jw!icijo. Sodnikom je dejal Janez, naj ga oproste, ker se ga je baš tedaj preveč nažlampal. njemu pa alkohol zelo škoduje, ker je dobil v vojni na glavo neko prasko in od tedaj nikoli ne ve, kaj počenja, kadar je pijan. «0. mi dobro vemo. kaj ste počeli, čeprav nismo bili poleg,« je potolažil Janeza predsednik in mu razglasil sodbo, saj je bilo dokazano, da Janez ni bil tako pijan, da bi se na dogodek ne mogel spominjati in da bi sam ne vedel, kaj je počel. Tiho je odšel Janez iz sodišča na cesto, kjer ie žalostno pogledal svojega konjička ter ga odvedel domov, saj se je moral od njega za par tednov posloviti in zapustiti svoj poklic. _ ^femensifo Meteorološki zavod v Ljubljani. 24. avgusta 1928 Višina barometra 308.8 m Krai Ca.s Harom. J S C. C 5 v * Mnef vetrn in bnrina ' metrih č o •O m- U Padavine V. * « mo, de t an op»z»r*an(» Ljubljana 7. o 14 95 S 2 megla i Maribor . . . 765 0 17 S 2 0 Zagreb > , . 8. 7552 17 85 WNW 4 Beograd t . - 764-4 19 74 aiuno 0 Dubrovnik /607 26 63 Turno 0 Split .... 7. 761-8 25 62 NE 8 1 Sarajevo . . . Skop! Je i . » • Gospodarstvo Povišanje železniških blagovnih tarif Solnce vzhaja ob 5.11, zahaja ob 18.53, luna vzhaja ob 14.38, zahaja ob 22.57. Naivišia ten teraturs danes v Ljubliani 26.0 C, najnižja 12.0 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Najprej še toplo vreme, kasneje najbrže bolj oblačno, na za padu padavine. Tržaška vremenska napoved za soboto: Ozračje mirno, nebo spremenljivo; temperatura od 19 do 27 stopinj. Morje mirno. Vprašanje povišanja železniških blagovnih tarif ni novo. Prumetno ministrstvo je že jio-uovno prišlo z načrti za povišanje tarif. Ki pa jih je pozneje zopet opustilo. Sedaj pa izgleda, da povišanja ne bo mogoče preprečiti. Da prihaja prometno ministrstvo tri in pol leta po stabilizaciji dinarja, ko vsi drugi re-sori skušajo izhajati z dosedanjimi dohodki, če jih že ne morejo znižati, s predlogom za občutno povišanje blagovnih tarif, je dovolj značilno za gospodarstvo pri tem resoru. Povod povišanja tarif je deficit prometnega ministrstva. ki znaša letno okrog 400 miliioniv Din. S povijanjem tarif pa se hoče doseči povečanje dohodkov za 160 milijonov Din. Toda deficit ni posledica nizkih tarif, temveč posledica neracijonelne eksploataeije želez-nic, nenorni&iizirancga proračuna, skrajno birokr&tične organizacije in neugodne gosjto-darske konjunkture, kakor tudi dejstva, da se gradbe novih prog in drugih investicij večinoma krijejo iz rednih dohodkov, namesto da bi se krile iz dolgoročnih posojil. Zato se povišanje tarif ne sme smatrati za prven stven instrument" za sanacijo tega deficita, kajti to bi. ne glede na težke posledice za gospodarstvo, pomenilo dajati potuho za nadaljevanje dosedanjega neracijonelnega sistema eksploatacije in za nadaljevanje eksperimentiranja v tarifni politiki brez eksakt-ne podlage in predpogojev, lo ie brez ločne kalkulacije režijskih stroškov, brez znanja normalnih in raciionelnih potreb železnic. Prometno ministrstvo bi moralo, preden prihaja s predlogom za povišanje tarif, vsestransko in konkretno ugotoviti vzroke kroničnega deficita, da se končno podvzamejo ukrepi za racijonalizaciio eksoloataciie v tehničnem, administrativnem in finaučnem oziru. Deficita v eksploatacijskem oziru sploh ne priznavamo in ie vsako povišanje blagovnih tarif neupravičeno Na seji tarifnega odbora, ki se je v počet-ku tedna vršila v Celju, so vsi predstavniki gospodarskih krogov povdarinli. da je i»vi-šanie tarif sredi jesenske izvozne sezije, ko so naši izvozniki že sklenili velike dolgoročne in terminske kupčije na podlagi dosedanjih tarif, skrajno nepravično. (Kupčiie za izvoz se po veliki večini sklepajo franko meja ali franko pristanišče). Povišanje tarif se torej ne bo moglo odvaliti na kupca' frr bodo naši izvozniki utrpeli nrecejšnio škodo in to isti izvozniki, ki so bili že zadnje čase težko prizadeti zaradi hudega nomaniknnia vagonov in zastoja v prometu, ki je imelo za posledico ne samo storniranie naročil temveč tudi efektivno škodo znradi prekoračenja dobavnih terminov, zlasti pri dobavah. ki se v pristaniščih pretovorijo na naročene ladje. Poleg tega pa je treba še upoštevati, da je bila naša industrij« letiš že itnk težko prizadeta zaradi povišanja pristojbin za industrijske tire in skladiščne prostore. Spremembe v naših tarifah bi se mogle izvesti šele v aprilu in maju. Povišanje pa je. če se upoštevajo interesi našega gospodarstva, tudi zaradi dri'jih razlogov težko izvedljivo. Premog je eden glavnih prevoznih-predmetov usših žel°/.nic, pa tudi produkcijska baza za našo industrijo. Povišanje tarif za premog bi oovzročilo podražitev industrijskih sirovin ter bi se v nadaljnjem produkcijskem proc^u v večkratnem iznosu preneslo na končni fabrikat in Da splo§ni nivo en. Zeto bi Vilo nera^nje cen neizogibno. Tudi povišanj« tirif za les bi nrav tako težko pri»ad?lo našo lesno industrijo. ki se je od ogromnih izgub zadnjih let kom«j nekoliko opomogla. Pa tudi mše kmetijsivo bi bilo sre^i izvozne serije hudo prizadeto, ker bi povišanje tarif povzročilo občutno oviro za naš Izvoz. f"e pa je povišanje tarif nemogoče odvrniti, potem je, kakor so soglašali vsi predstavniki gospodarstva v tarifnem odboru, potrebno, da se prei izvedejo korekture v našem tarifnem sistemu na rodl»"i možnosti obremenitve posameznih vrst blaga. Konstrukcija naših tarif j>a je tudi s stališča upoštevanja interesov posameznih panog industrije neenaka. So industrije, ki uživajo iz-redne tarifne ugodnosti, kakor n. pr. sladkorna in taninska industrija, dočim druge važne industrijske panocrp na uživaio enakih bonitet. Zafo mora biti ena prvih zahtev, da se neenakost v tretiranju posameznih industrijskih panog odpravi in da so tarife v "kladu s skupnimi interesi našega gospodarstva. Na seji tarifnega odbora se je tudi razpravljalo o vprašanju projektirane rekonstrukcije lu*'.dh tarif, ki naj bi po načrtu generalne direkcije železnic veljale samo za izvoz blaga v inozemstvo in uvoz iz inozemstva. V zvezi s tem se je r?rpravlja1o o višanju direktnih tranzitnih tarif med češkoslovaško. Avstrijo, Madžarsko, Poljsko in našimi lukami ter o vpr"š°nni otvoritve bazena Thaon de Revel na Reki, o katerem se bo še razpravljalo na posebni konferenci. Razprava o povišanju tarif se bo v kratkem nadaljevala. Za 5as gospodarskega kongresa v Beogradu, to je 8 in 9 septembra, bodo sklicane ponovne seie vseVsekcii tarifnega odbora. Na teh sejah se bodo s sodelovanjem predstavnikov interesiranih panog detajlno proučile tarife posameznih gospodarskih strok Tarifna vprašanja, ki se nanašajo na lesno, kemično ln metalurgično industrijo, pa se bodo tekom septembra razpravljala na sejah v Zagrebu. Pri nekaterih gospodarskih organizacijah se glede na nevarnost povišanja tarif jmrn živRhno delovanje. Zlasti iz Vojvodine se ču-jejo glasni protesti. Povdarja se. da bo povišanje tarif na premog povzročilo v Vojvodini uvoz premoga iz Madžarska prav tako pa bo povišanje tarif za drva imelo za posledico. da bo Vojvodina uvažala drva iz Romunije. = Zagrebške gospodarske organizacije ne bndn sodelovale na kongresa zbornic in gospodarskih organizacij v Beograda. Kakor poročajo iz Zagreba, 8» zagrebške gospodarske organizacije ne bodo udeležile gospodarskega kongresa, ki se bo vršil 8. in septembra v Beogradu ter tudi niso prevzele nikakih rpferatov za ta kongres. Kot vzrok se navaja, da smatrajo zagrebške go-podarske organizacije te kongrese kot nepotrebne. Razpravlja se o mnogih vpraSa-niih. uvažuiefo pa se vedno Specijalne zahteve h«ograiskih gospodarskih krogov. =r Trnvništvo. pašništvo in p1anšar»tvo na iubileini kmetijski razstavi. Naša živinoreja je odvisna od nridelovania krme na njivah, travnikih, pašnikih in planinih, zato bo tei panogi posvečen noso^ei oddelek na kmetijski Jubilejni razstavi. Slovenija pii- del» obilo krme, ki Jo potrebjfe za svojo živino in deloma tudi za iivu v druge pokrajine naše države. Od mni2ine in kakovosti krme Je odvisna *udi kakovost as še živine. Naši kmetovalci posvečajo pusebr.o pa/njo pridelovanju krme ra r. i vala, pa 'u-dl umnemu oskrbovanju trivnikov, vendar še ne dovolj, da bi lahko pridelali na svojih zemljiščih več krme .ligo doslej Iu ti p.ioelek se da zvišati nijmfiii za polovico, če se zemljišča za krmo umno oskrbujejo, in dobro gnojijo. Od mno2i»«i pridaika krme zavisi celotno naše kme;ijsko gospodarstvo. kajti pregovor pravi. Čini več krme, tem več živine, firm viČ živine, tem več gnoja, čim več gnoja, tem boljše in višie pridelke vseh ostalih kultur in čin? vet pridelkov, tem več dohodkov celotuegj gospodarstva. Kako se poveča in izboljša pridelek krme, bo pokazal travniški in pa?