LctoLXUL at. Ztt
L|u»l}aaa, sreda is. lijiiiHii jjpi
Gas* na to-
^h ^ft       ^^^^1             b^b^b^H                       ^^^^^H    ^s^s^s^sl                ^H   ^1                   ^b^b^bh     ^b^b^h                        ^h    ^s^s^H                  s^ft       ^1                ^B^s^B^sf   ^1 \^K                  b^b^b^bh                                                        ^K    ^s^s^H                  B^B^B^B^B^s^sm                   ^s^s^s^H    ^b^b^b^h        ^b^b^b^bI    b^b^b^bI             l^s^s^sl    ^b^s^s^H
iioaja vsas oan popoidna, izvsamsi aadalj* m prm mini — niMiifi od su patit mrt * Din 2, do 100 mt ft Din «i-60» od 1X10 do 800 wtm a om a, već* umarati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnaerstm dave* posebej. — iiOIihsiibbi Narod« reija m«eteo v Jugoslaviji Din 12.-. sa tnosemstpo Din »•  Rokopisi ss os vračajo
UREDNIŠTVO   IN    OPRAVNItTVO LJUBLJANA.   AaaJUsta)   s*ea   tava.   a. Telefon: 81-32. 81-28. 81-24. 81-28 Dl 81-29
Pod ratnica: MARIBOR SUossuiaverjeva 8b — NOVO »CESTO, Loubij&oaka c telefon ŠL 26. — GELJB: celjsko uredništvo: 8troasma,Yerjevm oJlem 1. telefon at. 68; podru±nlca uprave: Kocenova oUea X telefon ft. 120. — JESENICE:   Ob kolodvoru 101
Postna nranOnloa v Ljubljani ft. 10J8X
Svetozar Pribičević umri
Praga, 16. septembra, r. V pretekli no« ob 22. je preminul v praškem sanatoriju Podoli bivši jugoslovanski minister Svetozar Pribičević. Proti koncu avgust« je zbolel na pljučih. Zdravniki so ugotovili, da ima tvor na pljučih. Sprva «e je njegovo stanje izboljšalo, pred par dnevi pa se je začelo rapidno slabšati. Včeraj okrog 21. je pad*»» v agonijo, ki ji je uro kaaneie *'a-dila smrt.
Svetozar Pribičević fc je rodil 26. oktobra 1875 v Koštanjici v Liki. Realko je dovršil v Karlovcu, nakar je na zagrebški univerzi študiral matematiko in Jizko. Kot dijak ie razv 1 živahno akcijo med svoj mi h rva tskimi tovar;ši. da opuste dotedanjo borbo med Hrvati in Srbi ter se v globljem pojmovanju narodnega edinstva po-svetijo akciji za nacionalno obnovo. Na-prp<ina srbsko-hi vmtska omladina pod vodstvom P in T. I,orkovica je izdala leta 1R97 svoj manifest pod naslovom >Narodna misel*. Po kr>m*a.nih študijah je leta 1898. stopil v državno službo in dobil mesto profesorja na srbskem uc. t M jisčti v Pakracu. Od tam ie bil prrniP.Vpn na srhsko učiteljišče v Karlnvru Po znanih protiavstrij- I skih d*>mons*T*ariiah v Zagreba leta 1002. j j«» prevsel Pribičovič uredništvo grlavneg-;* organa srbske samostalne stranke -Nnvi Frhobrani Prevzel je to mesto v zelo te- j *avnih prilikah, ko so bile strasti tako med Srbi kakor mod Hrvati do skrajnosti razpaljrnp in ko si je Khuenov režim na , vso moč. prizadeval, da ta razdor čimbolj J poglobi PrilvOvić je mesto borbp s Hrvat' priporočal sporazum z njimi in skupno akciio a grlavno nkcijo je naperil prof/ dunajskim via«tndržc**m in njihovim eksponentom Pr;bič^vič je v tpm pravcu re-orjraniziral Srbsko samostalno stranko TTspehi t p ni^govp poVtikp so se kmahi polraratj i pti 1°0.=> sta bili sprejeta re-Ska  In   zadrška   resolucija,   s   katprima   je
i bila podana popolnoma nova smer naSe nacionalne politike v avstro-ogrski monarhiji. Leta 1906. je bila z njegovim prizadevanjem osnovana srbsko-hrvatska koalicija, ki je takoj dobila veliko večino na Hrvatskem in v Slavoniji tpr je postala glavni nosilec nacionalne politike v teh krajih. Dunajski krogi so kmalu občutili nacionalni pomen tega pokreta ter so si na vse način** prizadevali, da bi ga zaustavili ali kompromitirali. Vele.izdajniški proces v letih 1T*)S9 je bil v glavnem naperjen proti pristašem te koalicije Pa bi zlonrli to zvpzo. so postavljal; banp. kakršna sta bila Rakoczi in Rauch ukinil1 so ustavo in uvajali komisarijate. toda koalicija i° ostala Čvrsta iS 3*» vedno bolj pridobivala med narodom. Ob izbruhu svetovnp vojne i*» bil Prib;Ovič a rotiran in noznejr kon-finiran v FiidimpeSt' še le lpta 1<>17 so ga izpustili. Vnvl se ie tako* v Zaereb kjer je razvil živahno nac;on^lno akriio. Posebno važen je bil nje£r»v <r*>vor v hrvatskem saboru P juVia t91& ko je podal programska iziave o vlogi koaliriie v teda-niih priUknb in o njenern sta^^^u srlede rešitve našejra narr;onplnp«'a pioMeilUl T*^o ie bil v prevratnih dneh n«rtovan v Zagrebu Narodni svet ie bil Pnb:*evi* izvoljen 7a niegovep'a prvega prc-ls^dn^ka Dn" ?0 oktobra 1Pm ie F»ribip>v>č stavil predlo? nal se o»-ekinejo vse z^Teze z Avstrlio In  Madžarsko.
PHbi^ov^   •*>   bil   odločen   na«nrotm\   fede-
ralizma in tako rvanega ienevskega sporazuma. Boreč se zoper ta sporazum je Pri-bičevič največ pripomogel, da je bil 24. novembra 1918. v Zagrebu sprejet sklep > neposredni združitvi novih krajev & Srbijo. V prvi iugoslovenski •vladi je bil notranji minister ter je ostal na tem položaju vse do 19. februarja 1920. Pozneje je bil še en* krat notranji minister, a de!j časa je m= vzemal v raznih vladah položaj prosvetnega mini^ra. Na shodu v Sarajevu leta 1919 je postavi' temelje novi politični srmpaoijt, v katero >r» vstopile srbeko=hrvatska koa* liciia. jus»*=lov. demokratska stranka. Naro; dova in Koci će va skupma \i Bojsne in Hercegovine ter samostalna napredna in nacionalna stranka iz S^bjje. Tako ie nastala najprvo Demokratska Zaicdnira. ki se je pozneje   pretvorila   v   l>cnit>krat?kn  straasn
T^eta 1924 ;e PribičpviČ z ve^io -kupino pvo: jih pristašev izstopil iz te a\ranke, ker se je začelo pogajati Si dnjcr^čno ureditev hr5 vatskega vprašanja ter je osnoval Samcato no demokratsko stranko T?kra* ?p je približal Pa>iču in z niim osnoval vlado na* rionalneca b^oka Ko ra *° -e Pasič po?ne; je spora/ume! i Radijem, ie še! pribičević v oponrpn T.eta 192S pa >e skupno z Ha-dief»m osnoval Kmečko demokratsko koali* cijo.
Po fv januarju 1<**1 je ostal Pribiće\-ić v opori^in ter je nar^ l**d o^lr-o'oval v inozemstvo Mudi! se e del j cam v Parizu, pred krafkim pa je pričel v Praso. kier ga ie seda i  nenadoma  dohitel.*  smri.
rribićevićevo »me bo ostalo neizbrisno v z^o^ovini .Tnse^'aviie. K'ljub vsemu «?e mora priznati, da ie hil pokorni Pribičevi** »ra« pričan juco.sJovpnski nacionalist tako v iobi na (hujših narodnih bojev v predvojni dobi, kakor tud j po uedinjenju. Zato mu bo ves iu^oslovenski   narod   ohrani!   časten spom.n:
Bfum išče opore pri desnici
Reševanje delavskih sporov je prepustil desničarskim članom vlade
Pariz. 1fi septembra o. Rlum je ođSel na krai£i edd'h, \>ndar pa jc ewtayv bli žiTSi Pa^i2a.. Xajvp4*>e ^aCud^-^jo |e izzvala veit. da ni prepustil inter\- ncije v 6<awki tok stilnega delavstva aoitrafijeinn nunLstru SaJpngrou, mar\-ec jp poveril to na.]OEro mp*Canj=»kemu članu ljudske fronte CTiautempsu. Ta sjkl-tp j«> volik' važno'ti in je oCivicmo pr^.|r4;<<4i hud.h sporov, ki že dalje časa obstojajo v okviru fra^c<*,-skp vlade. Kakor Se kaže, «o ?e spori končali z zmago meiičanskejra krila vlade. r^lavoj so si obvezali, da Se boi-* p korili razsodišču vlade, ker so upaH. da b"* po 5TP>dovaI Blum osebno ali pa notranji minister Salengro; s^daj j> odločitev v ro kah Chaute.mpsa »n ^cf.t na izrono zahtevo radikalne stranke, ki je poatavila Blumu ultfmat, naj resit«rv spora mf<i delavci in delodajalci poveri meSčanskirn elementom v vladi. Blum se je tej zahtevi moral vdati. S tem je prenehal monopol soriallstov m komumstov. ki so doslej sami  odločali  v vseh delavskih  ć.porih.
Nezadovoljni radikalj odkrito naglašajo, da pomeni to važen preokret, kor so ne samo radikali, marveč tudi zrnej-nj socia list zahtevali, naj vlada one-mogoč-j nadaljnje komunistični^ hujekari je ter zavrne pretirane zahteve ek'tremistov. Sedaj n^ več nobenega dvoma, da so vs? te stavke po* led i ra komunistične propagande in vedno  bolj  jasno   se   vidi,  da   skušajo  ko-
munisti siste,mat"ko izvajati boljSe^^aci-j<-> podjetij. Posebno ^tav^p. v t^kst lojh tovarnah v ^ervrni Francji «-o re*sno rg-ro- i žal t po'o?aj Bluma. ki je bil že tako da leč, da je nameTaval postaviti delavstvu ultimat; delavstvo, nahuj kano po komunistih, pa je zagrozilo, da bo na t.-> odgovorilo s s3>'.ošno stavko. Zato Blumu nI preostalo ničesar drugega, kakor, <ia se za kratek <^*s umakne ■ pr pusti rešitev Spora   meščanskim   elementom   v   vladi.
To jo bilo tem bojj neizogibno, ker so meščanski listi vedno odločnejše zahtevali njegov- odstop, čes, da ni sposoben obno. viti normalnih razaner v francoskem gospodarstvu. V >Echu de Paria< ^e objavil general de Castejnau poziv roešč-anRkim skuprnam, naj organizirajo enotno fronto za obrambo proti komunistom. Pri ter» opozarja na zgled južne Francije, kjer so s? združili vsi meščanski e!emcmti brez razlike stranke proti komunistični propagandi. Komunisti so se morali umakniti, kar store vedno, kadar nalete na organi, zi ran odpor.
Ghautemps je popoldne odpotoval v severno Francijo, d očim jfc je notiran ji minister Salengro vrnil v Pariz. Stavkovni pokrrt v »evemi Franciji pa »e vedno bolj širi in zajoma vedno več industrijskih panog. Za jutri pričakujejo proglasitev splosne stavke na AlzaSkem in v Lota-ringiji.
Krvavi izgredi v Parizu
Komunisti onemogočili zborovanja desničarjev Ogorčenje v vsej francoski javnosti
Pariz. /* »eptembra. z Smoci je pmio v Pari?u do hudih izgredov, tako da je morala policiji priskočiti na pomoč mobilna garda. Riv«i komunistični poslanec Oo-riot. ki pa se je sedaj orientiral popolnoma na desno, je sklical tri zborovanja, že na prvem zborovanju pa je prišlo do takih izgredov, da so bila ostala napovedana zborovanja odpovedana. Lokal, v katerem se ie vrnilo prvo zborovanje, je obkolilo kakih 4000 komunistov, ki »o skušali s silo vdreti v lokal in se polastiti poslanca Do nota Prišlo je do spopada s policijo, ki pa je bila prešibka in je morala pozvati na pomoč mobilno gardo. Se le, ko je prispelo
ojačenje, so mogli zborovalci okrog polnoči v strnjenih vrstah zapustiti lokal. Kljub temu pa so jih zbrani komunisti napadli. Prišlo je do splošnega pretepa, ki je trajal več ur. Ves del mesta je bil skoro do jutra blokiran Se le proti jutru se je posrečilo razgnati komuniste in vzpostaviti red in mir. Pet oseb ic bilo težje ranjenih. Ti dogodki so izzvali v Parizu veliko razburjenje Desni* ar^ki listi zahtevajo od vlade, naj končno enkrat napravi konec komunističnemu tereriu. Vi mora dovesti do še resnejših dogodkov, ako bo vlada še nadalje mirno trpela komunistično i*»*~«-»;- m hujskanje.
