Delavci in delavke železniške delavnice v Ptuju presegajo norme Otmova, popravila in revizije tovornih vagonov so planske naloge, ki jih izvr šuje delovni kolektiv železniške delav-nice v Ptuju. Dafc za dnem se 6teka v ta obrat do 100 strokovnih in pomožniih delavcev i« Phija in iz bližnje m daljne okolice. Njihove roke in stroji sprerainjajo dele lesa in železa v oblike nadomestnih de-lov za vagone, ki se morajo čiinpreje popravljeni vrniti prometu. V delovnem kolektivu de!avcev ptujskih delavnic ni velikih razlik v starosti niti v postavi-Možje &o resnih obrazov in srednje pcr stave. Znajo molčati in delati, znajo se Ta-zv&selitd in tudi izraziti nevoljo, če se ne odvija deio in življenje. kot bi se moraio Niihovi izdelki pomagajo v družbejnem gospodarstvu prenašati ton-ske tovore, oni sami pa so prevz&li na&e veiik dei bremen in težav, ki od-padajo pri itzvaJBniu petletke na Ijudi, ki 6e zavedajo časti in dolžnostt sode-lovanja v borbi proti zaostalosti Cenijo delovno. častno in tovariško ter 6krom-no življetiie, prezirajo pa trpiienje. po-manjkanie, nesrečo in žaiost, najhujše sovražnike delovnega človeštva »Najstarejsj delavec med n|imi je tov. Bimenko Jakob (1888). ki ie že od leta 1919 dalje v železniskem delavskem ko-lektivu. Večji dei svoje življenjske _^noLi je pustil v delavmci fer pri tera ¦fcridobil mnogo praktičnih izkušenj. Te »tnu dane-s koristiio Pri vsakdanjem delu Uh prenaša na mlajše sodelavce Tako se je tudi on učil od stareiših vn pri svojein delu razvijal in izpopolnjeval njihove izkušnje. Tako bo šlo dalje 2iv-Ijenje železTrškib del«ivcev je bilo vedno resno Potrebno ie hilo vzdržati v de-lavskih vrstah, premagovati težave in se boriti za izboijšanie pogoiev skrom-necfn življenja, ko ni bilo predateč y elužbo. v jeseni predeževno in pozimi Lprevisok sneg V/trajnost 'e bila in ¦tostala velika čednost železniškjh delav-rev Današnji deiovni ko!ektiv je usJvarien na v7trairmsti V/trajen je de-l*vec Krainc Ivan, ki prevali 6 kole-e-^m po 17 ktn poti v shižbo. po tej pa 7or>et dotnov I? Tmovskega vrha pri-haia dnevno v službo Herega Izidor \z Moškfltijrev pTihaja redno in prav>časno v s!u*bo mož visokih let Scver Rudolf, y\ niti porimi ni zamujai. ki se ob pro-stovolincTTi de',u ni izgovarjM nj^i na starost. §e manj pa na odclalienoB.t. Ostal ie po d^iovnein ra6u na prosto-volinem delu \r\ pomagal kolektivu 1z-polniti prev^ete obveTe. V obra^u je več deiavcev Spverjevega knva 3e večia vrtrainost Ico-t na poti v službo ie pc-trpbna prf favTŠevaniu nalog Dorn/k Jakob dnevno struži na pospb-lem stroiu težka kolesa. Kovači Kmetec jStefan. Črešnik Ivan in Gerbec Rihard so se udomačili v kovačnici. Vojsk Mar-Ijtin iz Phaja se ie do Dodrobnoeti na-^vadil dela na probniri za razporednike Eavor. 7.e od leta 1928 se vikvarja pre-težno z revrzijami in preizkusnjami va-lcjonskih zavor Holc Antoniia dela pri (fitroiu za rezanje viiaknv Do 500 koraa-dov jih gre dnevno skozi niene roke Fo'stnerič Franc \r Pobrežja je celo-dnevno •zaposlen pr^ d^montiraniu flvto-matskih zaynr Stoji v kan^lu izpod va-nonov Po obTaz«, ie rrn po obleki m-a-stpn. na rokah se mu Iepi staro olje / vso uTnazanijo, ki so ^o skozi d-olgo-ta«no uporabo sprejela nase Tagonski rleli Nič lepše ne izgledajo Peklar Viktor, Sveašek Alojz, Krajnc in drugi dclavci, ki demontirajo in montirajo ležaje osi. Ka]zer©berg&r Mihael )e pomožni ples-kar, ki pleska z napravo na zračni pri-tisk kovinsko ogrodje vagona s črno barvo. Kot je črna barva, ]e črn njegov obra2, roke in obleka. Izgleda kot da mu )e črna mastna barva prodrla celo na