-niški oddelek na kmetijski razstavi v Ljubliani, ki bo nudil vsem obiskovalcem zanimive j>odatke o tej, za naše kmetijstvo najvažnejši panogi. Razstavljene bodo trave, razne mešanice dobrih trav In detelj, pašniki in njivski plevel, orodje tn stroji za izboljšanje travnikov, uspehi gnojenja z umetnimi gnojili In marsikaj drugega poučnega in zanimivega. = Popust na ieleinie< za razstavo plemenskih konj t Ljubljani. Povodom jubilejne kmetijske razstave v Ljubljani se vrši dne 2. septembra velika -azsiava plemenskih konj. Železniška upravna dvoje vrste, z lončenimi in z lesenimi cevmi. Oba sistema bosta razstavljena na razstavi za vzgled našim BarJanom. = Dobave. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 31. ,t.m. ponudbe glede dobave 100 komadov hrastovih pragov za izolirne 6poje, 60 tisoč kg portlandskega cementa, raznega lesa in lesenih spojk za tračnice. Delavnica direkcije državnih železnic v Mariboru sprejema do 80. t. m. ponudbe glede dobave 3000 m» kisika; do 1. septembra pa glede dobave 150 ton kovaškega koksa. Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 8. septembra ponudbe glede dobave oblek za ognjegasce. Vršile se bodo naslednje jfer-talne licitacije: 31. t. m. pri komandi dravske divizijske oblasti v Liubljani glede dobave 400.000 kg sena in 200.000 kg slame; 10. septembra pri intendanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu. 12. septembra pri komandi 36 pešadijskega polka v Varaždinu, 13. septembra pa pri kemandi 37 pešadi'sicp"i polka v Karlovcu glede dobave živil (fižol, krompir, relje. riž. moka, mast, olje, kis. sladkor, kava, cikoriia ;td.); 12. septembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave signalnega materijala. i2. septembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pisarniškega materijala in vijakov t maticami. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Borze 24. avgusta. Na Ijub1j'anski borzi je bil tudi danes devizni promet slab. Večji je bil samo v devizah na London. Curih in Trst. Potrebo v devizah na Trst in Newyork je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili. Zadnje dni se opaža na sagrebškem tržišču velika privatna ponudba deviz, kar je v rve-zi s povečanim izvozom in s povpraševanjem inozemstva po dinarju. Včeraj ie zlasti Tzhn-dilo pozornost dejstvo, da Narodna banka pri prometu preko 7 milijonov Dia iu lagrebški borzi sploh ni intervenirala. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda obdržala svoje včerajšnje Čvrste tečaje. Pri srednjem prometu se le promptna trgovala po 437-5, kasa po 435 in 436, za september po 439.5 — 440 ter za december po 460 — 450.5. Investicijsko notira čvrstoje pri 88 — 89 brez zaključka. Med bančnimi papirji so bili običajni zaključki » Hipotekami po 58.5 — 59. v PraStedioni po 935 in v Jugobanki po 88.5. Za industrijske vrednote je bilo nekaj več zanimanja. Trgovale so se Slavonija po 8. Slaveks po 102. Cmtmann po 200, Drava po 450 Šečerana po 480 — 485 in Vevče po 105. Trboveljska se je nekoliko okrepila ter notira 480 — 485 brez zaključka. «e neprestano suče okrog solnca. Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima Deviie in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.7875 — 22.8475 (22.8175), Berlin 0—13.5625, Bruselj 0 do 7.9136, Budimpešta 0—9.925, Curih 1094-1 do 1097.1 (1095.6), Dunaj 8.007 — 8.037 (8.022), London 275.8—276.6 (276.2), New-york 56.815—57.015 (56.915), Pariz 0 do 222.37, Praga 168.27—169.07 (168.67), Trst 296.7—298.7 (297.7). Zagreb. Dunaj 8.007 — 8.037, Berlin 13.547 do 13.577, Budimpešta 9.90 — 9.93. Milan 296.8 — 298.8, London 275.8 — 276.6, New-york 56.762 — 56.962, Pariz 221.37 — 223.37, Praga 168.27 — 169-07. Curih 1094.1—1097.1. Trst. Beograd 33.475 — 33.775. Dunaj 266.5 - 272.5, Praga 56.475 - 56.775, Pariz 74.475 — 74.775. London 92.575 — 92.775, Newvork 19.035 — 19.095. Curih 366.75 do 368.75; dinarji 33.475 — 33.975. D n naj. Beograd 12.44875 — 12.48875. Berlin 168. 8425 — 169.3425, London 34.38375 do 34 48375. Milan 37.095 — 37.195, Neuvork 708.15 — 710.65, Praga 20.9825 — 21.25, Curih 136.33 — 136.83. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.80. New-vork 519.33, London 25.20375, Pariz 20.285, Milan 27 195, Praga 15.39, Budimpešta 90.56, Bukarešta 3.18. Sofija 3.745, Varšava 58.20, Dunaj 73.20. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.08. v Berlinu 7.370. Efekti. Ljubljana. Investicijsko 0 — 88.5, Celjska 158—0, Ljublj kredit. 128—0. Kreditni zavod 170—175 Vevče 105—110, Ruše 265 do 285. Stavbna 55—0. Šešir 1C5—0. Zagreb. Državne vrednote* Vojna ?koda 437 -r- 438, kasa 436 — 438. za september 439.5 — 440, za december 450.5 — 451, investicijsko 88 — 89, agrarne 54—0: bančne vrednote: Poljo, stara emisija 18—18.5, .nova emisija 16.5 — 17, Kreditna 85 — 0. H i po 58.5 — 59, Jugo 8.8.5 — 89. Ljubljanska kreditna 16 — 130. Narodna 6660 — 6700, Pra-štediona 930 — 93 5, Srpska 148 — 0, Zemalj-ska Sarajevo 125 — 150: industrijske vrednote: Narodna šumska 16 — 32. Gutmann 200 — 205, Slaveks 102 — 105. Slavonija 7 do 8, Drava 450 — 455. Danica 138 — 0, Šečerana Osiiek 485 — 490. Tvornica vagonov 82.5 — 0, Vevče 105 — 107.5. Isis 0 — 32, Dubrovačka 465 — 480. Trbovlje 480 — 485, Narodna mlinska 19 — 25. Beograd. Voina škoda 434.5 — 435, investicijsko 88 — 88 5, agrarne 54 — 55. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (24. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona, in sicer 1 vagon anten, smreka, jelka. 10—18 m dolgih, fco vag. meja j>o 320 in 1 vagon desk. 24 mm, koničnih, fco vagon naklad, postaja po 490. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona rži. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna, 79/80 kg po 292.5 — 295, za september po 305.5 — 307-5. za oktober po 310 — 312 5; r ž: baška, uzančno blago, mlevska tarifa, nlač. 30 dni po 300 — 302 5; o v e s: baški ali slavonski, za avgust po 265—270: ajda: zdrava, rešetana. promptna. plač. 30 dni po 300 — 305; turščica: baška, slov postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni po 3o0 do 352.5; moka: iz nove pšenice, za av- gust po 455 — 465 Hmeliska kampanja. Žalec, 24. avgusta. Razpoloženje je zelo mirno. Cene se gibljejo od 30 do 32 Din. Kupcev je sicer mnogo, vendar se jih dosedaj udeležuje kupčije le en del, medtem ko drugi še čakajo. Kakovost letošujega hmelja je prav dobra. Novosadska blagovna bona (24. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 12 vagonov pšenice, 4 vagone ovsa, 20 vagonov turščice, 4 vagone moke in 6 vagonov otrobov. P 5 o n i-ea: baška. 79/80 kg 240 — 242.5: baška litijska 240 — 245; bannlka 235 - 237.5; sremska 237-5 — 240. Oves: baški, sremski in slavonski 215 — 220. Ječmen: baški, sremski in banaški, 64 kg 255 — 265; banaški, pomladni. 68/69 kg 300 — 310. Turščica: baška in sremska 303 — 306; banaška 300 - 305. Moka: baška cOgs in 370 — 380; <2* 350 — 360, <5, 330 do 340; <6> 295 — 305; <7» 255 — 265; «8» 190 — 200. Ot robi: baški in sremski v ju-tastih vrečab 180 — 185. Dunajska borza m kmetijske proizvode (23. t m.) Navzlic prijaznejšim ameriškim in budimpeštanskim notacijam je tendenca na dunajski borzi mirnejša. Promet se je gibal v ozkih mejah. Jugoslovenska pšenica (potijska, 80 kg) se nudi po 1.61 ex šlep Dunaj. Cene madžarski rži so se nekoliko dvignile. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina; p5e nJca: dom-^a 38 — 38.75. madžarska potijska 41 — 42. jugoslovenska 39.25 — 39.75; r ž: march-feldska 38.5 — 38.75, madžarska 37-25—37.50; turščica: podonavska 37.25 — 37.75, argentinska 36.5 —- 37. » ■ ■ i'H Iz življenja in sveta Okostnjak »Golijat« na cestnem ovinku Je najnovejša ameriška signalna naprava, ki naj bi Mašila predrzne avtomoblllste, da M vsaj na ključih vozili počasneje. Ponoči, ko ga obseva žaromet, le okostnjak uprav strahotna prikazen, a mlade Američanke se mu kljub temu dobiikajo. Šport in ples v moderni srednji šoli Nov učni načrt republike Avstrije za srednje šole. — Smučanje, drsanje in plesanje obvezno. — Reforme pod klerikalno vlado Z novim šolskim letom 1928*29 sto* J)i na avstrijskih srednjih šolah v ve» javo nov učni načrt, ki predvideva več novih obveznih predmetov. V splošnem se lahko reče, da polaga glav no važnost na telesno kulturo, pod ka» tero ne razume samo navadne gimna* stike, ampak tudi lepe športne panoge, n. pr.: smučanje, drsanje, telovadbo na prostem, izletništvo in končno tudi — ples. Vsi ti predmeti bodo obvezni in 6e jim bo moral pokoriti vsak srednje, šolski dijak moškega ali ženskega spo* la. Uredbi bo odgovarjala tudi klasi* fikacija. Prosvetni oddelek je izdal k učne. mu načrtu tolmač, v katerem navaja razloge, ki so ga pripravili do nave* denih reform. Mladina, pravi komen* tar, naj neguje poleg duha tudi telo in naj se pripravlja v vseh ozirih za živ. ljenje. Vzgoja bodi v prihodnje manj šolska in bolj praktična. V zimi bodo delali srednješolci s svojimi učitelji izlete v naravo, vadili se bodo v drsanju in smučanju in bo* do izvajali primerne igre v snegu in na ledu. Lahke vaje se bodo začele že v prvem razredu. Peti in šesti razred bosta s smučmi delala daljše izlete, ki se bodo v 7. in 8. razredu primerno razširili. O plavanju načrt ne govori posebno dosti, ker je obligatnc že od prej. Ples se uvrsti pod posebno poglavje o «gibanju». Predpisan je za deklice v 5. in 6. razredu in se v 7. in 8. letniku razširi kakor smučanje pri dijakih. Bodoča srednja šola v Avstriji bo torej izročala življenju čisto nov tip ljudi, ki bodo vešči ne le latinščine, grščine, francoščine in angleščine po. leg matematike in fizike, ampak sploh vsega, kar zahteva moderna družba, predvsem plavanja, smučanja, drsanja in tudi plesa. Tako bo staremu grške, mu izreku «Mens sana in corpore sa* no» v celoti zadoščeno. I družbe je bil zaradi goljufij že 23 krat v zaporu. Tolpa je oškodovala denar, ne zavode, kolikor se je moglo doslej ugotoviti, za 42 milijonov Din. Tudi žrtev Nobilove ekspedicije Iz Kodanja poročajo o usodi, ki je zadela nizozemskega novinarja van Hoggendorfa. Velik rofterdamski list ga je poslal na sever, da mu poroča o Nobilovi ekspedieiji. Hoggendorf se je opremil z vsemi mogočimi predmeti, sedel je v letalo in se je dal izkrcati v polarnih krajih, v dobri veri, da se je izkrcal na jugu Spitzbergov. Ko je le* talo že odletelo, je opazil, da je le po» vršno opremljen za to svojo misijo. Zmanjkalo mu je hrane in ker ni imel orožja, je moral trpeti lakoto. Otok, na katerem je pristal, je bil popolnoma zapuščen. Nikjer ni bilo videti žive du. še. Obupan do smrti je napisal pismo in ga pustil na bregu. V njem je pove. dal kdo je, po kaj je prišel na otok in pristavil, da bo vsak čas umrl Pred dnevi se je na tem delu nabrež. ja ustavila ladja «Mihael Sars», ki išče Amundsena in letalo «Latham». Mor. narji so pobrali pismo in ga prečitali, potem pa so začeli raziskovati ozem* lie, da bi našli obupanca. Čez nekaj dni je prišla tja neka norveška motor, na ladja. Posadka je našla Hoggendor* fa, ki je bil docela sestradan in tudi duševno strt. Pripravljal se ie, da za. pusti otok v čolnu, ki ga je zbil za silo iz napol trhlih desk, katere so valovi naplavili na nabrežje. Pol živali, pol ljudje na peščini Slika, na kateri vidimo pse, slone, krokodile, leve In druge »divje« zverine, Je bila posneta v kopališču DeauvIHe na Francoskem in priča, da Imajo dvonožci tudi v poletnih dneh mnogo ha-morja. Vse zverine so namreč v človeški koži, na katero so nataknili plašče Iz kavčuka. Smrtni skok s stolpa Iz Hannovra na Nemškem poročajo o nenavadnem samomoru, ki ga je iz* vršilo neko dekle iz Kiela. Povzpela se je na stolp magistratne palače in skočila skozi lino ter je obležala na 30 m nižji galeriji z razbitimi udi. Dekle je večkrat izrazilo željo, da bi rada skočila iz take višine. Na nesrečnem stolpu se je pred leti seznanila z mla* dim Hannoverancem, ki ji ni vračal ljubezni. To si je tako vzela k srcu, da je sklenila izvršiti samomor s tistega mesta, ki je postalo usodno za njeno življenje. ABC v novi Turčiji Nedavno smo poročali, da uvaja Mu* stafa Kemal v svoji deželi latinico. Pro» svetno ministrstvo v Angori je že ime. novalo komisijo ki se peča s prireja* njem novih abecednikov in učnih knjig za mlade Turke. Že v letošnjem no* vembru se bo renoviral turški tisk. Večji listi bodo začeli izhajati v lati* niči. To utegne postati usodepolno za mnoge stare politike. Ghazi Kemal je bil tako uvideven, da je sklenil otvo* riti zanje poseben tečaj, v katerem se bodo lahko priučili latinskim pismen* kam Da olajša položaj poslancev, je odredil diktator, da se ima v njegovi poletni rezidenci otvoriti šola za lati* nico. Tja prihajajo sedaj turški poslan ci s svojimi ženami, pa tudi turški uradniki iz vseh ministrstev, guverner« ji in generali. Reforma je nujna in mehko tapecirane šolske klopi za od* rasle bodo vsem pomagale, da se bodo % lahkoto priučili novi abecedi. Ura, ki se ustavi cb smrti Med ljudmi kroži mnogo govoric o urah, ki so se ustavile kadar je umrl njihov lastnik. Te ure seveda niso mo* derne žepne ure, niti budilke, ampak starinske ure, ki so že sto in sto let v posesti ene in iste rodbine in pre* hajajo od roda na rod. Ta pojav so učene glave skušale že večkrat poja* sniti, vendar brez uspeha. Taka ura stoji tudi v dvorcu Hamp. ton Courtu in je umetniško delo prve vrste. Kronika pravi, da se je ura usta* vila še vselej, kadar je umrl kdo iz dvorca. Baš prošli mesec se je to zo. et zgodilo. Umrla je namreč vdova, i je živela v dvorcu celih 40 let. Njen Soprog je bil general Mač Gregvr. Stara dama je bila zadnje čase bo* lehna in je niso več mogli negovati do* ma. Prenesli so jo v Kesington, kjer je umrla 6. julija ob 7. uri zvečer. Stara ura, na katero stanovalci v dvorcu po* sebno pazijo, se je ustavila natančno tisto minuto. Zabeležili so čas in so se prepričali, da ura ni lagala. Nato so šli po urarja, ki jo je popravil, da sedaj zopet teče. Goljufije italijanskih sleparjev Pred nekaj dnevi smo javili, da je prišla berlinska kriminalna policija na sled italijanski sleparski družbi, ki je vnovčevala velike vsote denarja s po* narejenimi čeki v nemških in nizozem. skih bankah. Vodja sleparske tolpe v Nemčiji je bil Ugo Marchesini, bivši juvelir rimskega dvora, centrala golju* fov pa se je nahajala v Marseillu. Ugotovljeno je, da so se sleparji ne* ovirano vozili po vseh evropskih deže* lah z italijanskimi potnimi listi, ki se izdajajo dandanes samo fašistom. Ta* ko je n. pr. imel Marchesini v Milanu razkošno opremljeno stanovanje. Vo* dila mu ga je priležnica Amalija Re* petto, ki so jo sedaj tudi aretirali. Do. kazano je, da je podpirala goljufe. Družba, ki je sestojala samo iz Ita* lijanov, jt imela podružnice v vseh ev. ropskih deželah. Oškodovala je za vi* soke vsote ljudi ne samo v Nemčiji in Nizozemski, ampak tudi bančne zavo* de na Grškem, v Češkoslovaški, Tur. čiji. in Avstriji. Neki član te čedne Kraljica žetve, velikega francoskega kmečkega slavja, bo letos gdčna. Lucija Paulinova, ki jo vidimo v slikoviti francoski narodni noši Iz okolice Saint-Florent-sur-Cher. Strupena buča V Tabu, nedaleč Budimpešte, je ku* pila kuharica neke družine na trgu sladko rdečo melono. Opoldne jo je razrezala in postavila na mizo. Jedli so jo vsi domači. Še tekom popoldneva pa so se pokazali nepričakovani učinki. Vsi člani družine, ki so jo jedli, so začeli tožiti o krčih v želodcu in čre» vesih. Očeta in sedemletnega sinčka »Ti, tvoja dvojčka gotovo tako vpijeta, da iu ni mogoče prenašati.« »Motiš se. Eden se tako dere, da drugega niti ne slišim, kako tuli.