Kongres Penktabov
Bueoos Aires, 16. septembra AA. Snoči so zaključili kongres Fenklubov. Prihodnji kongres bo-1. 1937 v Rimu. I. 1940 pa v Tokiu. Kongres je sklenil ustanoviti trajni medna rodni odbor, v katerem bodo zastopniki Velike Britanije. Zedinjenih držav. Francije Italije in Japonske. Zastopniki teh držav bodo smeli v ta izvrsni odbor kooptirati todi zaatopnika drogifa driav. Spreje-
ta je bila tndi resolucija o iz}mpolnitvi zakonodaje za zaščito književne Isefnins v vseh državah.
Ix}emno stanje v BrazlfiH podaHiaao
Rio de Janeiro !♦> jeptestbra V A Kra* nilski predsednilc Vargaa je predložil parlamentu zakonski predlog o podaljšanju izrednega stanja se za tri mesece.
Rasko-nemška napetost in Poljska
Varšava, 16 septembra o Varšavski ti-k izraza cm d*lj* Ve*js &rr* zaradi zaostritve napetosti med Nemčijo in Rusijo. Tokrat navdaja poljske politične kros^ mnopro verje vznemirjenje kakor pa ta,-krat. ko »ta Nemčija in Rusija Se naj-intimneje sodelovali. Poljski tisk naglasa, da Nemčija nikakor ni upravičena postavljati dru^e države pred izbiro, ker so tudi države, ki niso niti za Nemčijo niti za Rusijo Kurir Warszawski* piše, da je nevarnost boljševizma danes mnogo manjša, kakor pa je bila takrat, ko sta b*li Rusija in Nemčija v tesnem objemu. Ustanovitev bloka proti Rusiji bi dovedla Poljsko v skrajno mučen položaj. Poljska ni niti najmanj navdušena, da bi se pod vodstvom Nemčije dala zavesti v vojno proti Rusiji. čeprav sama ni orientirana v nasprotni smeri.
Hitler zopet v Berlinn
\Urnber*. Hv septembra A A državni kancelar  Hitler  je odpotoval  v Berlin.
Avstrijski zunanji minister v Rimu
Rim, 16. septembra AA. Avstrijski zuna* nji minister SchmicV je sprejel novinarje in jim izjavil, da njegova misija v Italiji n:rna nobenega posebnega značaja in da se tudi ne bo razpravljalo o posebnih poetičnih vprašanjih. Na prnšel v Rim. da bi se pogajaj o kakšnrih novih sporazumih in paktih, ampak samo zato, da ojači odlične osebne zveze, ki vežejo avstreske in italijanske državnike. Ni treba podJ-rf«vati. da vidi Avstrija v <tem prijateljstvu glavni element mirnega na-zvo^a v Sredn;: Evropi.
V Rtsfttunl j i oretiron albanski zarotnik
Rim. 16. septembra o. Agencija Ste»fani poroča iz Bukarešte, da so v Konstanri aretirali bfvšega albanskega oficirja Ah-meda Sihrija, za katerega je ugotovljena da je nameraval kot č3an neike zarotniSke družbe i«vr$iti atentat na albanskega kra» lia Rumun*ka policiia vodi energično pre« iskavo. da hi izsledila tudi njegove tovariše ki i»o se morda zatekli na rumuusko ozpm'ie.
ženski notarfi v TurSi}!
Ankara. 16. septembra A A. Turska vla* da pripravlia zakonski načrt, ki bo dovo-lieval ženskam, da smejo izvrševati notar* sko eiuibo. Načrt bo v kraikem predložen v   odobrite\   parlamentu
Smola ameriških prekooceanskih letalcev
Newverk, 16. septembra AA. Reuter; Letalca Merili in Richman sta pristala v močvirnatem kraju 4 km nroč od Moosgra-vea. Letalca nieta poškodovans. Letalca sta sporočila: Pris*«<i sva morala zasilno, ker se nama je pokvarHa cev za be»cwi. Propeler  je rodi pokvarjen.___________________
*?1 «tolet|a trn delnic CMD sterahno im mm pol stolctfa!
Odmev Bratislave
Svetovni tisk posveča sklepom Male antante največjo pozornost
Praga. 16. septembra AA (C*TK) »Lis dove Noviny« pišejo o sestanku stalnega sveta Male antante >«i o zaključnem poročilu in pravijo me^ drug"im, da naloga Male antante ni le v tem, da brani obstoječi red v Podunavju, marveč v t^m, da na tem področju pospeši miroljubno mednarodno sodelovanje. S tem ,*i je Mala an tanta pridržala v srednji Evropi odločilno vlogo. Lit pravi, da je javno mn-nj1 v vseh deželah Male antante sprejelo sklepe ministrov Male antante z najv Cjim zadovoljstvom. Javno mnenja t°h dež ^ odobrava posebno sklepe o okrtp, t vi varno sti Male  antante.
Soc-a|iaticno   glasjlo   >Fravo   L'du     pra vi   med  drugim,   da  je    oglasje   m-d   zunanjimi   ministri  na  konferenci  razpršile  vs? komhjnacije   tujih   krsajOV   proti      politiki Male  antante   Politična    mer  Mae  nntan te   ostane   nei^prem njena.
Agrarni >Vnkov* priolčujf čl.anr^ pod naslovom ^Praznjk Male antante . V članku pravi med drugim, da SS veličastne manife^taoijp v Bratislavi in zaključni komunike plažah domači jn med narodni javnosti. da je Mala antanta stavba najtpsn^j*«>ga prijatelj tva m d Češkoslovaško.   Jugoslavijo   Ln   Rumunj jo.
nNarodm Politika* pnobčuje do!go pc. rrčilo o delu l:ojnferenrc jn poudarja popolno ."oglasje mrd vsemi trem državniki Male antante, soglasje, ki dokazuje, kako neutemeljeni SO bili upi na-'protnikov Male antante, ki »o hkratu na protnjki ra ru m   reda   v  Evropi.
>Č,e*kc Slovo« poudarja m<=d drugim. da branj Mala antanta obMoječr. m=-je j.n evropski mir, da pa obenem stori v«e, kar bi moglo pospešiti zUližanje z drugimi državami. V tem ožim je Mala antanta mno£o bolj gibčna t vrba, kakor Ss razne drug- države, kj trde rade, da vodijo dinamično  politiko.
^F^ra-i^r T^aČMsS/tt pravi. da države Male antante n^ bodo nikoli dovol'le dru. gim državam da bi poseg-le v njihove notranje   zadeve
Rumunski odmevi
Bukare»it.». to ^>pt^ml»r,i KA. Rador poroča: Vsi listi prinašajo dolge članke o konferenci Male antant v Bratislavi ter   dobesedno   prirbčujejo   sklepni   komu-
nike   konference  in   iZjave   ministrov   Mala antante-
>Umiversuil« poudarja vehki podmen bratislav.sk- konference in podčrtava po poln0 enoduinoht V5aeh treh držav g'lede vs==b vprašanj, ki so biJa na dnevnem r^-du. Ta enoduancfft, pravi U«t, in izrecni &ki?»p, da se bodo odnc*aji med drŽavam« Male antante s~ pcg-lobih. pn>d tav jaia že sama po sebi kar najkatog-oričnej*i demanti glasov nekrh tujih listov o dozdev nem nesegia^ju med tremi zaveznicVcjmi državami. Cilankar poudarja dalje važnog opomina, k i so era tri države Mal^ antaj^te naslovile na nekatere držav*5 g*l«de more bitnih sklepov, ki bi prmenfli kT*it\> določb mirorvnih pogodb. Prav tako list poudarja važnrv t načelnega s4c4epa o nr\"me šavanju v notranje razmere drug-ih držav in odločnost držjvv MrK* antante, da n* dovolijo, da bi -c»e kdorkoli vtika) v njmo-ve  notranja   zade*ve.
»OuventuK- komentira skl^rmi komimik^ konfer«-.nce in pravi. da Mala antanta skrbi za svojo varnost in da je razen fegm pojem varnosti vodilTia m«el vsega ko munikpja Ta pejem varnosti je treba razumeti v najširšem kenstrukt v neon mi-s4u, k^r pride vanj, če ga tako šinoko poj* mu jemo. tudi izpopolnitev prorrre.ta in zgradba novega mocta na r>rnavi, iđbhža nje na področju izmenjave surovjn, artalno sodelovanje na strategičneFm polju itd. Dalj člankar naglasa, da si Mala antanta pridrži popolno gibalno prcx*tc*t g'lede razmerja do va^h držav. V zvenri .« tem poudarja liist tisti odstav ik, ki pravi, da bo broiz škode za ozko sodelovarije med državami MaV antante vsaka rismed njfh tudi nadalje gojila prijateljska rasmerja, ki si jih je zasnovala z drugimi drftarami.
Jlovo rnnmnske^a zananje^a ministra
P raca 18. <šep»>.mhra A-\ č'TK pone-fta iz BratisJave: Ponoči no odpotovali v Bn> kar^što mmurtfki zunanji nrnlstrr Ante-neipru s poprovo in če-5kosVi-»vaftki poManik v Bukarešti .lan Aeha TeAkoslovaAki zn nanji minister dr. Krofta je sprem',al ru> munskega /unanjecra mini«rm Antone*»ra na (^oetak^. Ujer Je množica državničkom prrre-dila navdušene maniWtari]c. ^k»vss« j# prisostvoval tndi nimuneki poslanik v Pragi Emandi.
Militarizacija delavskih oddelko v Abesiniji
Delavci v Abesiniji postanefo sestavni del fašistične milice
Rim, 16 septembra o. Kolonialno ministrstvo sestavlja poseben zakon o militarizaciji delavskih oddelkov v Abesiniji. Delavski oddelki bodo postali sestavni del Fašistične mi'ice. Deževna doba v Ahe>iniji se bliža konru in v kratkem se bodo za čela velika javna dela. pri kateiih bo zaposlenih okrni -2T>0.000 delavcev. Delavski oddelki ne bodo nas^'njeni v mestih, marveč v velikih taboriščih Italijani se dobro zavedajo, da bodo tudi dela\ski odelki izpostavljeni napadom Ahesincev in se bodo morali mnogokrat boriti z orožjeai v roki. Po novem zakonu  bo  tehnično     osobje teh
oddelkov zavzemalo položaj o/wirj**v is bodo dobivali enake plače kakor oficirji fašistične milice. S tem zakonom hoče rimska vlada doseči dva cilja. Delavci bodo istočasno vojaki, kar ho telo poconilo vse poslovanje, ker bi sioer morali ščititi delavska oddelke posebni oddelki vojske, kar bi šepet zahtevalo velike finančne žrtve. Z militarizacijo bodo delavci opravljali obenem naloge vojske, s čim**r bo dosežen vWik prihranek. Delavci, ki se bodo na nov« sprejeli v te oddelke, bodo morali podpisati pogodbe za dobo 5 let.
Vesti iz Španije
Burg«s. 16 septembra AA. General Mola je imel govor, v katerem je v glavnem dejal: Ko bodo boji končani, bomo morali začeti obnavljati Španijo in živeti v popolnem miru z vsemi.
Cteneral je izrazil svoje zaupanje v mladino in je dodal, da bo razumela, da morajo pri tem velikem delu obnove vojaki igrati prvovrstno vdogo in ji dati svoje obeležje. Vojake in člane Španske falange vodijo isti nagibi, napraviti Španijo enotno, čvrsto in katoliško in ji dati mesto na svetu, ki ga je zavzemala v času katoliških kraljev. Ne ljubim vojne, je dejal, priznavam pa njeno moč.
Mine v sovernik lukah
San   8*1«*»'aa.   16.      septembra   h        Po
zavzetju San Sebastiana se uporniške Čete
!   skrbno   pripravljajo   na    nadaljnji    pohod
proti   Bilbau,   Santanderju   ln  ozemlju  na
jugu, ki je  se v  rokah madridske vlade.
Da bi se zavarovali pred vsakim preaene-
i   čenjem. so razpostavili v lukah tega majn-
1  nega obalnega pasu na ssrsru v*s polno i
min, tujim trgovskim ladjam pa so radaM nalog, naj najkasneje do pY>lno/i zapuste vse luke v tem predelu, da se iaognejo nevarnosti   nepričakovanih   eksplozij
Zarota proti Asani
Madrid, 16. septembra AA. Trlede na odkritje zarote, ki ji ie bil namen cela vr. »ta atentatov proti predsedniku republik* Azani in drugim uglednim osehnKfcstim, *** je  zvedelo,  da   oo krivoi fce   zaprti.