oči. Slabo izgleda. Če hoče po delu r*aza>j med Ijudi izven obrata. se mora naimanj 10 minut umivati. da se v q)av- n«m reSi barve, ki mu ves dan prši po obrazu in obleki Vse to so nezavidna dela. Kdor je delaven, ta tudi vztraja na evojem mestu raesece in leta. Ne-šteto delov sestavlja vagone. Pri nji-hovem sestavljanju in razstavljanju je treba mnogo Ijudi, rok ki de)ov ter predvsem zavesti in dobre volje za delo. Delovni inspektor tov. femec Franc, 56 le-tni strojnik, pravi: »Clani na-šeqa delovnega kolektiva ma1o govorijo in veliko delajo. O nas 6e malo piše v časopisih Čemu bi tudi. saj vcasih iz" gledarao, da nismo za javnost.« Raizdeljeni v brigade izvršujejo bri-gadni plan ekupno z brigadirji. Plan do-segajo in presegajo. Med naJTnlajše bri-gadirje &e lahko prišteva Rogma Fra«c ml. iz Brstja (1924). Brigadirja Črešnik .Janez iz Ptuja in Erjavec Franc iz Gra-jene'imata po 7 do 8 družinskih članov. Skromna sta v svojem življenju, bogata pa v svoji delavoljnosfi in pošfanju. P-o osvoboditvi je celotni kolektiv do-prinesel na prostovoljnem delu ogrorane sloritve na obnovi večinoma razrušenih delavnic. Ce je treba z deloin počastiti partijske, frontne in državne svečanosti, železničarski delavci niso zadnji V pcr častitev II. kongresa ZSS 6o opravlli na nščenju delavniških prostorov jn na pro-dukciji 210 pro6tovoljnih ur, v počasti-lev železničarskega kongresa pa so opravili 822 prostovoljnitf delovnih ur. S 1. majem t 1 je začela delavnica s sa.mo«tojniin gospodarstvom Planski material še prejema od mariborskih že-lezniškiih delavnic. Referent za tovorne vozove pri mariborskili železniških 6e-lavnicah tov Marušek Hugo s« zaved-a. da so pisma iz Ptuja in telefanskp re" klamaciie odra? življenjskih in delov-nih potreb ptujske delavnice, znto se ludi 7,alaga za cim hitrejšo in r.adostno ugoditev upravičendh želj in zahtev. Ob samostojnem goepodurstvu bo mo-goče tekom icta 1950 izpopolniti obrat-ne izboljšave ki jih )e delovni inšpek-tor tov. Femec že februarja t. t. nakazal OLO, poverjeništvu za delo v Ptuju. in sdcer m«d drugim zgraditev upravnega poslopj^a z menzo, garderobo, kopalnico in stanovanjem, zgraditev skla-dišč za barve, benzin in drugi občutljivj mate-rial, dovod pitne vode. postavitev 200 m ograje in železnilh vrat pri vhodu na de' lavniško dvorišče in drugo, kar je le do-polnitev že s^orjenega. Za^ zadovoljitev koiektivnih življenj-skih potreb se kolektiv zavzema za pii-dobkev zemljišča nad delavnico za obratno ekonomiio, ki bi omogočila ustvaritev živlienjskih potrebšrin za že-lezničarsko menzo. Dosed-anie prizade-vanje.ni rodijlo u«peba Velike zamude pri dobavah živil. predvsem moke in maščobe, prejeDnanie dobropisov itd., ji'h spravljaio v nevoljo. Elektrovarilec Jarc Ludvik iz Ptuja ne dobi mlel^a, ki mu pripada za to 6vojevrstno d-elo, ki 7.a' hteva V7ivanje dolorene količi-ne mleka namesto vode. Šam nima č?sa, da bi se pozanima) za mes&čno nakaznico. zato pa raka, da se bo stvar saraa uradnim potom uredila. Skromni Ijudje pač radi ne nadlegujejo Po drugi uri se razkropijo vz delavnice na svoje domove v mesfu in v okoiici, od koder sc sledeči dan znova vračajo na de!o Od dela in življenja enega dne na drugi dan ni bistvenih spreraemb Za- Trje pa življenje nj tako enolično kof iz- gledfi. Vsakdasje skrbi za plan, za u«]>e- be iTi za družine zahtev^jo veliko ekrbi. j ki jiih prenašajo od iutranjih ur na ve- j fern« 6ko?.j vse življenje, skozi borbo ! za napredek, za mir in sociaMstično druž- bo, za živ}jen|e, ki bo vredno fiflporov \ in truda dosedanjih generacij delavske- ' ga razreda. BF.