« Konec rotorne ladje Čitateljem «Jutra» je gotovo še ▼ spominu rotorna ladja «Buckau», kate« ro je nemški inženjer Flettner pustil v promet pred daljšim časom. Princip te lad,ie je bil, da je niso gnali navad« ni stroji, ampak rotorji, sestavljeni stebri, ki so se vrteli drug nad drugim ter pospeševali napravo za valove. Se« daj se je pokazalo, da so si Nemci od rotorke obetali mnogo preveč. Izum se ni obnesel. Ladjo «Buckau» je pro« dal Flettner zadnje čase v Ameriko. Kupila jo je družba Navigation Cor« poration, ki je dala odstraniti rotorje in jih nadomestila z motorjem za 160 konjskih sil. Tudi Flettnerjeva družba za izdelovanje rotornih ladij je likvi» dirala. Kri se ne da hipnotizirati Nekateri zdravniki v finskem glavnem mestu Helsingforsu so se že dlje časa prepirali o čudnem vprašanju, ali je kri podvržena sugestijskim vplivom ali ne. Hipnotizerji so zastopali mnenje, da bi pritekla mediju izpod kože kri, če bi mu vsugeriral, da se je ranil, pa čeprav bi bila ta rana samo namišljena. Končno sta se obe stranki zedini-li za zanimiv poskus. Mediju so dali spiti kozarec čiste vode, pa so mu vsu-gerirali misel, da je v vodi raztopljen sladkor. Pod vplivom prave oslajene vode se zviša v vsakem človeku že po kratkem času sladkorna množina v krvi in če bi se dala kri hipnotizirati, bi se moral povečati kvantum njenega sladkorja seveda tudi pri mediju, Ali sta ušla smrti? Zgoraj Parker Cramer, spodaj Bert Hessal, švedska letalca, ki sta letela iz Amerike v Stockholm In nista pristala na Gronlandiji kakor sta nameravala. Imeli so ju že za izgubljena, vendar javljajo zadnja poročila, da sta menda še pri življenju. se je lotila takšna vročina, da sta po» noči umrla. Mati in hčerke so še vedno v nevarnosti med življenjem in smrt* jo. Policija je odredila, da se mora slučaj natančno preiskati, da se dože« ne, če je bila buča strupena sama na sebi ali če je bil družini v njej pod* taknjen strup. Pristne samo v originalnem zavoju ».AMitAjCieMi", Mnogo gorja si prihranite in preprečite hujše bolezni, če takoj pri prvem pojavu glavobola vzamete Bolečine prenehajo in morebitni prehlad ne pride do iz-~ bruha. — Ibis: Dva človeka Sedel je zaradi neznatnega prestop* ka na zatožni klopi. V vinjenosti je bil malce stegnil roko in je padla po drugem. Ivan Polajnar je, delavec iz predmestja. Čisto brezpomemben člo* vek, bi kdo dejal. Samo sosedje vedo, da je rodbinski tiran in da žena često iavka zavoljo njegove surovosti. Ko je sedel pred sodnikom, se mu je zdelo čudno, da ni bil še nikdar na zatožni klopi. Močan, velik, grčav se je nelepo razkoračil. Ni vedel, kam bi djal roKe. Bal se ie, da ne bi zinil kak* sne nerodne besede. Sploh je bil v hi* pu drug človek: samemu sebi tuj. Tak* šen je bil po navadi pred drugimi Ijud* jni. Tovariši so pravili, da je bojazljiv. Pa ni res ... Sodnik ga je pogledal. Dva neznan* oa pogleda sta se srečala. Ivan Polajnar je povesil oči. Ko jih je zopet dvignil, je videl raz* pelo na mizi. Potem je šel s pogledom malo dalje in ie opazil barvo sodniko* vega talarja In nato niegove brke. kakor so jih nosili častniki v avstrii* ski vojski. Obraz se mu je videl do skrajnosti strog in odločen. — Ivan Polajnar, da? — se je izvilo sodniku iz ust bobneče in trdo, kakor da bi se vsipali orehi po mizi. Ta g'as ni obetal nič dobrega. Čutil je, da če« dalje bolj slabi in kopni pred velika* nom za sodno mizo. Kakor da bi nje* gova, Ivana Polajnarja moč, tekla vanj in ga nečloveško preobličila. Ali je tam*le za mizo še človek? Ni li morda kaj več: na pol bog? Tisti sodnik v oblakih, ki je o njem slišal kot otrok v domači vaški cerkvi? Te misli so plaho švigale v času dveh treh minut, medtem ko je sodnik Fran* ce Praznik listal po listinah in mislil, da bo kmalu že dvanajsta; doma se že vari juha iz cvetače, ki si jo je bil za danes zaželel. Mali Vojko bo kmalu orišel iz šole. Silva se najbrž igra z lutko, ki jo je dobila ondan za god. — Ivan Polajnar, a, lahka telesna poškodba! — je dejal in ga strogo po* gledal. Imel je navado, dajati svojemu obrazu videz izredne strogosti in do* stojanstva Laskalo mu je, če je videl, da se ga obtoženci boie. — Kako se je zgodilo, govorite je velel resnobno in ie mislil, kako brez« pomembna in dolgočasna je prav za t>rav ta zgodba. Nu. glei. mož je pravi hrust: kakšne roke ima! Kaj čudo, če včasi udarijo. Pa pred sodiščem vzlic temu še ni bil. Videti je surov. Ali zlodja, kaj gleda tako boječe in meč* ka prste? Da ni surov? Včasi se člo* vek lahko moti. V dez ni vse. Polajnar je govoril nesovislo, praz* no, kakor da ne bi bil pri sebi. Priče niso povedale nič bistvenega. Razprava se je vlekla počasi, brez zanimanja. Med zasliševanjem prič je Polajnar opazil, da sodnika nadlegujejo muhe. Ena mu je venomer sedala na plešo in sodnik jo je odganjal z okorno kretnjo. Kako človeško — je mislil obtoženec. Muha si drzne na sodniko. vo plešo! In sodnik ima tudi plešo! Postalo mu je lažje v duši. Kakor da se je nekje zjasnilo. Sodnik odga* nja muho s pleše! Glas. s katerim je slovesno razglasil obsodbo, je zvenel že milejše in na strogem obrazu ni bi* Io več nadčloveške moči. Človek je sodil, torej je pravica člo* veška. Se muha si drzne motiti nje strogo lice! Štiri in dvajset ur zapora? Nu, bo* di. Da je le končano. Da le ve, kaj je sodnija in kaj so sodniki... * Domov sta se vračala oba nekpko ob istem času. Ta pot je bila čisto člo* veška. France Praznik ni bil več sod* nik, marveč spodobno oblečen gospod na ulici, s sivkasto obleko in mehkim klobukom, ki ga je kdaj pa kdaj snel z glave: bodisi zaradi pozdrava bodi* si zaradi solnca. Bolj iz puščobe nego paradi zanimivosti je mislil na dana* šnjo poslednjo razpravo. Tisti le hrust iz predmestja je trepetal pred njim! Nu da, če hoče, je res od sile strog. Brki se mu utegnejo lepo podajati. Že* in sicer ni za nje, — hm, ženske imajo svoj okus. Ali pri sodniku utegne biti taka — denimo — neokusnost korist* na. He, ljudem je treba strahu, poka* zati jim moraš, da si nad njimi, ti, ki jim deliš pravico. Misli Franceta Praznika so bile vsakdanje, v marsičem nelogične in nejuri-dicne, Šel je. se odkrival in žmirkal z očmi; mislil je na juho iz cvetače in na črešnjev zavitek. Stanoval je v lepi meščanski hiši. Ko je vstopil, sta mu pritekla naproti oba otroka. 2ena se je pri-smehljala iz kuhinje. — Črešnjev zavitek... izboren, da veš! — Na kolena! papa! — je zavpila Štiriletna Silva in se vzpenjala po n.iem. — Nikar pred kosi'om. dušica, nikar! — se je branil dobri oče. — Ne, kar zdajle, dovolj dolgo sem čakala na te! Naposled je popustil poredni Silvi, ki je imela največji užitek, če je lahko za-jahala očeta kot konjička in ga vlekla za brke... Tisti čas je šel Ivan Polajnar znatno dalje — na periferijo, kjer so hiše že bolj redke, nizke in pohlevne, ob zaprašenih cestah. Malce se je napil zaradi tistih-le štiri in dvajset ur; bil je skoraj tešč in mu je nekam hitro zlezlo v glavo. Čutil se je spet močnejšega in ne bi bil skoraj niti verjel samemu sebi, da se je bal sodnika. Nu, pa mož je zares takšen, da človeku izprva kaj lahko požene strah v kosti. Tiste-le brke! Take je imel njegov stotnik pri sedemnajstem — mrcina avstrijska. In pogled?! Ta gospod je najbrž strah svoji rodbini, če jo ima. V njegovem stanovanju utegne biti kakor v cerkvi. Red, mir, strogost.. Hudičev človek!... Ivan Polajnar se dolgo ni spomnil žene in otrok. Na mah ga je prijela to-gota. Naj mi le skuša kaj očitati, nič-vrednica! Prvič sem bil pred sodnikom, v drugo se ne bom bal. Človeku ie zares malce nerodno... nu, pa to mine... Doma pa se ne dam... Za nič ne... Tako boš plesala, kakor bom jaz godel. Po dolgem času je prišel v svoje revno stanovanje. Deca ga je gledala plaho •JUTRO. It. 199 7 «= Sobota 25. yin. 1928 s katerim so eksperimentirali. Toda kri se ni dala ukaniti, kakor so se dali me-dijevi možgani, sladkorna količina v njej je ostala normalna in mnenje pristašev krvne občutljivosti napram hipnotičnim vplivom je doživelo poraz. Žrtev znanstvenega Sj raziskavanja Berlinski fizik dr. Kurt Urban Je pri tnanstvenem delu