Justifikacije v Attcantn
Madrid, 16. septembra -AA- Sk*diWe v Ali* cantu je obsodilo na lanrt več oft*h. ki «o pretekli teden ekuaalt? izvršiti prevrat v mertu, da bi se pridružilo upornikom. Vs* obsojence «o  usmrtili
Omejitev otisega Hrtov
Bayonne. 16. septenibra AA. Na« iona'« na junta v Burgosu je odredila, da morajo listi, ki izhajajo na njenem področju, omejiti obseg na polovico.
Sorzna poročila.
Čarih. 16. septembra. Beograd 7.-, Pariz 3021, London 15.55, Newyork 307.-. Bruseli 51.85, AUan 34.15. Amsterdam 208.^25, Berlin 12JU5, rmnaj 56.70. Praga 12.70, VarAa. va 57^0, Bukarešta 2.50,
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«, iradi, 16. »eptembm 19M.
hftv
tft
$tev. 2i l
Pred pogajanji
v tekstilni industriji
Tovarne v Kranfu i« Skofjl Loki izprasajene — Trnđmje ovire z« pHčetek pogajat*j odstranjene
Ljubljana, 16. septembra
Z banake uprave amo pre]e*i:
Sporočeno je Se, da se pogajanja o kolektivni pogodbi tekstilnega delavstva niso mo. gU pričeti, ker so delavci ▼ tekstilnih to« vam ah v Kranju in skorji Loki stavkali na nezakonit način. Na poziv g. bana ■"• tekstilni delavci  povsod  v banovini izprazni*
H  tovarne,  razen v Kranju in Skofji  Lo^i kjer 60 tovarniški objekti ostal i zasedeni tudi  dalje.  Da  bi se zaščitilo razsodno in  disciplinirano delavstvo,  ki  je v  pretežni   večini   in   da  bi  6e   pogajanja   mogla   pričeti
čim prej, je žandarmerija, kombinirana * polici jeko straio iz Ljubljane, davi med 4. in 6. uro izpraznila v«e tekstilne tovarne v Kranju: delavstvo se oboroženi sili ni »oper-stavljalo.
Tekstilni delavci v Škof j i Loki. ki so to* vamiške objekte imeli zasedene iz solidar3 nosti s kranjskimi tekstilnimi delavei. so P° losodku  v   Kranju tovarni  izpraznili.
Po tem takem so dani  vsi pogoji  za   takojšen   pricetek   pogajanj.      Izdan  je   poziv 1 podjetnikom   in   delavcem,   da   poSljeio   zastopnike.
Mnogo so videli v Nemčiji
Četrta ekskurzija organizacije praktičnih tehnikov
Ljubljana,   16.  septembra.
V mnogih strokah so za izpopolnitev strokovne izobrazbe potovanja v inozemstvo neobhodno potrebna. Med takšne stroke moramo predvsem prištevati praktično ude jstvo vanje pri elektrotehničnih in strojnih dolih. Tega se dobro zaveda Organizacija praktičnih tehnikov, ki prireja za svoje članstvo razen ekskurzij po državi tudi potovanja v inozemstvo. Zadnja leta, ko so člani te organizacije čutili precej na lastni koži posledice splošne gospodarske kTize in ko je bilo med njimi tudi mnogo nezaposlenih, niso mogli misliti na ekskurzije v inozemstvo. Pred tednom p« so zopet napravili poučno ekskurzijo v Nemčijo. To je bila četrta ekskurzija, ki jo je priredila njihova organizacija v inozemstvo. Zadnja ekskurzija v tujino je bila 1.  1931.
O tej ekskurziji poročamo tudi zato. da pokažemo tudn drugim strokovnim organizacijam, kako potrebna so potovanja v tujino mladim ljudem, ko stopajo v poklice in pogrešajo še mnogo najpotrebnejšega praktičnega znanja. Razen tega pa tudi ne sme ostati neopaženo, da je priredila še mlada organizacija zopet pomembno ekskurzijo. Kako veliko pozornost posveoajo takšnim obiskom iz drugih držav Nemci, nam najbolje dokazuje to» da njihovi listi stalno noročajo o njih. Tudi o potovanju naših fantov je poročal Vdlkischer Beobachter. Ko so prispeli v nedeljo 6. t. m. v Miinchen, sta jih na kolodvoru pričakovala zastopnik akademske organizacije. Aksdemische Auslandstelle in poročevalec V. Beobachteria, ki je, kfikor znano, vladmo glasilo. Pri tem je najbolj zanimivo, kako znajo n »»ruški novinarji delali iz muš-ce slona. Poročevalec je namreč napisal, da mu je vodja ekskurzije, predsednik OPT Iv. Mihelčič podal nekakšno izjavo o razmerah v Ml državi. Čeprav o njih sploh niso poverili. Nemce  pač   zanmn   n"e«ivsem  politika.
Ekskurziji so morala zelo varčevati s časom, ki so si ga razdelili vnaprej po programu. V nedeljo so si ogledali staro pinakoteko in vojni muzej, v tehniškem muzeju so pa prebila pol dneva V ponedeljek so sri ogledali največjo pivovarno v Mirnchnu in veliko mdro-elektrerno na Izari, 21 km od Monakovega, in tiskarno Miiller u. Sohn A. G. v Miinchnu. Ta tiskarna je baje največja v Nemčiji in v nji tiskajo Vdlkischer Beobachter, ki izhaja v 240.000 izvodih. V nji je največja rotacija v Nemčiji. Stavnih strojev imajo 36. Vse je urejeno najmodernejše. Uredniki lahko delajo povsem ločeni od tiskarne. Rokopise pošiljajo v tiskarno po pnevmatični pošti Ista dan so si ekskurzisti ogledali še mestno kalorično centralo, ki je tudi na višku v tehničnem pogledu. Kurilnice prav za prav ni, ker premog »doteka« po ceveh tako rekoč sam od sebe.
V   torek so bili ves dan v tehniškem muzeju. Naijclelj so se pomudili v posebnem novem oddelku, kn ca pred leti še ni bilo, kjer so razstavljene same novosti, najnovejše pridobitve ter izumi nemške tehnike. Največio pozornost zbuja telefon, ki ti kaže sliko onega, ki z njim govoriš. Drugih izumov je še nešteto in nekateri so že precej popularni, kakor n. pr. odpiranje vrat in signalne naprave .8 pomočjo svetlobnih žarkov itd. Nemški tehniški muzej je otjromen in kdor si ga hoče dobro ogledati, potrebuje cele tedne. Muzej ima tudii svojo restavracijo, kri se je mnogi obiskovalci radi poslužujejo, da se lahko posvete ogledu brez tratenja časa s hojo v mesto.
V    sredo so se ekskurzisti odpeljali iz Miinchrta. Med potjo so se ustavili v Salz-burgu ter si ogleda'li števtrlne zanimrvostji, predvsem stolnico dn grad. Velike glasbene prireditve so bfle tedaj že končane, vendar je bilo v Selzburgu še mnogo tujcev. Ekskurzisti so se vrnili v četrtek polni najlepših  vtisov.
Razveljavljena sodba
čamernik Alojz je s tremi pričami dokazal svoj alibi
Ljubljana, 16.  septembra.
Pred meseci je bil delavec Alojz Čamernik obsojen na 7 mescev strogega zapora, ker je bil spoznan za krivesra po obtožnici, ki mu je očitala, da se je 11. avg. ponoči splazil v stanovanje MarinŠkovih na Brdu pri Viču z namenom, da bi Marinška okra-del. Obsojeni Čamernik kazni ni sprejel, tem več je zahteval revizijo procesa, ki je bila dovoljena. Čamernik se je namreč šele po obsodbi spomnil, da lahko dokaže svojo nedolžnost s pomočjo prič, ki so z njimi popivale kritično noč v neki gostilni v Drago-merju.
Kes je čudno, da se ni Čamernik spomnil Že v teku prve razprave, da je tisto noč popival in da torej ni mogel biti vlomilec pri Marinškovih. Verjeli so mu, da je bil tako pijan, da se ni takoj spomnil na tiste priče, ki bi lahko dokazale njegov alibi. Zanimivo je nadalje ,da se Čamernik tudi po obsodbi ni sam spomnil na te priče, temveč so fra opozorili pivski tovariši, ki so čitali poročilo o njegovi obsodbi v časopisih, da je vendar tisto noč popival z njimi v gostilni  pri Rusu  pri Dragomerju.
Revizijo je izvedel mali senat s predsednikom Gorečanom in sodnikoma Kovačem in Kraljem. Državni tožilec je bil dr. Fel-lacher. branilec Alojza Čamernik«, pa dr. Klepec
Romskar Janez in Leskovec Matija ter obtožencev brat so potrdili, da je kritično noč Čamemk popival z njimi v gostilni in je bil precej pijan. Ni se ganil ves večer od 8. do 11. aa dlje Časa iz gostilne. Nemogoče je Še celo, da bi v tem Sašu bil na Brda, ki je oddaljeno 6koraj dve uri od Dragtrnierja-
Mannsek in njegova žena sta kljub temu trdila kar naprej, da sta spoznala vlomilca, ki ni bil nihče drugi nego Čamernik, kajti on je baje vedel, kam je Marinšek spravil ti&očak, ko je bil pri njem nekaj kupoval. Marin akova se je zbudila ponoči zaradi Suma v sobi Kar je sagledala tata s svetiijko ki jo brskal po omarah. Od strahu ni mogla govoriti niti se premakniti Mož se je zbudil, ko ga je žena sunila in mu rekla: Ali ga vidiš? Tedaj je vlomilec ie pobognfl. Mož je tekel za njhn in v mesečini je prepoznal v njem Čainernika Alojsa. In sicer ga je spoznal po obleki in obrazu, Sena ga je spoznala po obrazu m po »pooeftanem« klobuku.
Žena je videla Camemika dvakrat preje, mož je ba pa ves zmeden, ko ga je žena zbudila, ker je prejšnji večer nekaj pil. Verjetno je torej, da sta v temi in mesečini oba zamenjala vlomilca s Čamernikom. ki je bil vlomilca podoben.
Cacnernik je očital Marm&ovt, da se laže, ona ga jo arepo gledala in kričala, da je bil m da lahko stokrat priseže. Državni tožilec je šahista! kaneu po obtožnici, branilec pa oprostitev, ker je aMbi s tremi prija prvo sodbo res
razveljavil in oprostil Camernika obtožbe. Med razlogi za oprostitev je poudarjeno, da sta Marinškova izjavila, da je Čamernik vedel, kje je denar spravljen, vlomilec je pa premetaval po omarah, kar bi ne bilo potrebno,   če  bi bil  to Čamernik.
KA«0 JE MICA SPOZNALA SVOJO KOKOS
Sojerju Antonu h okolice Brezovice je obtožnica očitala, da je zadnje mesece kradel na debelo kokoši, in sicer ao mu jih naprtili 38, kolikor jih je pač zmanjkalo zadnje ča&e kmetom iz kurnikov. So jer Anton je res prekupčeval s kurami in poljskimi pridelki. Ko so kokosi zmanjkale Mici Fi-lipČič, so orožniki preiskali Sojerjevo hišo in našli v loncu Štiri zaklane kokoši in pod zabojem ena Živo kokoš, ki jo je Mica spoznala za svojo. KokoS pa je kokoši podobna in Mica se je lahko motila. Mica je pred sodniki čvrsto trdila, da se ni zmotila, ker sna kokos že dve leti pri hiši ki jo pozna kakor svojega brata. Pa ne samo to. Takoj drugi dan je kokoš znesla jajce natančno na tistem kraju, kjer je nesla jajca toliko mesecev prej. Boljšega dokaza, da se Mica ni motila, res ni bilo mogoče najti.
Sodniki so menili, da je morda lisica kriva. _ Kakšna lisica, je rekla Mica. lisica ne bi snela vrata od kuraika in ne bi za-pahnila- hišnih vrat s kolom, tako da zjutraj sploh nisem mogla iz hiše. Tat se je zavaroval na ta način. Če bi kdo od domačih slikal kokodakanje, bi ne mogli iz hiše, ker so bila vrata zadelana. Lisica vsega tega res ne more. Na vse svoje i* jave je Mica prisegla.
Sodišče je Sojerja obsodilo na 3 mesece in 5 dni strogega zapora in na izgubo častnih pravic za eno leto. Mici mora plačati 100 Din So jer kazni ni sprejel in je zahteval revizijo in priziv, Čeprav je bil obsojen samo zaradi kokoši Filipčič Mice in glede nekega orodja, ki ga je odnesel sosedu. Glede štirih drugih tatvin kokoši je bil oproščen, ker ni bilo dokazov, da je bil bal on  tat.