na tesinskem hribu Monte Generoso padel v 50 m globok prepad in se ubil. Mladi učenjak je v zadnjem času zaslovel po vsem svetu kot vodja zanimivih poskusov na omenjeni gori, s katerimi je hotel eks-ploatirati ogromne električne energije v oblakih v prid človeštvu. S temi energijami, ki dosežejo do 3 milijone voltov, je menil med drugim v praksi rešiti vprašanje razkrojevanja atomov, kar bi imelo nedogledne posledice za vso človeško tehniko in življenje sploh. Eksperimenti so baje uspeli izvrstno. Ni znano, če jih bodo morali radi tragične smrti njih započetnika prekiniti. Tolstega beg v smrt Bliža se dan stoletnice rojstva veli* kega pisatelja Leva Nikolajeviča Tol* stega. Povsod zbirajo za ta dan gradi« vo, ki naj od vseh strani osvetli pojav Tolstega kot človeka/umetnika in mi* sleca. Gospa Krno, tašča češkega poslani* ka v Kodanju, poroča v nekem ondot* nem listu o zatočišču, kamor je hotel Tolstoj bežati pred smrtjo. Živel je v Jasni Poljani. Stric dame je bil hišni zdravnik pri Tolstih in se je pisal dr. .Makovickij. Predlagal mu je, naj se umakne iz Jasne Poljane na njegovo iimenje blizu Novega Sada. Tam je imel dr. Makovickij na bregu Dunava hišico z vrtičkom. In tja sta se kanila podati Tolstoj in zdravnik. Tolstoj je hotel potovati popolnoma nepoznan. Vse je bilo pripravljeno za beg, ampak pri tem se je postopalo tako površno, da stvar le ni ostala taj* na. Tolstoj je moral teči na postajo. Oblekel se je v težke kožuhe in se je medpotoma pregrel. V železniškem vo* zu se je še prehladil, kar je preprečilo vožnjo v Novi Sad in radi česar je mo* ral izstopiti na postajici Astapovo, kjer je podlegel pljučnici. Telefon in morala Na Dunaju so aretirali nenavadnega ptiča. S telefonske govorilnice na Kolumbovem trgu je poklical centralo v Ulici gluhonemcev (Taubstummengas-se) in je na vprašanje telefonistke, kakšno številko želi, odgovoril z nemoralnim vabilom. Na centrali so hitro poklicali stražnike, ki so odšli k govorilnici in ujeli tam 23-letnega uradnika Leopdlda Swobodo. baš ko se je hotel odstraniti. Trdil je, da že četrt ure zaman čaka na zvezo s svojo zaročenko. Toda stražniki so takoj poklicali centralo in zvedeli, da se je isti glas pred kratko minuto oglasil z nenravnim pozivam telefonistki. Tako se je ujel podjetni Swoboda v lastno laž. Gnali so ga pred sodnike, ki so mu za tri dni onemogočili nadaljnje izpovedi svoje strastne ljubezni nepoznanim telefonskim uradnicam. iz kota, videč na prvi pogled, da je slabe volje. Žena je bila v kuhinji in se ni pokazala. Oblastno je sedel za razjedeno, črvi-vo mizo. Čutil je, da je močan, sam svoj gospod, ki mu ne more nihče do živega. Ves njegov prejšnji pomen, ki mu je tako čudno skopnel pred sodnikom, se je spet našopiril. Kdor bi mu zdaj rekel, da je slabič in bojazljivec. bi ga bil udaril s petljo. da. s pestjo, četudi bi ga potem pognali pred sodišče. Občuti' je težo svoje stisnjene pesti. Zjezilo ga je. da žena toliko časa ne prinese kosila. Pogumno je udaril po mizi. da je črviva plošča bolestno zaje-čala. In še enkrat. Nato je zavpil: — Ali dobim kosilo, ali ne. za vraga?! Otroci so ga še vedno gledali iz kota in niso upali pristopiti Počasi so se odprla kuhinjska vrata: prišla je žena s skledo za spoznanje zabeljenega krompirja. Oči so ji bile rdeče obrobljene. Slabo telo v revni oblek' ie lahno drgetajo... Roječe se ie ozrla na gospodarja in je čakala, da sam pove, kako je bil opravil. Spominska plošča za razbojnika V mestecu Forlimpopoli v pokrajini Romagni, nedaleč od Mussolinijevega rojstnega kraja Predappia, se je zgodil 25. jan. 1S51. še za Italijo nenavaden slučaj brigantstva. Na večer tega dne je bilo zbrano meščanstvo v gledališki dvorani na gradu, kjer bi se morala vršiti predstava neke opere. Ko se je zastor dvignil, pa se je pokazal na odru mesto pevcev zloglasni bandit Stefano Pelloni in za njim številna tolpa njegovih razbojniških par.durjev. Pelloni je opozoril publiko z mirnim glasom, da so vsi izhodi zasedeni, a mestni žandarji razoroženi Pozval je ljudi naj mu brez odpora izroče dragocenosti. Banditova drznost in še bolj za njegovim hrbtom proti občinstvu naperjene puške hajdukov so vplivale tako porazno, da so ljudje kaj hitro ves svoj denar in dragulje oddali tolpi, ki je ušla nemoteno s plenom več nego pol milijona vrednosti v današnji valuti. 2e takrat so iskali za banditovim nastopom političnih nagibov. Nad Forlim-popolijem je takrat vladal papež in bilo je mnogo ljudi, tako zvanih radikalov, ki bi se radi otresli klerikalnega režima. Klerikalci so očitali tem radikalom, da so podprli Pellonijevo akcijo, samo da bi diskreditirali papeško posvetno oblast Vsekakor je užival razbojnik med radikali precejšnjo simpatijo in ta se je tako ukoreninila. da so se romagnolski protiklerikalci še celega pol stoletja pozneje, 1. 1904. odločili postaviti v forlimpopolijsko gledališko dvorano spominsko ploščo na opisani dogodek. Besedilo je zložil eden najbolj znanih laških lirikov, Lorenzo Stecchetti, in ta je poskrbel, da je zasijal Pelloni v luči nekakšnega ljudskega junaka. Celih 24 let je stala potem plošča na svojem mestu — sedaj pa je prišel iz fašistovskih vrst predlog, da bi jo spravili v muzej. Nočejo vzbujati pred obiskovalci gledališča videza, kakor da bi v Italiji še 1. 1928. slavili razbojnike kot narodne heroje. Šolstvo I— Meščanska šola v Mežici Ponavlja Ini iz-piti 30. avgusta od 8. dalje. Vpisovanje 31. avgusta od 8. do 12. (V Juniju prijavljenim ni treba k vpisovanju.) Šolska maSa 3. septembra ob 8. ari. Po maSJ nabavljanje in naade tj ©vanje šolskih potrebščin. Pričeitek pouka 4. septembra ob 8. ari. š— Na meščanski šoli pri St. Lenarta ▼ SI. gor. bo vpisovanje 30. in 31. avgusta od 8. do 12. Revnejši učenca dobe nekaj učnih knjig brezplačno v šoli. Poraavlija.tai in dragi izpit! se prično 30. avgusta ob 8. V ponedeljek 3. septembra ob 8. bo otvoritvena maša in nato priče tek rednega pouka, 5— Državno žensko učitel5«šče ▼ Maribora. Ponavjjalni feaprti se začnejo 27. avgusta ob 8-dop.; za prosilke »a prvi letnik bodo 29. avg oib 8. dop. pretoku« sluha, zdravniška preiskava in event. tepiiti. Vpisovanje v vse letnike bo 3. sept. od 9. do 12. dop. Vse dnuigo Je objavljeno na črni deski pred ravn. pisarno. — Sprejemanje v vse ra®rede vadnice bo dme 1. sejrt od 9.—12. dop. v razredih vadnice. Dooisf ST. PETER V SAVINJSKI DOLINI. za kratek čas peronosporo na hmelju. Na zadnji orlovski prireditvi v Pe-trovčah se je ta glasna osebnost izrazila napram nekemu enako cenjenemu drugu: <Če bom le prišel v kako celjsko kavarno, bom snel iz držaja , saj ga vseeno ta list najboli mika. Seveda tako na skrivaj, kakor n! pr na pošti v Št Petru. I no, tudi krščanske misleči študirani gospodje se prav dobro zavedajo, da je — prepovedan sad najboljši 1 Bog živi! SV TROJICA PRI VELIKIH LAŠČAH. Prostovoljno gasilsko društvo škocijan pri Turjaku bo priredilo vrtno veselico pri gosp. Kresetu pri Sv. Trojici pri Velikih Laščah dne 26. t. m. 1509 TOPLICE NA DOLENJSKEM. Preteklo nedeljo je priredilo Sokolsko društvo v Toplicah pri Novem mestu svojo javno letno prireditev s telovadnim nastopom, ki je v vsakem pogledu prav dobro uspela. Sokol v Toplicah, ki je med najdelavnejšimi manjšimi podeželskimi društvi v novomeški sokolski župi, se mora boriti za svoj obstoj proti raznim nasprotnikom, ki ga ovirajo v delovanju in mu izpodkopavajo tla. Toda trda volja in narodni ponos premaguje vse ovire, kar je v najlepši meri dokazal nedeljski zlet. Ob pol 2. popoldne je prispela godba iz Novega mesta ter novomeško sokolsko društvo, ki vsikdar rado poseča prireditve topliškega Sokola. Takoj nato se je razvila povorka. Za društvenim in naraščajskim pia-porom je korakalo prav lepo število pripadnikov sokolske ideje. Povorka je krenila na prireditveni prostor v malem kopališkem parku, ki je bil primerno pripravljen. Ob 3 popoldne se je pričela javna telovadba. Prva je nastopila moška in ženska deca domaČega društva s skupnimi prostimi vajami, ki jib je dokaj dobro izvajala. Ženska deca iz Novega mesta je prav dobro nastopila z