Iz Celja
—c Nagradno tekmovanje. Celjsko strelsko okrožje je priredilo 6. in a septembra nagradno tekmovanje na strelišča v Peoov-niku pri Celju. Udeležba strelcev je bila kljub slabemu vremenu razmeroma lepa. Tekmi so tudi prisostvovali g. general Sa-vič, celjski Župan, sreski načelnik in sreski podnačelnik. Prehodni pokal si je že drugič priborila celjska strelska družina. Prvo nagrado, darilo mestne občine celjske, js dobil g Fric Blumer iz Celja te poslal prvak celjskega strelskega okrožja za leto 1986 Razdeljenih je bHo tudi se 23 kapak
v*l
T,
lepinal toaleta** naflje* v katei
Vb) je Je Metel (lavni
GEZA    BOLVART
Igra ljubezni...
( ... UNT> B8 FLUSTERT DIE LIRBB ... ) PRFMIKKA  V PETEK V KINU   UNIONC !
^^^^^^^^^ kf*!mllcll
ELNA BULLA, HILDE v. STOLZ, TtBOB HALMVV, RUDOLF CABL
—c Ob saključkn  kopala« sezone. Mestna občina bo v ponedeljek 21. septembra zaprla svoja kopališča ob Savinji, to je moško in žensko kopališče pri parku ter kopališče IHanot oa Brega.
—c Napad iz zasede. Ko je stopil ?5ietni kamnosek Anton Gobec iz Podgorja pri St. Juriju ob jui. Jel. v nedeljo zvečer iz Majc-nove gostilne, sta ga iz zasede napadla z motika mi zidarja Slavko in Anton PertiuaČ od Sv. Jakoba ter ga hudo poškodovala no glavi, rokah, ramenih in negah. Onl*»e je dobil tudi pretres možganov Zd? \ celjski bolnici.
—c Umrl je  v  ponedeljek   v   m - » m .;. veti^ču v Medlogu 751etni     oln-inski     revež Franc   Bremec   To   je   prvi   primer   smrt!   v novem   mestnem   zavetišču.
Živilski trg
Ljubljana, 16. septembra.
Zdaj se je te začela prehodna doba na živilskem trgu, ko se začno spreminjati cene in ko se pozna čedalje bolj med blagom, da kmetje že pospravljajo zadnje pridelke. Nekatere cene so se že nekoliko dvignile.
Tako ae je n. pr. podražil stročji fižol, ker zdaj pač fižol že zori. Trg je Še sicer dobro založen, toda boljši fižol so danes prodajali od 3 Din naprej, dočim je bil pred tedni povprečno po 1.50 Din kg.- Malo dražje so tudi kumare in letna salata, vendar podražitev še ni znatna. Zelenjadni trg je najbolj založen z zeljnatimi glava-mi, krompirjem in zadnje čase je tudi precej domače cvetače, ki jo prodajajo po komadih. Mnogo je tudi endivjje, drugih jesenskih, odnosno zimskih salat pa še ni.
Letos je bilo na trgu malo gob. Zdaj bi se morala začeti jesenska sezona za jurč-ke, a doslej jesenskih gob še ni bilo. Danes je bilo na. trgu sicer nekoliko več jur-čkov, a so bili precej dragi ter so jih prodajalke prodajale po komadih kakor najbolj dragoceno blago. Na sadnem trgu prevladuje grozdje. Izmed sadja so se podražile hruške, ki jih ni več res lepih izpod 5 Din kg ter so zdaj v splošnem nekoliko dražje od grozdja, ki je po 4 do 6 Din kg.
Na Sv. Petra nasipu. kjer prodajajo krompir in zelje na debelo, ni skoraj nobenega prometa Značilno je, da letos še ni bilo navala na ta trg, čeprav je zdaj izkopana že večina krompirja. Na Gorenjskem je baje letos polovico manj krompirja kakor ob normalnih letih, precej manj so ga pridelali tudi na Dolenjskem. Na fita jerskem, kjer sicer pridelajo največ krompirja za trg, je pa bila zadnje mesece silna suša, kar je, kakor trde kmetie tudi -oi0 vplivalo na kvantiteto pridelka. Zato bo baje krompir letos precej drag. Zdaj še nt, ker ni skoraj nobenega kupca in čeprav je vselej na prodaj le nekaj vozov krompirja. Danes so ga ponujali po 75 par kg. Največ ga je bilo z Dolenjskega.
Teden Rdečega križa
Ljubljana, 16. septembra. Po čl. 42. točka II. zakona o Rdečem križu je en popoln teden (7 dni) v letu, od tretje nedelje v mesecu septembru do vštete sobote, posvečen propagandni ideji Rdečega kriza, nabiranju članov in zbiranju prispevkov v vsej drtavi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov, niti imeti kakšnih prireditev, marveč samo sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ.
Teden Rdečega križa se pričenja v tem letu 20. septembra in traja do vštetega 26. septembra. Po zakonu o Rdečem križu se bo v tem času pobirala za vožnje po železnici, z ladjami, aeroplani in vsemi ostalimi sredstvi za javni promet med dvema
ali več kraji obvezno predpisana taksa v korist društva Rdečega križa in sicer 0.50 dinarjev za vsako vozovnico do 100 dinarjev, a še po toliko za vsako začetno stotico nad 100 dinarjev.
V tem času se pobira poleg rednih poštnih pristojbin za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu posebna taksa po 0.50 dinarjev v korist Rdečega križa, katera se prilepi na sami pošiljki s posebno propagandno znamko Rdečega križa. Ta znamka se more kupiti na pošti ali pri vsakem privatnem prodajalcu znamk. Ako bi pošilja-lec opustil plaćanje te takse, se prepušča prejemniku, da plača to takso. Ako niti pošiljalec niti prejemnik ne plačata te takse, se bo vrnila pošiljka kot nedostavljena v odaj no mesto. Ta taksa v znesku 0.50 dinarjev se plačuje pri oddaji tudi za priporočena pisma, dopisnice, pakete (navadne in vrednostne) in brzojavke v notranjem prometu.
Za pošiljke, namenjene v inozemstvo, ta taksa ni obvezna, vendar se odpošiljateljem
z oziram na cilje društva Rdečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za te pošiljke.
Letos, kot v jubilejnem letu (60-lctnica društva Rdečega križa), bosta izdani dve vrsti znamk, in sicer ena po 030 Din s sliko   ustanovnika   društva    Rdečega   križa
Eok. dr. Vladana Djordjcviča, druga pa po ►in 0.75+0.50 in po EHn 130 + 0.50 s sliko sedanjega predsednika društva Rdečega križa Njegovega kraljevskega Visočanstva kneza namestnika  Pavla.
nZamke po Din 030 naj se lepijo na pošiljke poleg redne pristojbine v korist društva Rdečega križa, znamke po Din 0.75 +030 in po Din 130+0.50 p* naj se uporabljajo za frankiranje dopisnic in pisem v notranjem prometu ter že vsebujejo pristojbino Din 030 v korist društvs Rdečega križa.
Te jubilejne znamke se bodo prodajale v tem letu samo v navedenem času.
Taksa v znesku Din 0.50 se mora plačevati tudi na vse vstopnice v gledališča, kinematografe in druga podobna podjetja za javno zabavo.
Društvu Rdečega križa so potrebni mnogoštevilni sodelavci in znatna sredstva za izvrševanje težkih in velikih nalog, katere ao no poverjene. sZto prosi društvo Rdečega križa, da ga vsakdo v časa tega tedna podpira z onim prispevkom, ki mu je mo-
I m*.
Nagradno ocenjevanje filma „Vesela vdova44
(Danes zvečer premiera v kinu Slogi obenem z otvoritvijo sezone).
Ljubljana, 16. septembra.
Uprava kina »Slogec otvori svojo letošnjo sezono prav za prav Sele drevi s slavnostno premijero velikega Slagerja, to je z Lecharjevo opereto »VESELA VDOVA«. O kvaliteti tega filma povemo le to. da je dosegel povsod triumfalen uspeh in da je bil v Zagrebu nad tri feadM na sporedu v največjem kinematografu Vs> . karkoli je mogla filmska industrija poditi razkošja. elegance in sarma, je podala v lasj tilmu, čigar produkcijski stroški so znašati nad 10,000 000 Din. Glavni vlogi filma sta v rokah Mauriee ChevaUera in Jeanette Mac
Donaldove, lepe arije v uverturi pa bo pel znameniti Rihard Tauber. Kino j Sloga« razpisuje za najboljšega kritika filma »Vesela vdova« nagrado letne brezplačne vstopnice Vsakdo ima pravico udeležiti se tega nagradnega tekmovanja, če pošlje po ogledu lilma obenem z vstopnico kratko oceno filma glede na režijo, igro. petje, inscenacijo in fotografijo. Vsi ste torej poklicani, da kritično premotrite to filmsko mojstrovino in napišete oceno k temu delu. Posebna žirija petih izbranih umetnikov bo potem pregledala vse došle ocene in se odločila, komu bo razpisana nagrada podeljena. Dotična ocena bo tudi objavljena   v   dnevnem   časopisju.
Nihče naj ne zamudi tega sporeda, kajti film »Vesela vdova« spada med najboljše filmske operete, kar jih je bilo doslej v Ljubljani predvajanih.
Nase gledališče
OPERA Začetek ob 20. uri
Sreda 16. ■ Zaprto.
Četrtek  17.;   Dvojno  knjigovodstvo.   Premiera  operete.   Izven.
Petek   1^.:   Zaprto.
Sobota   19.:  Trubadur   Gostuje  tenorist  Jo< sip  Rijavec.   Izven,
Nedelja 20-:  Dvojno knjigovodstvo.  Opereta. Izven.
¥
Premiera  GrUnove operete  »Dvojne knju
govod?Uo«  bo v četrtek 17. t.  m.  Tekst &ta
spisala   brata   Golz,      besedilo   za   šlagerje
FrHz  LohnersBeda.   O  velikem   uspehu,  ki
Iga je doseglo to delo na Dunaju pri krst. ni predstavi piše »OE. Z. Ain Abend«: To delo je zmagalo v znamenju blestečega humorja bratov Go^zov, ki sta tokrat zopet z uspehom uporabila svoje rutintrano znanje v sestavljanju besedila, ki je inspirirano z ] lahkotno glasbo Bernarda Gruna. Z malenkostnimi tehničnimi pripomočki doseže GrQn najlepše uspehe, polne muzikalnih domislekov in originalnih pikantnih ritmov, ki nam ostanejo v prijetnem spominu. Tu je mnogo prilike za smeh in ni čuda, da *e je publika ves večer eijajno> zabavala- Ta miniaturna opereta je žela resnično velik uspeh.                                                        ,
Drogo in poslednje go$tovan)e tenorista g. Josipa Rijavea, preden odide zopet v tu* jino, bo v soboto 19. t. m. Pel bo Manrica v Verdijevem Trubadurju. G. Rijavec, ki je dozorel v umetnika evropskega formata, nam bo podal s Trubadurjem zopet eno svo« jih pevskih umetnin. Leonoro bo pela gdč. Oljdekopova, Azuceno ga. Kogejeva, gro* fa Luno g. Janko. Ferranda g. Petrovčič, Dirigent  dr.  Svara,   režiser ravnatelj   Polič.
Iz Trbovelj
— 5>niH kosi. Zadnje tedne je uc:,p;oa na smrt z svojo koJčeno roko krepko posegla tudi v vrste rudniških vpokojencev, ter iztrgala iz njihove sredine kar dva najboljša. Pred 14 dnevi Jožeta Bigmana, znanega po njegovi dobrodušnosti in vednem humorju, včeraj popoldne pa Franca Urani-ča, rudniškega višjega kanelista v pokoju. Pokojnik je bil kremenit značaj, ki je vedno odkrito kazal svoje prepričanje in narodno zavest. Bil je dolga desetletja v vrstaii Sokola, ki ga je vneto podpiral zlasti v času pred vojno, ko se je naš narod prebujal k vstajanju In narodni svobodi. V sluz.M vesten in marljiv si je pridobil zaupanje in naklonjenost predstojnikov, pa tudi svojim stanovskim tovarišem je bil najboljM prijatelj in drucr. z;»to so ga vsi imeli radi in pogrešali ko je pred 4 leti zapustil službo in stopi! v zaslužen pokoj. Pokojnik se je rodil S& marca tSfl v Arzišah v litijskem sre-zu. Po končani vojaški »luibi pa je vstopil v    sluz no    pri    tukajinjpm    rudniku,   kjer   je
služboval ©elih 85 let   in »ieet  ve* čas  v  p sarni zapadnega obrata. Lota  100t> >»■ j«» p« ročil i  Alojzijo, roj* no Bostič. Poleg  vdo\ ■ in ostalih sorodnikov  žaluje za dobrim oč« tom še sin Franc ter hčerke Vilma   Albinn Alojzija   ii«   Božidara.   ki   t>o   večinoma   t** preskrbljeni.   Pokojniku   ohranimo   blag   *po min.   teiko   prisadom   n* SS   it-kr^no   ■io/.j'j*''
—   Nastop  sokolske   konjenice.   V   ne-!eljo i!0.   septembra   ob   po'   in-   p°p4lldne   ho   na sokolskem   telovadišru   nastop   >oUn!>k<    k" njenice.   kafri   je   bi!   m radi   de?ja   H.  septembra   preložen.   Tokrat   nastopijo   tu ii   konjeniki  Ljubljanskega  Sokola  na   lahinili  ko njih   ter  LkkIo  is>vaja|j  skoke  čoz,  zapreke   in lov   7.i   trakom,   tako  da   pride   pri   tem   pe strem   programu   vsak   n»   svoj   ra''un*      Kot novost   s»e  ho   pri   prsjsti   /ahavi   igrala   »run« ka v žaklju«    - igro. ki jo Trhovrljr-aut ga tovo s> n;so videli   ki  pa  prinaša  tudi lepe dobitke.