vajami z obroči. Tudi pro9te vaje ženskega naraščaja, ki so precej težke, so gojenke zelo lepo in skladno izvajale. Zelo so ugajale tudi vaje z vesli moškega naraščaja. Lep je bil nastop Slanic in članov s prostimi vajami za pokrajinski zlef JSS v Skoplju Primerne igre dece so vzbudile mnogo zabave in *me ha Javna telovadba se fe zaključila z orod no telovadbo, ki je pokazala zlasti za domače društvo lep napredek, kljub temu da je več bratov telovadcev v vojni službi. Po telovadbi se je razvila lepa zabava, ki je kmalu po 11. uri zvečer, po odhodu godbe prenehala. In tako je prav. Moralni uspeh lepe prireditve naj budi k nadaljnjemu vztrajnemu delu in napredku! Naši esstran grasic Delovanje fašizma na Goriškem V Gorici, 20. avgusta. V svojem službenem pcuročiu naglaša Korišfe* fantiči* feder«w:>a. da je fašistično življenje v preteklem poslovnem letu naravnost bujno vzcvetelo po Gori&kem, po So&ki m Vipavski dolini, po Krasu in na Banjski planoti. Nova krajevna krožka sta se ustanovila v Šempetru pri Gorici in v Solkanu, ojačfla sta se pa v Loč niku in v Podgori. Reorganiziralo se ie 39 fašijev in ustanovilo še drugih 9 krajevnih krožkov Veliko se je storilo tudi oa športnem rxv]ju, zlasti pa za športna igrišča, ki naj zbirajo u.iadino vse pokrajine. V vseh oh^f «0 s« as'k novi* »dopo-lavori« (zabav no-prosvetni odseki fašističnih sindikatov). Fašistični prosvetni zavod Je priredil 110 predavanj in 8 popolnih tečajev za pouk v tujih Jezikih, knjigovodstvu, stenograLji m iiu-gih predan l-tih. Zelo živahno 90 delovale tudi vse ostale fašistične organizacije, kakor medstndika>kii odbor, zveza samoupravnih institucij in fašistična vse-učiliiška skupina. Sindikalne organizacije so morale prenesti precej težko krizo, toda sedaj že dobro napredujejo po poti, ka jo Je začrtal p vincijalni tajnik. »Baililovski« glavni odbor Je ustanovil 51 občinskih odborov in 156 odsekov, ki štejejo 2842 »avanguardistov« (miličnih pripravnikov) in 5787 »balMovcev« (ijud&košolskib dečkov) Število ženskih fa&ijev, ki so biti samo štirje, je porast lo na 20 z 850 članicami, 1100 »mladimi Italijankami« (ljudski šoli odrast-limi deklicami) in 4500 »malimi Italijankami« (Ijudskošoilskimi deklicami). Na počitnice v hribe in aa morje je bilo poslanih 1500 okrepčiLa potrebnih otrok. Poročilo navada nato, kar Je pač najvažnejše za »asimilacijo«, da Je bilo v tem času razpu-Ščenih 200 društev, ki da so pod pretveznimi prosvetnimi nameni skrivala proitiitalijansko politično delovanje Gre tu pač za naša slovenska prosvetna društva. Kot nadaljnji velik uspeh v pogledu asimilacije se navaja, da je udTUŽenje fašističnih učiteljev v zvezd s fašistično nacionalno šolsko skupino doseglo s svojim neumornim delovanjem Očitaj: denunciranjeml), da so bili premeščeni »nezanesljivi« učitelji in profesorji. Zasluga provincijatae fašistične federacije le tudi, da je sto venska goriška »Zadružna zveza », v kateri Je bflo včlanjenih okoM 200 zadrug prešla v fašistične roke, »s čimer Je preprečeno vsako kvairjenje normalnega delovanja Zveze«. Taki so torej uspehi enoletnega fašističnega delovanja na Goriškem. Edino le »soške mitične legije« ne navaja poročilo, v kateri zbira fašizem »ovet« našega narodnega odpad niš t va na Goriškem. Dodal sem jo Jaiz, da bo stika enoletnega napredka goriškega fašizma popolna. —a— p— Na Sabottnu je gorelo in pokalo, da so v Gorici mislili na nekdanje bitke v okolici. Gorela je trava in grmičevje. Raz* vil ae je velik požar. Pokale ao granate in Srapneli. ki jih je Subotin fte poln. Po več* urnem trudu je vojaštvo pogasilo ogenj. p— Dantejev kipec za Tolmin. Mesto Firenze je darovalo Tolminu mal Dante« jev kip, ki bo stal v cestnem vrtu. Tra» dicija pravi, da je bil Dante v Tolminu gost oglejskih patrijaihov, in znana je ja« m a, ki nosi po njem ime. Postavitev kipa se izvrši v letošnji jeseni. p— Goriški hipotečnt zavod, ki je zra* stel največ s slovenskim denarjem, je pra* znoval letos 251etnico svojega obstanka. Tem povodom je podaril zavod 36.000 lir za mladinske fašistične organizacije. p— Latinsko petje ▼ slovenskih cerkvah. »Piccolo« zopet izganja slovensko petje iz cerkva med »drugorodci«. MaJ? se bere po latinsko, torej bi moralo bata tudi petje cerkven!h zborov latinsko. Slovensko petje vznemirja fašiste ki če že ne gre z laškim petjem, naj doni po slovenskih cerkvah latinsko. »Piccolo« ptmvt, da je po cerkvah med Slovenci tako, kakor da bi stale v Jugoslaviji in ne v Italiji. Naučoo ministrstvo izdekrje zbirko narodnih cestni za osnov- Franc Havliček sin elektrotehnik RESLJEVA CESTA 22, pritličje desno se priporoča za solidno napeljavo novih hišnih telefonov, električnih zvonil In signalnih naprav, kakor tudi za strokovnjaška popravila istih in raznih elektrotehničnih aparatov. ! dopisnica zadostuje za naročilo. 9916 oo šolo. Razdeljena bo aa drva dete: verski in patrijotični. Otroci se bodo nSH laških pesmi, katere bodo tebfco peli v cerkvi ki tako «e počasi izpodrine iz nje uoveosko ki potem tudi latinsko petje, katero nadomesti končno laško petje. »Piccolo« zahteva od carA.vene obiasti ob tej priliki tudi namestitev lo'3cih duhovnikov po vseh važnejših krajih od Trbi?« do Voloskega in določi naj takoj, da t« migajo vršiti vse javne molitve in petje v cerkvi v latinskem jeziku. kr— »Izzivajoča gasilska prireditev v Pllber-ku.< Na notico pod tem naslovom nam piše Prostovoljno gasilno društvo v Črni pri Prevarah, da so se njegovi člani udeležili prireditve na pismeno slovensko povabilo ter so tako vrnili številne posete z one strani na svojih gasilskih slavnostih. Sprejem ognjegascev iz Jugoslavije je bil prisrčen, nobenega izzivanja ni bilo in oikdo ni blatil Jugoslavije. Gasilci iz Črne so »e poslovili z »Zivio«-klici in tekom vesefioe je bilo iutti lepe slovenske koroške pesmi. Gre za dobro razmerje med sosedi, ki se lahko prav uspešno uveljavi v slučaju kakega večjega požara. ^ jg Steznike, trebušne pasove, orsodržce (Busenhalter) kom-bin rane steznike in elastične priporoča atelfe A- HUfTER Toviar.Orfa ul. 11/11 9S05 Popravila se sprejemajo in točno izvr'uiejol Daboika za mošt. Dobavitelji opirajo svoje poglede začetkom sezfle (sredina «ept-temibra — konec novembra) na najjvečtfii nemški trg jabolk za mošt v Stmtitgarbu — Nordbahnhof, kjer se Jim nudi kar najbojša prilika ca prodajo. Vsako leto se v Stuttgartn — Nord. Iztrži 4000—9000 vagonov. Kakor že mnogo let, bom prodal tudi letos od dobaviteljev dopo-stane mi vagone komisijsko pri točnem od računu ta denarnem nakazilu. Reference: Discooto Gesellschaft Stuttgart und Conrmerz- tmd Privait-Bamk A. G. Stuttgart. Moja tržna poročila pomenijo za vsakega dobavitelja in prodajalca veliko korist in stanejo samo 20 RM., Id se pri dobavi vagona zopet vrnejo. Vagon Je nasloviti na: Gustav SCHWARTZ, Obstkommlsslon, Stuttgart-Nord. — Telegr. Adr. Mer-ouroo Stuttgart. — Fernspr. S. A. 27706. — Naslov za pisma: Post-scMiessfach 463. 5952 Prometni zovod zo premog 11 LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah ta samo na debelo samo na debel t domači in inozemski, u domačo kurjavo (o Industrijske svrbe Premog, Kovaški premog vseh visi Koks. livarn i ški, plavžarski In plinski. Brikete. Prometni zavoi za premog i. J., Ijubljana, MklošICeva cesta št 15/1 _ _ • Sprejmem konepijenta najrajše s substitucijsko pravico in nastopom l. oktobra. ^ Dr. M. Stajnko, odvetnik v Mariboru Zahvala. 9951 Za izraze iskrenega so utja, ki smo jih prejeli cb preran smrti našega nad vse ljubi enega soproga, starega očeta, očeta in tasta, gospoda Ivana Pipan-a posestnika /.a poklon eno cvet < in vence kakor za nad vse čaščeče spremstvo na n.egovi posledn i poli, se tem potom vsem najisureneje zahval|Ujemo. V Ljubljani, dne 24 avgusta 1928. Rodbini Pipan-Ramovš. Fiat auto delavnica sprejema vsaka popravila Bencinska sesaika, etje in mast. se priporoča Ivan Oblak, poprej Tpiumph-auto Liubljana 7, Celovška cesta 38. 