—   Naši   mesarji   so   klali   v   meseeu   avgu stu    rariur-roma   dohro   /.ivino.    Jfi   tukajšnjih mesarjev   j.-*   zaklalo   v   tem   mesecu   f>0  glav živine   1.   vrste.   ."1   glav   živine   II.   viste   hi L   živinče   lil.   vrste,   ki   pa   j*1   gotovo   slo mod  klobase. (V katero izmM  nalili gn*po dinj   zanima.   kMen   mesarji   koljejo   nsjvn*-prvovrstne  živine   naj   pogledajo  na   občin sko   razglasno   <hsko.   kjer   so   vsi   mesaij imenoma   navedeni   in   je   zabeleženo   pri v*.i-kem   tudi    število   zaklane   tiviu^   po    kako vosi i.  Gotovo   bodo   ohčini   za  to  ugotovitev hvaležne.
(Refeittti
KOLEDAR
Danes: Sreda, 16. septemhra katoličani: Ljudmila.
DANAŠNJE   FK_^EDITVE
KINO  IDEAL;   Ah,  te iene!
KINU SLOGA: Vesela vdova (Richard Tauber).
KINO  UMOM;  ^illy *vira  in   pleše.
KINO  &I&KA*   .Vkn-nari^a   pride.
KINO   MOSTE-   Vražji   tiger.
KINO  KOOstLJBVO:   Zaprte.
DE2TJRNE   LEKARNE
Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg o, Kurait, Gosposve<U-ka ce^ta 4, Bohinec ded., Cesta 29   oktobra  31.
Iz Ptuja
—  Tujski promet v Ptuju. V letošnji sezoni je obiskalo Ptuj iz tuzemstva 386 gostov in iz inozemstva 278 skupno s 3768 noeninami. Inozemskuh gostov je bilo iz Avstrije 197, Nemčije 29, CehoslovaSke 15, Italije 12, ostali pa iz drugih evropskih držav. Razen tega je obiskalo Ptuj veliko tujcev, ki so se zadržali samo en dan, zlasti zelo veliko pa je bilo avtomobil isto v večinoma iz Nemčije, Francije In Madžarske ter Avstrije. Obisk tujcev je bil letos napram lanskemu letu mnogo večji.
— svinjski sejem. Na za.dnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 143 velikih svinj tn 354 prascev, skupaj 297 rilcev, prodanih pa je bilo vsega 106 rilcev. Cene prfiutar-jem so bile 6—6.SO, mastne svinje i>n 7 do 7.50 in plemene svinje po fs.50 do 6 Din za kg žive teže. Prasce, stare od 6 do 12 tednov, so prodajali po 80 do 200 Din. Cene svinjam so od zadnjega sejma nekoliko poskočile.
—   Reftevalnemu oddelku ptujske gasilske čete je daroval g. Maric Oskar iz  Bre>-
ga Din 100 namestil venca na krsto pokojnega železniškega uradnika Trampuža Josipa.
—  Identiteta umobolnejfa, ki se je pojavil te dni gol na Masarvkovi cesti, je ugotovljena. Gre za 29-letn"ega sina posestnlce Alojza Šamperla iz Sv. Lovrenca v Si. gor. Oddan je bil v oskrbo v bolnico. Z doma je pobegnil, ko  je  bil brez  nadzorstva.
—   1'reditev delovnega cusa ptujskih trjr. nameščencev. V zadnjem času se je razvila glede delovnega Časa v ptujskih trgovinah zelo ostra čai*op ena polemika, v kateri je nekdo Sel celo tako daleč, da je trgovske nastavljence proglasil za marksiste. Da se trgovski nameščenci borijo za pravično stvar, je jasen dokaz, da se o tem do danes Se ni izjavilo, odnosno dalo nobenega pojasnila k temu Združenje trgovcev, želeli bi. da objavi tudi Združenje trgovcev svoje stališče, ki ga zavzema glede nedeljskega počitka in ureditve osemurnega delo vnika.
OD  KNJIG  2IV1
študenta zmsnjka denarja in zato odnese knjige   k   ttarinarju.   Drugi   dan   pi>e   ©čem:
—   Drr*gi oče. zdaj si pa že lahko ponosen   na    »vojejra    sina,    ker   ga    preživljajo
knjige.
f
Umrla je previđena s sv. zakramenti naSa zlata mamica, predobra sestra, teta, svakinja in taiča, gospa
MARIJA UKOZAR roj. GROS
VDOVA PO NADUCITELJU V POR.
Pogreb bo v četrtek 17. septembra ob pol 16. uri iz hiše žalosti, Prečna ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Ohranimo jo v častnem in trajnem spominu LJUBLJANA—KRANJ, dne 16. septembra 1936
GLOBOKO Z Ml JOČI  RODBINI
LIKOZAR-COF
Štev. :ni
!8tOVBW8KI   fTAROIH. srede,  t«. septenhra 199».
Stran 3
DNEVNE VESTI
—   Nov« uredba o kmetskih dolgovih še
ni redigirana. Gospodarsko finančni odbor ministrov bo danes popoldne ponovno razpravljal o novi uredbi in končni ureditvi kmetskih dolgov. Oaanrtek uredbe Se ■! redigiran. Po izjavah ministrov bo uredba gotova do L oktobra. Kmetijski minister Stwukovič je izjavi], da bo vprašanje kmetskih dolgov urejeno tako, da bo volk sit in koza cela. Nekaj se bo brisalo, nekaj pa odplačalo, je dejal minister. Domovi so pripravli našega kine*ta ob kredit, ki mu bo zdaj vrnjen. Uredba bo imeli to prednost, da bo prinesla zaupanje v banke in vzpodbudo za varčevanje. To vprašanje se rešuje brez milijonskih sredstev, zato si pa v'tada prizadeva zagotovili sredstva. Ureditev kmetskih dolgov bo individua.'no m lmealna    v«:ek<iVor   n*   d°f«n't;vna
—  Mezdna gibanja. Likvidirano je mezdno gibanje kamnosekov. Delavci so se sami vrnili na delo. kakor so tudi sami, po svoji odločitvi, prenehali delati. Dosegli so majhen povisek mezd, povprečno 50 par na uro. Kolektivna pogodba ni bila podpisana in pogajanja so preložena na prihodnje leto. — Včeraj so trajala skoraj pol dneva pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za delavstvo v želerarnl Štore. Dosežen je bil sporazum v v.ceh točkah, razen mezd. Pogajanja za do'oeitev mezdnih postavk se bodo nadaljevala prihodnji teden. — Danes bi se naj začela oficijelna pogajanja med podjetnik; in teT-rstilnimi delavci, vendar do njih še nI priSlo.
—    14.000   češkoslovaških   letovščarjev    je
prisipelo letos s posebnimi vlaki v Jugoslavijo. To je razvidno iz referati zastopnika »Cedoka« Kar'.a Lemarie r.a nedelskem sestanku primorskih hotelirjev v Crikvenici. Lan' so prepeljali posebni 'turistični vlaki iz ČeSkoštovaĆk« v naše Primorje komaj 3.500 "ostov. Dela se na to. da bi prihodnje leto vozili posebni turistični vlaki iz <":eš ko slovaške v Jua^slaviio tudi v predsezoni in posezoni. Y ta namen bi bi'o potrebno /nižanje cen v hotelih, učinkovitejša reki »na in razne privlačnosti za pos*'^ »<*;edok«< se pogaja z avtobusnim podjetjem * Ta pred« in »Jadransko plovidbo« glede prevo/a letov :š "ar je v s posebnimi avtobusi in parniki. Pr^ravja se »udi posebne reklamna izdaja »Cedoka« za prort-a^and > ter filmsko snemanje Hrvnske-£a   Primorja  na   »Cedokov■  račun.
__Bo'carski   avtomobilisti   v   Jugoslaviji.
Poročali smo že, da priredi bosanski av-lomobiUki klub izlet bolgarskih avtomohi-li<tov v Jugoslavijo, da vrne naiim avlo--mobilistom poset Bolgarije. V 20 avtomobil lih i?e pripelje v JucOč-lavijo okrog 100 boU sar^k.h avtomobil isto v in članov njihovih rodbin. Prepotovali bodo vfo Jugoslavijo. V /Cagreb «?e pripeljejo v torek 22. t. m., v Ljubljano in na Bled pa v Četrtek 24. t. m. Z Bleda se odpeljejo na Plitvička jezera in da'je v Split Ln Dubrovnik, od koder e?e vrnejo preko Sarajeva in Vrnjaeke banje v Bolgarijo. Naš Avtoklub pripravlja bolgarskim   gostom   prisrčen   sprejem.
—   Kongres Pen-klubo? zaključen. U Buc» nos Airos^a poročajo, da je bil v poneiie* lieJc zvečer zaključen kongres Pensklubo*. Ljubljanski Pen-klub je zastopa! na njen ravoaielj drame in naš znani inadinski pisatelj g. Pavel Golia Prihodnji kongres bo 3eta 1937 v Rimu, leta 1940 pa v Sofiji. Sklenjeno ie bilo ustanoviti stalni mednarodni izvršni odbor Pen-klubov, ki bodo v njem  zastopniki Anglije, Amerike, Francije,
Italije in Japonske. Le ti bodo pa lahko sami kooptirali v odbor Se predstavnike drugih držav. Med drugim je bila eprejela resolucija o izpopolnitvi zakonodaje za za« ščito industrijske svojine v  vseh državah.
—  Novo glasilo JNS. Jutri izide v Beogradu prva številka novega političnega, lista, glasila JNS »Jugoslavenski glase. Urejeval ga bo poseben uredniški odbor na čelu s senatorjem Jovanom Banjani-nom.
ananas*     Danes ob 16.30 in 20.30    ■■■ Velesenzacija tnala jakih džungli
VRAŽJI    TIGER
TIGER — UPDOŽRC               I Večna borba med zvermi v džungli:
hijene,  krokodili, levi, leopardi, pan-   ■
terji, sloni, kače, medvedi, vse to m   I
kolje  in  mrcvari.  —  Svet  groze in   ■
strahu, kjer odloča moč m srce! I —  1
Film za staro in mlado!              ■
Novi »Popej« ln »Žurnal«            S
CENE:    Din  3.50.  4.50,  5.50 in  6.50.   |
■™" KINO MOSTE ■"■"
------------                                       s
—   Mednarodni kongres ortopedov. Od 21.
do 23 t. m. bo v Bologni III. mednarodni kongres ortopedov, na katerem bo zastopal našo državo predstojnik ortopedske klince v Zagrebu, vseučiliški profesor dr. Božidar Spišie. Poleg njega se udeleže kongresa redni okrni mednarodnega ortopedskega združenja v Bruslju docent medicinske fakultete v Preradu dr. Jovčie primarij ortopedskega oddelka zagrebške bolnice dr-Grospie in pnmarij ortopedskega oddelka osješke bolnice dr. Sardevic. Kongres bo v enem najlepših zavodov na svetu, v insti« tutu Rizzoni, in predsedoval mu bo predsednik mednarodnega ortopedskega društva prof. Ombredannie iz Pariza. Drugi kongres ortopedov bo 24. in 25. septembra v Rimu.
—  Bata zgradi v Zagrebu Unadstropno palačo. Bata je kupil v Zagrebu na Ilici zemljišče, na katerem mora po pogodbi zgraditi 14nadstropno palačo, ki bo največje poslopje v naši državi. V kratkem bo razpisan natečaj za idejne skice in nat-črte. Cim bodo končane priprave, začno palačo graditi v ameriškem tempu tako, da bo dograjena v enem letu, seveda Če stavbni delavci ne  bodo več stavkali.
__   400   nemških   turistov   v   Dubrovniku.
Včerai Zjuirai je priplul v dub-rovniŠko pri* stanišce nemški potniški parnlk »General von Steinber-r. ki ie pripel al iz Aten W> nemških '.etovisčarjev. Cez dan so si Nemci ogledali mesto, zvečer so pa nadaljevali svo* jo  pot____________________^^__^____
I KINO  IDEAL I PREMIERA                         1
razkošne  revijske operete             I
jI    AH, TE ŽENE!    I
I            AHce Faye, James Dunn.            I
M        Danes ob 16., 19. in 21.15 uri.        g
_ Carinski dohodki. To statističnih podatkih so znašali carinski dohodki pri centralnih carinikih blagajnah od 1. do 10. sep-tenftfca ^.2U.P12 Din, lani pa 5,450.713 Din ali 30.90 odstotkov manj. Od 1. aprila do in. >* pt. bo ina.saii carinski dohodki SlS.88h.994 Din. lani v istem času pa Din 11.40*2.609  Din  ali 3-71   odst.  manj.
—  Iz »Službenega lista«. Službeni Jist kr. krnske   uprave   dravske   banovine   št.   75   z <1 ne 10. avgusta objavlja uredbo z zakonsko močjo   o   utesnitvi   odsvojevanja   nepremične   j imovine  v  območju  apelacijskoga  sodišča v Ljubljani,    razglas   o   tednu   RdeCcgM    križa kraljevino  Jugoslavija.  odločlo     o  ukinitvi   i carinskih  zalivk na  vozilih v  mednaiodnem   ! turisiićue;ir> prometu  in ekspediciji po mali«   | priznanicah. Razglas o preložitvi volitev ob-   j činskoga   odboia   za   občino   Kostrivniea   in Slivnica   pri  Celju   na   nedeljo   IS.   oktobra, razglas  o   razpisu  volitev  občinskega   odbora za obč. Sv. Peter na Medv<^jem selu, Sv.  j &tefan.  Zibika   in 2usem.  ki  bodo   18.  okto-   ; bra. odločbo o sejmskih in    tržnih pravica.h
v celjskem srezu in razglas glede dodatka j na avtobusne vozovnice v tednu Rdečega I križa.
—   Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju dne 10. septembra je b la v dravski banovini svinjska kuga na 86 dvorcih, svinjska rdečica na 43 in kuga čehe Ine zalege na 24.
—   Nov grob. Nenadoma je v ponedeljek umrla v Ljubljani ija. Vida Bibrov«, rojena Periiavec. Dobra Žema in skrbna mati, ki jo je radnje čase mučila težka živčna.bolezen, zapušča žalujočega soproga Joška ler sinčka Milana in Dušana. Pogreb bo danes ob 16 \z hiše žalosti Miklošičevi cesta 36. Bodi   ji    lahka    zemlja.    težUco   prizadetim
Cm nimate tem 4aa imam
priti ▼ mašo trgovko, oglejte si zvečer, gredo«, mmmm izloJke.
„Majraf aktnra" k* 4L
trgovina, ki vaa teli boljee poetrefei MeatnJ trg 17
svojcem na5e iskreno solalje! — V včerajšnji osmrtnici je tiskarski škrat njeno pravilno ime Vida spremenil v Zida*
—  Borza dela v Ljubljani išče krznarskega pomočnika, dva krojača za perilo, usnjar ja* hlapca in 30 zidarjev za delo na Gorenjskem.
—   Razid društva. Društvo rejcev angor-skib kuncev kraljevine Jugoslavija b sedežem v Kočevju se je po zadnjem letnem občnem   zboru  razšlo.
—    Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih sprememb. Včeraj je z*ia§ala najvišja temperatura v Splitu Ž, v Skoplju 21, v Beogradu &> v Zagrebu 19, v Ljubljani 18. v Sarajevu 17, v Mariboru 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 772.8 rr»T»,  temperatura je znašala 5.2.
—   Tatvine hmelja in lesa. Iz GomdUkega nam pororaio, da so tatovi v Grajski vasi pri Gomilskem ukradli posestniku Ivanu šlanderju večjo množino snhega hmelja, v gozdu pa precej smrekovega, hrastovega in bukovega lesa. Tatvine so tem bolj vredne vse obsodbe, ker ima prizadeti posestnik že več let umobolno ženo in pet otročičev, tako da živi v zelo težkih razmerah
—   Obup dveh Slovenk, ene v Sarajevu, druge v Zagrebu. Včeraj opoldne se je hotela zastrupili v Zagrebu v TuSkancu hišnica Angola Galič iz Slovenjgrsdca. Zaužila je strup in se zgrudila. Mimoidoči «o poklicali reševalce, ki so jo prepeljali v bolnico, kjer je pa niso mogli zaslišali, ker je bila nezavestna Nieno stanje je zelo tež; ko. V Sarajevu je pa hotela včeraj ponoči skočitj z mane stene smrti na Jekoveu Slo* venka HUda Senpa. N*»kdo jo je pa opazil in začel klicati na pomoč. Nesrecniea ee je za* pletla s krilom v bodečo žico okrog stene in obvfeela na nji. Ta čas je pa prihitel redar in jo re£il. Baje gre za nesrečno ljubezen.
—   Slovenka pod lacrebfkim tramvajem. Včeraj se ju pripetila v glavni zagrebški ulicj Ilici težka prometna nesreča- Margareta škof iz Logatca je prišla nedavno v Zagreb iskat zaposlitve. Mestnega življen;a seveda ni bila vajena. Včeraj je hotela rez ulico, pa je bila tako raztresena, da ni opazila tramvaja. Padla je preden j in prišla pod kolesa in tramvaj je vozH Čez njo. Pravi čudež je, da ni obležala takoj mrtva Ze*o težko poškodovano in ooesveščeno ponesre* čenko so odpeljali v bolnico, kjer pa zdrav. »Lki nimajo mnogo u-pania. da bi ji rešili življenje.
—  Na grobu se je zastrupila, ker je njen mož v preiskavi. Na zagrebškem pokopališču se je zastrupila včeraj žena bn^e-ja nadzornica telrfonov iCairioa <!:akard č, star4 41 let. Njen mož je imel v službi n^prdake, baje je bi obtožen nerodnosti in prišel je v preiskavo Bil je suspendiran, d kler se zadeva ne razčisti. To le žeiv> tako potrlo, da je odšla na pokopališče in se zastrupila. Prepeljali so jo %icer v bo'nico. ki^r ii pa niso mooli   rešiti   ž'Viienj'a
—  V nedeljo 20. septembra na enodnev-nt izlet po Koroški. Informacije in prijave do petka zvečer v Iz letni pisarni Okorn, Ljubljana,   hotel   .Slon«.
Iz Ljubljane
—   lj Cestna dela. Na Aškerčevi cesta, ki jo bodo asfaltirali, so začeli polagati kamenit temelj odnosno podlago za betonski temelj. Staro cestišče je znižano že v dolžini od Snežniške do Gorupove ulice. Doslej so imeli Se precej zadovolj-.vo vreme ter je delo lahko v splošnam neovirano napredovalo. Podaljšek Janežičeve ceste, ki bo zvezal Prule in Trnovo s Karlovško cesto v ravni Črti. bo kmalu nasut. Nasipni materijal do vaza jo že nekaj tednov iz Ljub ljanice. Ko bo cesta nasuta, se bo strmina klanca prenesla na vso dolžino ter se bo tako zmanjšala. Doslej tam še n bilo ceste, ne le zaradi strmine, temveč, ker ni bilo nasutega cestišča in ne zgrajene kanalizacije.
—lj Veoer Rdečega, križa v soboto 19. t. m. v ljubljanskem dramskem gledališču bo uvod v letošnje prireditve ljubljanske krajevne organizacije tega društva v Tednu Rdečega križa, ki se vsako leto obhaja po vsej Jugoslaviji. Odrskega igranja dovršeno vešči člani ljubljanskega Rdečega križa bodo v svečanem okviru oficijelne prireditve podoživljali peripetije drame v treh dejanjih »Vest« (L* homme que j* a i tue)t ki jo je napisal Maurice Rostand zato. da bi s svojim odrskim prikazom učinkovito podprl prizadevanje neštetih za dokončno spravo med narodi in za zagotovitev mira med njimi: *Kdor ve. kaj je 1  to,  vojna« — pravi   Maurice   Rostand  v
Žrebanje I. razrtdai 13. in 14. oktobra 1936
GLAVNI KOLEKTURR
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
KIS                             V*-*              ^^        V
A.REINiDHUG
ZAGREB GAJEVA 8                                                       ILICA 15
Vi srečke Din  200
*/• sreoke Din  100
V4 srečke lin  50
Strogo   solidna   postrežba!
avoji poslanici Nemčiji — »Kdor ve. da pomeni nova vojna nešteto br^zmiseinih krvavih žrtev; krtor ve, da danes ne more biti niti zmagovalcev nit. premagancev. temveč da ao samo še nesrečne žrtve na obeh straneh meje, in kdor kljub temu dopušča, da postane misel na novo mor'enie med narodj sploh še mogoča: vsak. ki kaj takega zmore, je zločirec Ftrahotna teža odgovornosti  leži na  njem-t.
I   Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri! SILLY  SVIRA IN PLEŠE Revija   veselih   in   zabavnih   filmskih črtežev v naravnih barvah.  Popolnoma   novo!   2   uri   zdravega   humorja in  smeha   za   staro   in   mlado. Samo dva dni — danes in jutri!  t V Foxovem dnevniku zanimivosti iz španske  vojne! KINO UNION, tel. 22-MB
j       —tj  Praktični  učiteljski   Izpiti    na   dri.
j učiteljski soli v Ljubljani se bodo v oktobrskem roku začeli v petek 16. oktobra ob 8. uri dopoldne. Kandklatje nai svoje pravilno opremljene prošnje za pr pustitev k izpitu vlože uradnim potom  pravočasno
j tako, da bodo vsaj do 10. oktobra v rokah izpitnega odbora,  sami pa naj se  zglasijo
;   pol ure pred začetkom  izpita v  direktorje-
t  vi  pisarni.    Zakasnele  prošnje  kakor  tudi
i zamudniki pridejo v poštev sele za prihodnji izpitni rok. Posebna obvestila se ne bodo   razpošiljala   kandidatom.    Izpitni   od-
i   bor.
•       —lj  Šentjakobska knjižnlra  v LJublj..  Kon-
|   grešni trg (hiša Slovenske matire). ie tekoče
!e!o do   konca  avgusta   izposodila  na  37.688
strank    llS-ivJ?    knjig-       Knjižnica    izpoeoja
I   veak delavnik  o«i  4.  pop.  do 8.  Zvečer   (ob
'  sobatah od  pol 4.  dalje I najlfp>e ^loven-^ke,
I  erbohrvatske,   česke.      rotka,   poljske,  nem-
I  >ke. francoske, italijanske, —jr*t3|ri in espe-
ranUke   knjige   ter   modne   liste   vsakomur.
kdor se  zadostno  izkaže.   Vstop  v  knjižnico
vsakomur   prost.   Ker  so  se   knjižnični   pro;
stori   povečali,   bo   tudi   ob    večjem   navalu
strank  poslovanje   neovirano.
—lj  Pretresljivi,  grozotni  film   »Vražji  tiger«   v   kinu   Moste.      Filmi   iz   iivljenjr\   v džungli   ?o   po   vsem    svetu    priljubljeni   in tudi     v   Ljubljani   nh  občins<vo   rado   hodi rledat.   Med   taKirri  filmi ;e  pač   eden   najznamenitejših   »Vražji   tiger*,   poln   krasnih naravnih    prizorov    iz    malajske    džungle. , Xdor je že videl ta film, ga ho šel rad po-:  novno gledat, kdor jra pa se i*.  • idel. se mu I   obeta   redek   užitek.   Predstave   bodo   dane« in   jutri  ob   lfi.SO  in  MM.
—   lj   Zopet   prometna   neareca.      Danes dopoldne se je pripetila zopet precej resna prometna neerečana Sv. Petra cesti. Pro-—  —■——"■■'- ■ ■■ —-------------------------------------------------^
metne nesreče »o pri nas precej pogosta, pač zato, ker ljudje ne poznajo prometn« discipline, ki je še posebno potrebna na na-ših ozkih ter vijugast.h cestah. Dopoldne je šol 33letn: J. Nagode, mizar, po Sv. Petra cesti. Ko je neprevidno stopil s hodnika, ga je podrl avtomobil ter povozil. Poškodovano ima precej deano nogro Imena avtemobilista ponesrečenec ni vedel. — Včeraj si je mlada L. Z., stanujoča na Mestnem trg-u. prerezala v samomorilnem namenu žile v zapestju. Prepeljali so jo ob pravem času v bolnico in je zdaj že izven nevarnosti.
__1]   Opozarjamo   na   razstav«   najnovejših
•Hfc in kipov prof. Franr^t^ Kralja v Jako* pičevem   paviljonu.
—lj Vid vaalh oči sj obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P Zajcu. izprašan   optik.   Stari   trg  9.   Ljubljana
Iz Maribora
—   Uradne ure na magistratu. S 15. sep
tembrom bodo uradne ure v uradih mestn* občine in Mestnih podjetij zopet od 8. do 12. in od 15. do  18
__ Gledališče. Lanskim abonentom so dosedanji sedeži rezervirani sitno do petka. 18. septembra, pozneje jih ho uprava oddajala   drugim   interesentom.