98b8 Jauna dražbe posestim na Selu št 16. pri 2erovnici na Gorenjskem (vi. št. 121 k. o. Zabreznica) se vrši dne 28. avgusta t L ob 9. url dopoldne na licu mesta. Najmanjši ponudek znaša Din 334.223.33. Posestvo leži v zdraviliškem kraju, kamor je vsako leto večji dotok tujcev, ob glavni cesti Ljubljana — Jesenice, 10 minut oddaljeno od železniške postaje Zerov-nica. Obsrtoji iz enonadstropne, zelo dobro ohranjene hiše, obširnega gospodarskega poslopja ter iz posebej zidanega čebelnjaka in ledenice, z zelo velikim dvoriščem in zasajenim vrtom. V pritličju so tri gostilniške sobe z vsemi pritiklinami (2 kleti, kuhinja in jedilna shramba) in letnim salonom; v prvem nadstropju pa je 8 sob ter v podstrešju 2 sobi. V gospodarskem poslopju je zelo velika vinska klet (do 5 vagonov vina), zelo veliko, obokano skladišče, prostor za pisarno in v prvem nadstropju 2 sobi z verando. V ledenici je prostora za 130 voz ledu. Kanalizacija, zračilniki itd. — K posestvu spada 5 njiv ter več travnikov in se morejo rediti 3 krave, 1 konj in 4 prašiči. — Sadni vrt z okoli sto drevesi najžlahtnejšega sadja. Zelo obsežna kultura špargljev. Posestvo je pripravno predvsem za tujsk! promet, dalje za vsake vrste obrt ter vsled svoje obsežnosti tudi za manjšo tvornico. Ima lasten vodovod, v gori zajet studenec, speljan na dvorišče po svinčenih ceveh. Vsa poslopja imajo električno razsvetljavo ter so s škriljem krita. — Kupci se vabijo! 9967 Direkcija državnih željeznica Sarajevo. Direk. br. 26.064/28. KONKURS. Oradevinsko Odelenje Direkcije Državnih Željeznica u Sarajevu raspisuje ovaj natječaj za popunjenje upražnjenih mjesta i to: A) Gradevinskog inžinjera-referenta za nove I do-punske radove. B) Gradevinskog Inžinjera-referenta za donji stroj. Inžinjera-geometra kao referenta za premer. Opd uslovi za namještenje fesu: 1.) Da je natiecatelj državljanin Kraljevine S. H. S. 2.) Da je regulisao vojnu obavezu. 3.) Da je sposoban za Saobračajnu službu. To dokazati uverenjem željezničkoh ljekara. Posebni oslovi jesn: za popunjenje mjesta pod A) Da imade najmanje dvogodišnju praksu u rado-vlma oko projektovanja kolosjeka, proširenja stanica, trasiranja, budžetiranja investicionih radova i projek-tovania gradnji iz armiranog betona. B) Najmanje dvogodišnju praksu a gradnji željeznica i cesta. C) Najmanje dvogodišnju praksu kao geometar. Svojeručno pisane molbe, propisno taksirane, sa svim potrebnim dokumentima (kao krsni list, domovni-ca, vojno uverenje, školska svedodžba, svedodžba ponašanja, venčani lrst, uverenja o ranijoj službi i Ijekar-sko uverenje) imadu natjecatelji podneti Direkciji Državnih Željeznica Sarajevo Gradevinskom Odelanju naikasnije do 20. septembra 1928. Direkcija drž. željeznica Sarajevo, od 20. avgusta 1028. ol Raztreseni zobozdravnik. »Plombirati moram tretji kočnjak na levi.« t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, brat, svak i;i stric, gospod FRANC HAFNER posestnik, trgovec, mesar itd. v Mojstrani danes v petek 24. avgusta ob pol 12. dopoldne po kratki, zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umiiajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo 26. avgusta ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti Mojstrana št 2 na farno pokopališče na Dovjem. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v domači župni cerkvi. Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Mojstrana, dne 24. avgusta 1928. Žalujoča soproga in ostali sorodniki. Stanley Weyman: 102 Rdeča kokarda Roman. »Ne pripovedujte mi vobče ničesar,« je odrezal z osornim glasom. »To, kaj mislim storiti z vami, vam pa lahko povem v štirih besedah. Zadržati vas hočem pri sebi, za vse slučaje, če bi šla moja stvar po zlu; vaša naloga bo, da pazite, na gospodično de Saint-Alais in jo spravite v varen kraj. V ta namen vam vrnem potno listino, ki je pri meni. Ako nam bo pa sreča mila, da ostanemo zmagovalci in zakurimo veliki požar — tedaj, gospod vikont, bom imel z vami majhen posel. Opravila ga bova po plemiško.« Izprva sem kar obnemel od presenečenja. Stala sva pred vhodom na male stopnice, po katerih so me bili priveli; ko je Froment izrekel zadnjo besedo, je stopil nanje in posvetil z Ieščerbo v temo. Zadržal sem ga za rokav. »Gospod Froment . . .!« sem zamrmral. To je bilo vse, kar sem mogel spraviti iz sebe. »Pustita vse nepotrebne fraze,« je rekel z veličanstvenim glasom. »Ali ste trdno uverje^i ... da veste vse?« sem zajecljal. »Z gotovostjo vem, da ljubi vas in ne mene,« je odvrnil s trpkim glasom in krčevito skrivljenimi ustnicami. »Razen tega verni samo še nekaj.« »Kaj? »To, da bo čez štiri m dvajset ur kri v potokih tekla po nime-ških ulicah in da bo meščan Froment jutri zvečer baron Froment.., ali pa ga več ne bo! V prvem primeru se pomeniva, kakor sem Tekel. V drugem je menda vse eno.« To rekši, se je jel vzpenjati po stopnicah in jaz sem stopal za njim. Na vrhu je zavil po zgornjem hodniku in nato po vnanjih stopnicah, kjer sem bil ukanil vodnika; nato sva splezala po kratki lestvici prav na 9treho in s strehe v stolp. Odtod se je razprostrla pred nama vsa panorama nimeškega mesta, ki se je ob tej uri ža pogrezalo v spanje. Bojni hrup je bil utihnil, zvonovi so molčali; slani morski veter nama je hladno dihal v obraz. Na strehi je bilo, razen naju dveh, še do tucat ljudi, ki so, zaviti v svoje plašče, zamišljeno zrli v noč, ali pa so hodili sem ter tja in se razgovarjali; tema mi ni dala, da bi bil koga spoznal. Froment je najprej sprejel nekaj poročil; nato je odšel na skrajni vogal stolpa in hodil nekaj časa sam, s pobešeno glavo in rokami, sklenjenimi na hrbtu. Mislim si, da je bilo v tem več želje, da bi pokazal svoje dostojanstvo, nego resnične potrebe po samoti. Toda ostali so spoštovali njegovo voljo; storil sem po njihovem zgledu in sedel v eno izmed zobčastih zarez, rz katere se mi je odpiral pogled na dogorevajočo protestantsko cerkev. Kakšne so bile misli ostalih, ne vem. Iz besed, ki sem jih po naključju ujel, sem zvedel, da poveljuje Louis de Saint-Alais v areni in da odrine gospod markiz, kakor hitro bo uspeh zagotovljen, v Sommieres, ker je tamkajšnji guverner obljubil Fromentu polk konjenice, če se mu posreči, da zmaga brez pomoči. Priznati moram, da se je moj duh le malo ukvarjal s temi in drugimi podobnimi stvarmi. Mislil nisem ne na sovražni stranki, ki sta v temi prežali druga na drugo, ne na jutrišnji dan in niti ne na Denizo, ampak na Fromenta samega. Če je ta človek hotel napraviti name vtis, je bil njegov namen dosežen. Sedeč v temi, sem čutil na sebi težo njegovega vpliva; kriza mi je šla do živega kakor njemu samemu — da, prav zato, ker je šla njemu do živega. Drhtel sem od tiste posebne tesnobe, ki se polasti igralca, kadar je vrgel kocko za svoj poslednji denar. Obadva, Froment kakor jaz, sva stala na isti vrtoglavi čeri, in ko sem mislil na grozečo bodočnost, sem trepetal zase in zanj. Moj pogled se je odvračal od njegovih tovarišev in nehote iskal v mraku njegove visoke postave. Karkoli sem mu v duhu očital, spoštovanja, da katerega ima pravico vsak, mm nisem mogel odreči, kdor stoji v boju na svojem mestu in neustrašeno gleda smrti v obraz, s Okoli polnoči so se jelj vsi odpravljati doli. Glad me je mučil, zakaj že dvaajst ur nisem bil použil niti grižljaja, čeprav sem se toliko gibal; in tako sem krenil za ostalimi, ne meneč se za svoj dvoumni položaj. Pomešal sem se mednje in čez minuto ali kaj sem stal na pragu podolgaste, živo razsvetljene sobe, v kateri je bila pripravljena večerja za kakih šestdeset ljudi. Ko sem pogledal* skozi vrzel v množici mož, ki me je obdajala, se mi je zazdelo, da vidim v onem koncu dvorane ženske, dragulje , bleščeče se oči in utripajoče pahljače: kolikšna izprememba po urah, prebitih na strehi, v vetru in temi! Toda nisem se utegnil vdajati premišljevanju. Komaj sem bil napravil nekaj korakov, že se je jela gneča okoli mene razsipati, vsak si je izbral svoj stol in razgovori so se pričeli. Še minuto in moj pogled se je neprisiljeno uprl v Denizo, ki je sedela na vrhnjem, koncu mize poleg svoje matere, bleda in izmučena kakor živa slika obupa. Zraven njiju sem opazil gospo Catinotovo, dve ali tri dame, ki jih nisem poznal, in enako število plemičev. Bodi si, da jo je vodila simpatija, bodi si po naključju — kmalu je vrgla oči name in šetistimah planila s sedeža ter pridušeno vzkliknila. Samo tega je bilo treba, da me je pogledala tudi gospa de Saint-Alais, ki je takisto zagnala vik. Še trenutek in skoro vse oči so bile uprte vame. Nesreča je hotela, da je baš tedaj vstopil gospod de Saint-Alais, ki ga pa nisem videl, ker so mi bila vrata za hrbtom. Le kletev sem čul za seboj in njegovo roko sem začutil na svojem ramenu. Ko sem se obrnil, je stal pred menoj in me gledal z obrazom, spačenim od gneva. Harocdo, tn, ur*. dopis*. Ucoitsj* tnalih, ogLasoo j*, poAab, «o> Ogtasru,od, (Uiti -Jutra,', hub^cuva, iL. JLah, oglasi,, ki, slu xajo « pcxrr*xio*jaXn+ %n> eoajaL, ha, /Lcun+rv*. ob&JLsiua, vsaka btst-da pcw "J^a/ manjši zn*sak Vi*. 