__ Obsojen  ubijalec.  Včeraj  j*> obsodil m*
li kazenski senat 201etnegra delavca Friderika Lesnika, ki je 2n, julija v Kamniti ob priliki nekejra godovanja zaklal Ivana Brunčiča. na 4 leta robije. Obtoženec je dejanje priznal. Ho krvavejra dogodka je pri šlo zaradi plesa, med katerim je neko dekle  pustilo   fanta   na cedilu.
—   Se o vlomu v Rudlovo trgovino. Ne davno smo poročali, da so neznani storilci vlomili v trgovino Franca Hudla v Rošpohu pri Mariboru. Vlomilci »o odne?U za 2000 Din raznegra bla^ra in ne za 15.000 Din, kakor smo bili napačno poučeni. Žandarmerija mrzlično ifče rokomavhe.
SPORT
—  Kolesarsko prvenstvo Jugoslavije. Koturaški savez kraljevine Jugosavije priredi 20. t. en. kolesarsko tekme za prvenstvo Jugoslavije Da 150 k»n. J^tart bo v Ljubljani na Karlo-vški cesti ob 7 zjutra*. cilj pa Ribarski otok v Zagrebu. Proga bo vodik preko Višnje gore. Kostanjevice. Brežic, Sa mobora in Sv. Nedelje. Po propozicija« naj bi prispeli tekmovalci na cilj na/kasneje ob 11. Pravico do starta imajo vsi kolesarji A kat. an^erjč, verificirani za KSKJ Tekma se bo vT^Ua ob vsakem vremenu. Prijave morajo poslati podsavezi »averu najkasneje do 18. t. m. Teknv*valci se morajo pol ure pred startom javiti savezni komisiji v svrho pregleda  koles.
TORAMA
Nastopa samo
neka] dni T ?
▼ Dancingu Nebotičnik
Jasnovidstvo — Televizija — Eksperimenti,
d* Vam od napetosti zastane dih.«
To-Rama ]e dal beografsklpoliciji
zanesljive podatke o obojstvn
stare milijonarBe,   ki   se   je
izvršilo-pred S leti.
MALI   OGLASI
Beseda 50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din,  davek 3 Din
preklici
Za  pismene  odgovore glede  malih  oglasov je  treba priložiti
znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
e| ^■■SMBsiBavpanHinni   ia
Beseda   50   par,   *iavak   % Din
Najmanjši   znesek  8 Din i                                           ■      ■                                       i
flOLANDSKB CVETNE
GOMOLJE
hijacint, tulipanov, narcis, kro* kosov itd nudi Sever & Komp. Ljubljana    Zahtevajte  cenik!
46 R.
60  par  eattaaje
iinrirsnje eezenie taves. perila- tnoDogrsmov ^nnbnle velika caloes  perfe I A75 Oln
Ig sHit jsjjSj
sBadiosaa«,   Zagreb
Dukl janinova 1.
SIGUREN    USPEH!
Inserirafte
V „SLOV.    NARODU"
IJ:W»T13I
Beseda   50   par,   davek   3  Din Najmanjši   roe^eli   8   Din
DALMATLNSKE SMOKVE za   jelo.  okusne,  letošnje   nudi
po  9   Din   kg   Sever   &   Komp., Ljubljana.                            40   H.
SLTIE Č-EžPLJE bosanske, prima, debeU*. zabox 10 kg 64 Din. 5 k« 32 Din. Vreča 50 kg 2») Din, vreea 50 kg novih orehov prima ?2o Din franko kolodvor pafeiija G. DrerhsW.  Tuzla-                  0408
Makulaturni papir
p r oda
uprava „Slovenskega Naroda14
Ljubljana, Knafljeva ulica itev. s
Strani
•8LOTBN8KI   NAROD«. rmkU, 1«. Mptemtn IMS.
SteV. «1
Stanko Lavrenčič
Ljubljana,  16. septembra. V  Postojni  je včeraj  umrl  Stanko  Lav-renčič.  po vsej  Sloveniji znan.  ugleden posestnik  in   trgovec,   mož   kristalno  čistega Enačaja.
Umrl  je  v   najlepših  moških  letih.   Sele
I 9. t. m. je praznoval svojo 50-lctnico. Tedaj je pa že ležal bolan močno prehlajen in zaradi nevarnega zastrupljenja v črevesju. Dober zdravnik iz Trsta si je zaman prizadeval, da bi mu rešil življenje. Po hudem trpljenju je Stanko včeraj iz* dihnil.
Zapustil je go. Maro, hčer uglednega finančnega svetnika Lončarja iz Ljubljane. Za tri otroke je smrt vzornega očeta izredno hud udarec. Tragično je, da je smrt že izredno pogosto posegla v Lavrenčiče-vo družino, ki njen glavar Josip Se Živi v Ljubljani, star 81 let. dele pred leti je umrl prvi sin Josip, ki se je posvetil advokaturi. Za vratna bolezen je kmalu potem preglodala nit življenja Se mlade Milene, soproge ministra dr. Žerjava. Nesrečno naključje je zahtevalo Se življenje Stanka, zglednega ter sposobnega gospodarja na domačem posestvu, ki ga je Se povečal. Zdaj živi izmed štirih otrok Lavrenčičeve družine samo še gospa Mica. soproga vse-učiliskega profesorja ing. Pehanija v Ljubljani.
Številni znanci ter mnogi iskreni prijatelji Lavrenčičeve družine globoko sočustvujejo z njo. Pokojnega Stanka pa bodo ohranili vedno v najlepšem spominu. Naj mu bo lahka zemlja!
Vprašanje elektrike
v Kamniku
Mesto je v nevarnosti, da bo moralo plačevati električni tok tako drago, kakor ga plačujejo v večjih mestih
Kamnik,  14.  septembra r%?    hi    mogli    pravilno    presoditi    in    razumeti  vprašanje kamniške elektrifikacije, se moramo   nujno   baviti    nekoliko   z   njenim postankom   in   zgodovino.
Prva električna žarnica je zasvetila v Kamniku v gostilni »Stari poita« 24. decembra L 1(M2 ter je bila od takrat naprej vsa zgodovina kamniške elektrike tesno vezana / usodo tukajšnje smodnišnice ta ko. da lahko rečemo, da Kamnik ni pri:-e; do elektrike po lastni inicijativi, temveč bolj ali manj slučajno, ker je v neposred ni bližini državna smodnišnica, ki je bila elektrificirana ne radi Kamnika, pač pa radi lastnih potreb ter je od začetka pa vse do pred kratkim kot edina dobaviteljica preskrbovala Kamnik s cenenim in sigur* rim električnim tokom, gotovo bolj iz na-i                        ■ ,t..,>   ^   „„.i;   rlobiflc«
to na nekdanji občinski odbor, kajti v času 25 let je tehnika, posebno v električni stroki, toliko napredovala, da se danes stavijo popolnoma drugačne zahteve in so merodajni za elektrifikacijo drugačni vidiki,   kakor  pred  25   leti.
Pred vojno in med njo ni bilo v kamniškem omrežju, niti v konzumu bistvenih sprememb, tako da je do konca vojne obstoječe omrežje zadostovalo ter so bili vsi zadovoljni, tako občina, ker ni imela investicij, kakor tudi občani, ki so imeli ns razpolago tok brez motenj in poceni.
Takoj po vojni zaznamujemo občuten po rast v konzumu, ki se je stalno dvigal vse do L 1931., ko je nastopil gospodarski zastoj. Tako je bilo n. pr. konzumirano 1. 1920 okroglo 70.000 kilovatnih ur, 1. 1931. pa že okroglo 190.000. Ta porast je pripisovati  predvsem   ugodni  konjunkturi   v  r»o-
.Si naju točnu gnano, kakšna je bila cena električnega toka takoj v začetku in kako velik je bil konzum prva leta. Vendar pa moramo sklepati iz obstoječih kamniških naprav in instalacij, da Kamničani takrat gotovo niso računali na večjo porabo elektrike, kakor edino za razsvetljavo in še to gotovo bolj v skromnem obsegu. Zato najbrž tudi imamo v Kamniku nenormalno napetost 110 voltov, kar je danes ena glavnih ovir pri nadaljnji elektrifikaciji mesta, radi velike nerentabilnosti. I ahko torej rečemo, da je bila pogreška v tem pogledu storjena že takoj od vsega začetka, kajti če bi se tedanji občinski odbor odločil za danes splošno rabljeno napetost 220/380 voltov, bi sedanji občinski odbori imeli mnogo lažje stališče pri povećavanju in obnovi omrežja, kajti zavedati se moramo, da bi bilo omrežje pri 220 odnosno 380 voltih napetosti 6 do 17 krat lažje, torej tudi skoro tolikokrat cenejše za prenos iste energije, kakor pa je to potrebno pri 110 voltni napetosti. Ta po-gre-šek takoj od začetka se zdaj lahko vidi vendar  ne  smemo   valiti  preveč  krivde   za
sujmh ;cin.. ko se je ra/Mjaia uDrt bi industrija, pa tudi nizkim cenam, po katerih je občina plačevala smodnišnici električni tok, tako n. pr. v letu 1920. še po S par za kilovatno uro. Ta cena se je potem dvignila na 15 par, pozneje na 30 in leta 1924 na nO par za kilovatno uro ter je ostala do danes netzpremcnjena. Seveda v tej ceni ni zaračunan po višek občine za kritje izgub in investicii. kakor tudi ne trošarina, ki se je začela pobirati) leta 1932. tako, da znaša za konzumenta danes cena električnega toka Din  2.50 za  kilovatno uro.
Z rastočim konzumom so se začele pojavljati tudi težave z omrežjem. Kot rečeno prvotno omrežje, kakor tudi transformatorske postaje, niso bile grajene za tolikšen konzum in so morale prej aH slej delno, ponekod pa tudi popolnoma odpo- j veduti. Pomanjkljivost omrežja se je predvsem čutila zvečer na padcu napetosti, kajti obremenitev kamniškega omrežja je kljub precejšnji industriji še vedno zelo nestalna ter se v večernih urah, konzumira gotovo polovica za Kamnik potrebne energije. Mestna občina se je trudila, kolikor so I mm**-** -»   -i t m^mmmmmmmmammmm—i——^
ji finančne razmere dovoljevale, da bi to /boljšala, izmenjala je nekoliko transformatorjev ter pokrpala omrežje, vendar je vse to zadostovalo komaj za sproti
še večja zmeda in nered je nastopil 1. 1932. ko je začela dobavljati občini električno energijo meščanska korporacija iz svoje centrale v Stahovici. Radi majhne kapacitete centrale, dolgega daljnovoda in mnogokrat rudi radi pomanjkanja vode se je vsaka preobremenitev v Kamniku še mnogo- huje poznala, kakor preje. Sedaj se je sicer stanje nekoliko zboljšalo, vendar je občina še vedno navezana na dva dobavitelj toka. katerih eden, t j. korporacija, ji prodaja tok, ksdar more in dokler ima dovolj vode, dočim ji drugi, t. j. smodnišnica. služi kot zlata rezerva xm vsak slučaj, ksdar   korporacijska   centrala   obstane   radi
pomanjkanja vode ali drugih defektov. Ob tej prilikr moramo omeniti, da kadar primanjkuje vode korporaciji, je primanjkuje tudi smodnišnici. tako da je ta prisiljena obratovati z Diesel-motorjem ter. čeprav % večjimi stroški, kulantno kriti kamniško porabo toka za isto ceno. Kamniška občina je torej glede toka popolnoma odvisna od smodnišnice. favorizira pa kljub temu korporacijo, ki ji nikakor ne more garantirati stalne dobave toka. Tako je n. pr. lani dobavila smodnišnica samo okrog 30.000 kilovatnih ur in sicer kadar je elektrarna korporacije odpovedala, dočim je ves ostali tok dobavila korporacija pod za njo zelo ugodnim pogojem. Kljub popustom, ki jih daje korporacija pri nočnem toku, je ta politika občine nepravilna ter bo morala dovesti, če se bo nadaljevala, do zvišanja cen, kar bo občutno zadelo vse občane. Zelo dvomimo namreč, če bo smodnišnica še v naprej pripravljena po tako ugodni ceni kriti kamniški občini odnosno korporaciji nujno potrebo samo ob najneugodnejšem     času, t j.  ob času pomanjkanja
vode, ko vendar smodnisnico samo stane obrat z Diesel-motorjem najmanj E>in 1.50 za kilovatno uro. Popolnoma razumljivo /e, da meščanska korporacija komaj čaka trn prilike, da bi tudi sama lahko dvignila tvoje cene ter eventualno celo sama sklenila s smodnisnico pogodbo in tako dobi/a v Kamniku monopol na elektriko ter po mili volji diktirala cene. Kratko rečeno, če občina ne bo previdna v tem vprašanju, »m nam lahko zgodi, da bomo plačevali kilovatno uro toka po 5 ali n dinarjev, kakor ga plačujejo v večjih mestih
Kakor vidimo, je možnost nadaljnjega povečanja konzuma v Kamniku enaka ta-korekoč ničli, kajti na eni strani moramo računati s slabimi oziroma prešibkimi napeljavami, na drugi strani pa je rudi kapaciteta kamniške meščanske korporacije izčrpana do kraja. Poleg tega niso dani pogoji za vzdrževanje. Še manj pa za znižanje sedanjih cen električnega toka. Pričakovati torej ne moremo, da bi se v Kamniku dobile kake večje industrije, ki bi s svojim velikim konzumom krile stroške eventualne preureditve omrežja, vsaj ne pod sedanjimi pogoji. Na drugi strani je zopet industrija najbolj zaželen konzument, kajti ta s svojim enakomernim 8 ali še več ur trajajočim odjemom relativno najmanj obremenjuje tako centralo, kakor tudi omrežje ter tako občini najlažje pomaga do uravno-vešenja električnega proračuna. oziroma celo do dobička na električnem toku.