5-». Pristojbina, ul /ifro UtX J1 Vi*, pristojbin* jt upada* L oo*jL*jn * mjzrocthm,, c*r tu oglasu «• pruthoMf. čik&unj. račun, parbu. Asa, tulnu* CjublfMa.jt *i&4x. ■t dsrpt+C ' '* 100 Din nagrade Je mogoče vsakemu dnevno do»eči. — Pišite e prilogo znamke za 1 Din na naslov Otrin Josip. Rovte-Logatec 26770 Potnik • kavcijo 15—20 000 Din dobro vpeljan pri mizarjih po Sloveniji dobi pod telo ■ugodnimi pogoji takoj me-»to Ponudbe pod značko »Stalno nameščenje na Eks pozituro »Jutra», Ljubiiana VII. 26665 Potnik ki potuje z avtomobilom po Hrvaškem in Dalmaciij. Išče »opotnika. ki zna tu«li lofirati. Cenjene ponudbe ra oglasni oddelek Jutra pod »Takoj 88». 26688 Francoščino uspeino poučuje akademik francoske fakultete, po 15 Din od ure. — Pismene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra» pod šifro »Parfait*. 26652 Konverzacijo francosko, italijansko in nemško zastonj tistemu, ki odda etarej&i gospodični prazno sobo. Por.udbe ni oglasni oddelek »Jutra« pod »Konverzacija«. 26722 Učiteljica poučuje francoščino, nemščino. angleščino ter prevzame tudi korespondenco v tujih jezikih Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 26570 Kfirtnttft Vzgojiteljica vešča v vsem gospodinjstvu ter slovenskega in nemškega jezika, z večmesečno prakso v higienski negi dojenčkov ali starejšega deteta, išče primerne službe. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Ljubezen do otrok». 26G96 Zidarski poiir z večletno prakso, absolvent gradbene rok šole, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Dobra moč 56». 26756 Kontoristinia z večletno prakso, samostojna korespondentka — zmožna vseh pisarn del, zaupna, išče primerne službe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra» pod značko »Zaupna«. 26735 Gospodična z večletne pisarn, prakso, verzirana v vseh pisarniških delih. vajena tudi biti pomoč gospodinje — išče namestitve. Dopise na oglasni oddelek »Jutra» pod »Zanosljiva 404». 26736 Mesarski pomočnik želi službo v mestu ali na deželi. Nasl7:J9 Šolske kniige za 4 razrei ljudske šole, dobro ohranjene, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26725 Škope (slame) očiščene, po ugodni ceni prodam ca 40 vagonov — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š:fro »Ugoden nakup«. 26612 Krasna parcela JU9 m' velika poceni na predaj v Trnovem, 10 minut od glavne pošte. Na siov pove oglasni oddelek »Jutra*. 26646 Hiša v Dol. Logatcu na prometnem prostoru — blizu kolodvora, pripravna za manjšo trgovino telo ugodno naprodaj PUmene ponudb«, m vprašanja na g lirabroslav Kogovšek urad aik v Dol Logatcu 26576 Gostilno, trgovino ter posestvo 16 oralov, na glavni pro metni cesti avto postaja, v Sloveniji, takoj z inven tarji-m prodam Naslov v podružnici »Jutra« Celje 26318 Parcela 1000 m1, lepa, po zelo ugodni ceni naprodaj. — Kupci naj javijo naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »1'arcela poceni«. 26732 Realitetna pisarna v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 14 proda več vil, stanovanjskih in trgovskih hiš. ^ro«niln. pekarij. kmetij industrij, kakor tudi 73 raznih posestev na Štajerskem. 267:18 Trg. mešan, blaga v »redlni prometnega mesta na Sp Štajerskem od dam 7a 5 let v najem — Samski in kapitala zmožni reflektanti imajo prednost Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod zna&ko »Trgovina 100». 26715 Sveže brusnice razpošilja tvriVka • A Iršii, Mislinje. K. 26619 Vinsko sesalko dobro delujočo ter dobro ohranjeno amerikansko pi »alno mizo ku|iim. Ponudbe z navedbo cen na ogl odd »Jutra> pod «Se*alka» 26354 Stare kovine baker, medenino, med. ob-lance, svinec, cink aluminij. nikelj itd. kupuje in plačuje po najvišji dnevn/ ceni A Semenič in drug Ljubljana. Kolodvorska 41 26668 5—8000 Din kavcije vložim v podjetje, ki mi nudi primerno stalno službo Imam malo maturo ter sem posebno verziran v kožar-ski stroki — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Skladiščnik 59*. 26659 Do 50.000 Din na razpolago za družab-ništvo dobro vpeljanega podjetja v Ljubljani Osebno sodelovanje pogoj Ponudbe na poštni predal 91 26679 Redka prilika Trgovina ipecerije in deli-kates. na na.ipro-metnejši cesti mesta Zagreha. z lepim stanovanjem, radi obi-teljskih ra/.mer naprodaj. Eksistenca sigurna Naslov pove oglasni oddelek Jutra 26707 Hišo z gostilno in mesarijo na prometnem kraju knpim ali vzamem v najem Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra- r>od šifro »Takojšnje p'a?i!o». 266i7 Pozor! Amerik-inci, kapitaVsti in lesni trgovci! Na Gorenjskem tik prometne ceste in nanovo trasi-rane železnice se prostovoljno proda po zelo ugodni ceni 160 ora:ov arondi-ranega gozda s travniki — vodno močjo in kamnolom. Vprašanja in ponudhe na oslasnj oddelek »Jutra* pod »Ugoda prilika 1928» — do 30 avgusta 26611 Kupim hišo od 90—120 000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra »pod šifro «Re=en kupec«. 26768 Novozgrajeno hišo viscukopritlično. dve sobi. kuhinja, klet. vrt z ograjo. dam takoj v najem ali prodam Pobrežie pri M.iri-boru, Gozdna ulica št. 53. 26778 Večie skladišče Stipe. hlev pisarna, telefon. za glavnim kolodvorom. tik Dunajske ceste oddam v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26671 Trg. mešan, blaga dobro vpeljano v industr. kraju, v bližini kamnoloma oddam z novim letom v na.iem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Rentibel*. 26705 Gostilno v Mariboru ali okolici prevzame takoj v najem ali na račun plačila zmožna dvojica Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod «P'nčsrn naprej«. 26776 Pisarno v sredini mesta takoj oddam Ponudbe pod značko »Telefon skupno« na oglas oddelek »Jutra* 26560 Stanovanje komfortno. 3 n: oddelek »Jutra* 264.0/ 2 visokošolca »prejmCilD na dobro »lov domačo brano v Beogradu Naslov Mišar«k* ul 4/a -KosmetičkJ Insftut Ž634Č- 2 dijakinji sprejme učiteljica na Kongresnem trgu štev 6/II. 26721 Profesor vzame 1—2 dijaka v solidno oskrbo in zanesljivo nadzorstvo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 26644 2 dijakinji •prejmem v dobro oskrbo. Zračno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 26741 Srednješolca s vso oskrbo in stanovanjem sprejmem v boljšo hišo na KongresnlLA« it kot d'* kazano že desetlet ja vodilna kot naj-stareiša in d.^kaz tudi najza Pes (čuvaj) dobermanske pasme, poceni naprodaj Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 26531 Dve kozi prave švicarske pasme — dobri mlekarici. proda Bi-zovičar, Zg Šiška št. 78. 26727 Žrebe čistokrvne pasme, 6 mesecev staro, zdravo, dobro in lepo raščeno, prodam. Poizve se pri gradbenem podjetju G. TOnniee, Ljubljana, Dunajska cesta 25. 26728 Pisalni stroj Adler štev. 15, nov, malo rabljen, prodam ali zamenjam za dobro moterno kolo. Ponudbe na naslov: V Greel, Brežice ob Savi 267 K ilo m V smislu sklepa okrajnega kot izvršilnega sodišča v Ljubliani z dne 23. 8. 1928. opr. št. Nc V 118/28 se bo v četrtek dne 30. t. m. ob pol 10. uri dopoldne, soba št. 19., okrajnega sodišča prodalo večje število terjatev konlkurzne mase Mexida, importna in exportna družba z o. z., Ljubljana, na javni dražbi, nakar se vsi interesenti opozarjajo. Ljubljana, dne 23. 8. 1928. DR. FRAN NOVAK, kot konkurzni upravitelj. ___9957_ S Kotel restaurant □ □ □ □ □ □ □ □ O O □ □ □ □ preko ces