Kamniški občini torej ne preostane nič drugega, nego prevzeti popolnoma rta vsem svojem okolišu monopol na dobavo clek-j tričnega toka. zagotoviti si primerne cene z dolgoročnimi pogodbami, saj ji stoje na razpolago kar trije dobavitelji, t. j. sedanja dva m še Kranjske deželne elektrarne, ter popolnoma preurediti vse svoje omrežje, tako, da bo lahko v vsakem pogledu zadovoljila svoje konzumente.
Od vseh teh vpraftanj je vprašanje preureditve omrežja najtežje. Občina bo morala brezpogojno prej ali slei preiti na napetost 220/380 voltov, kajti drugače bo vsak nadaljnji razvoj nemogoč. Radi visokih investicij ne bo mogoča vsa preureditev in ves prehod naenkrat, pač p« bi se to moralo storiti postopoma in to čim preje, toliko bolje, kajti pozneje bo šlo vedno težje. Pozabiti ne smemo pri tem vprašanju, da so pri prehodu od ene napetosti na drugo, skoraj še bolj kot občina prizadeti tudi konzumenti, posebno industrije, vendar bodo gotovo ti rade volje pripravljeni popustiti, če jim bo občina potem lahko zagotovila nemoteno dobavo toka po primerni ceni, katerega jim pa pod sedanjimi pogoji  ne   more.                                                r\  *>.
\—*^J          PRAZNOVERJE
Nedeljski mvec.  ki  mu  je  starka  prekrižala  pot: Sapra. dane«  bomo  imeli  pa smolo, gotovo bodo vsi  zajci razprodani. PRI FOTOGRAFU
— Te slike ne morem vzeti, saj na nji sploh nimam nosu.
Fotograf: To  je zakrivila fotografska plošča, na kateri se rdeea  barva ne pozna. IZBIRČNOST
Jurček, ki se mu je mamica drugič poročila: — Mamica, prihodnjič mi bo ž pa morala dovoliti, da si  izberem papana sam.
Najimenitnejši otrok sveta
Kaka teče mladost rtaretfl Meriti vojvode Vorakecs
Elizabeti
Hčerka vojvode Yorške£a EUhtabeta je praznovala te dni deseti roje t ni dan. Z.a svojo desetletnico je tudi napredovala. Odslej ne bo vec jedla v otroški »obi, temveč s svojima roditeljema za mizo odraslih. To bi ne bilo nič post-bnega, če bi ne slo za otroka, ki utegne njegova usoda priti v zgodovino. Morda bo ta desetletna deklica nekoč poklica a a pod imenom Elizabeta IL na anjrle?ki prestol. £e zdaj jo nazivajo angleški listi »najimenitnejši otrok na svetu«. Anglija kna a svojimi kraljicami najboljše izkušnje. Vladanje Elizabete, Ane in Viktorij© spada mod najsijajnejse dob© an-gleake zgodovine.
Hčerkica vojvode YorSkega je lep ot*ofc, ki gleda smeje raz slik in maha prijamo % ročico navdušenim množicam. Ve že dobro, kaj je reprezentacija in angleško ljudstvo jo ima zelo rado. Na zadnji sliki Človek takoj opazi njeno energično, močno roko, V nasprotju s svojo mlajšo sestrico Marjrareto Rose je Elizabeta mnogo bolj dostojanstvena in resna. Mnogi pravijo celo. f\,\ je še preveč, ponosna in da jo morata roditelja večkrat opozarjati, naj bo Hnlj naravna. Navzlic te^rii se pa mala Elizabeta rada igra. Lani so podarili l-omlonč-ani malima princesama veliko hišo za igrače. Elizabeta in njena sestrica gospodarita v nji sami. kuhata in v a hi ta poste. Elizabeta rudi navdi*-' seno zbira fotografije svojih sorodnikov na. evropskih kraljevskih in knežjih dvorih, zlasti njihove ofročke slike. Potesrt pa. hv raftuna. v kakšnem sorodstvu jf» z v*akrra> izmed   njih. To  iirro si  jo  sama   izmislila.
Za princesko Elizabeto je določil njen ded Jurij V. strog vzgojni program. Zadnje čase je na vzel njeno vzgojo v svoje roke »uncle David«, kakor pravijo v kraljevski rodbin? sedanjemu kralju Edvardu Vili. On je stroga pravila nekoliko omilil. ?,iifi na »ebi je spoznal, da je bolje spozniti najprej otrokove lastnosti in Sele potem določiti vzgojni sistem. Vzgojo male Elizabete j© vodila do njenega 10 leta ie priletna guvernanta Marion Craffordova. Ta ostane rudi v bodoče pri princeski, raren nje je pa dobila mala Elizabeta se celo vrsto vzgojiteljic in učiteljic, te zdaj s© ho morala seznaniti z angleško ustavo. Pri tera bodo imeli njeni učitelji gotovo lep© uspehe, kajti princeska kaže že zdaj za svoj morebitni poklic veliko zanimanje. Težje gre z matematiko. Številke jo zanimajo samo v toliko v kolikor mor© z istimi označiti število svojih igrači Mala princesa se uči tudi tujih jezikov, enkrat v tednu govori s svojimi starS nemško, dnrgič pa francosko. Zdaj je zaeela tudi z latinščino, kar ji utegne priti prav saj ima ustava mnogo Lv tmskih dokumentov.
Brez navdušenja a* »port bi Elirsoeta ae bila dobra Angležinja. Večkrat na tedeo jo vidijo v londonskem Hvde Parku na debelem, he-le.m poniju, toda v moikem »edlu, kar nasprotuje stari kraljevski tradiciji. Poleg tega je navdušena za kolesar janje ili zdaj je dobila od babice za rojstni dan avtomobilček na bencin. Učila se je tudi ročnih del, toda za nje se ni mogla ogreti. To delo j© prepustila moškim. <"© se ho kralj Edvard VITI. oženil, ostane Elizabeta seveda   navadna   princema.
ZVOČNI   KINO   SOKOLSKI   DOM
▼ fttfki, telefon 53-87
V   sred«   in   fetrtek   »h   p*f   9    nn vesela In zabavna komedija
MORNARICA
PRIDE
V   dopolnilo   Foxov   zvočni   tednik. V soboto:
Na poslednji postaji
Horbijjer In Marija And« rgsst
Svatba kakor ▼ kameniti dobi
Originalno   svatbo   »ts   hotela   imeti   dva ndada   smkonoa   v   amerišdsi   državi   Ore^o-na. svatbo h kamenite, jamske dob©. Po v ninovsm  mnmju  se ljubeten  od  pradavnih ftaaov ni prav nič "spremenila rn tudi ▼ ia konskrm  jarmu  ni  bistvenih  izprememb. 7/i to je  dsjal svoji   izvoljen ki, da  bi   s© vrnila v   piedhistoricne    6ase    in   pofrlodaJa,    kakn so iiveli nađi praočetje.  V  ta namer*  sta -■ zatekla   v   nedavno   odkrito   podsomsko   jamo, o kateri so  učenjaki  izjavtfi. da j© bila v kamen rti dobi ohljndena.  Raki© so go tes© v nji, ko j© vstopil ž©arn. ravtt  v m«d v«dovo   koso,   tast   v   leopardovo,   \*M*   ps v  levjo.   !?©v©sta  s© j© assmeHEljrvo  savijala v kodo divje  kose, bila j© bosa.  v  roVt je drsala  kfj, le sstaše© |e  rmeta nekoliko  r*-kar ©dsno mi bfle  v skladu i seo-
FM  tej  SS%ssalsa   poroki   J©  hi]   ps   as  *ri awJbronrcoar.   fsntn   j©   namr^r   nosfl   ofola Zbralo   te   je   nnogo   radovedne*©*,   da   hi videti to kom©dijo  in ni jim  bilo £al. saj so s© imenitno sabavaJi. Meso so pekli na ražnju, med  svati se je  pa našel  eden,  ki  se ga je  poaseno  nalevel   in   posnemal   fevkala češ,   da  je   bn   to   v   pradavnih   Ans>h   ©dmi pr©bivaleč    pod%©roske    jaso©.   Zlotmi   jraik i a© potem (rovorOi, da je  tast. s©tn dni^i^sn pokasal   kup  kamenja   na dvoriaon,   £a&,  tu* si  gra   V7jime,  saj  se  j©   pofoell   v   tamaniti dobi.  ko  ljudje denarja  Bntofa  *e  niso   no /Tiar. A  zetu j© bfio baje tal, da ni irool t wr*oj   kija.
Z mrtvim pilotom v letalu
Iz RiftahethvtIJa je prutpela v Bru<w»li vest o nenavadni nesreći na fetaldcn v Oarmt-stonu, ki hi se bila lahko končal« mnogo bolj tragično. letalo 7. izkušenim pilotom dr. Osltonom »e te dvignilo nad letališče k drznim zračnim akrobacijam. letalec ter oba potnika dr. Kroger in \ttwell sn Kili privezani k sedečem. Vse je <3o srečno in že je bilo letalo precej visoko nad letališčem, ko ie pilota naenkrat zadela srčna kap, da  je  takoj  trdmnil.
Potnika sta takoj opazila nesrečo. T^ta-lo se je nagnilo in začelo drveti proti zemlji. Potnikoma se je ta čas pmrečilo odve7-a-ti se od sedežev. !>r. Kruger. ki se slučajno tnalo razume na letalstvo, je hitro skočil na pilotovo mesto ki z neverjetno hladnokrvnostjo v zadnjem trenutku zadržal letalo, ki je srečno doseglo tla m se prevrnilo. D»r. Kruger je ostal nepoškodovan, nie gov tovariš si je pa samo zlomil roko. To je menda prvi primer v zgodovini letalstvu da je pilota med poletom zadela smrt, pa se vendar ni zgodila hujša nesreča.
SKROMNOST
—   Od kod imaš to verižieo?
—   Našel s©m jo.
—   Zakaj   pa   najdb©  ni m   prijavil.
—   Nočem, da bi ljudje mislili, da se babam s svojo poštenostjo.
MMILE GABOR1AU                                                 •
ZAKONSKI IN   C I M NEZAKONSKI   *3 1 II
ROMAN.
—  Pravili so mi, da ste bogat. Bodremu možu se je izvil Iz prs   giobok vzdih.
ki je bil že sam po sebi znak razočaranja.
—   Zdaj sem res premožen. — je odgovoril, — toda vedno ni bilo tako. Do svojega petinštiridesetega leta sem žive! v nespametnih :n nepo.rebnih žrtvah, v pomanjkanju. Imel sem očeta, ki mi je pokvaril  mladost in življenje.
—  Kako, rospod Tabaret? — k vpraša! sodnik, vaš oče je zakrivil vso to nesrečo? •..
^ — 2al, da. Odpustil sem mu sčasoma, toda prvotno sem bil zelo jezen nanj. V mladih letih sem prokVel njegov spomin tako. kakor ga more prokleti le najhujša mržnja, ko sem zvedel.. - Saj vam lahko to zaupam. Ko mi je bilo petindvajset let in sem zaslužil dva tisoč frankov v zastavljalnici, je prišel nekega jutra k meni oče ter m; sporočil, da je gmotno uničen, da nima niti toliko več, da bi se do sitega najedel. Zdel se mi ie ves obupan in govoril je o samomoru. Potolažil sem ga seveda in mu prikazal svoj položaj v jasnejši luči. nego je bil v resnici, zagotovil sera ga, da  rrra ne   bo  treba
trpeti pomanjkanja, dokler bom ka>i zaslužil. Za začetek, sem mu dejal, bova stanovala skupa«. Tako se je tudi zgodilo ki celih dvajset let sem skrbel za I starca ...
—  Kaj. vi obžalujete svoje lepo ravnanje, gospod Tabaret?
—  Ce ga obžalujem? Zaslužil bi b>H, da bi se zastrupil s kruhom, ki sem mu ga dajal.
Daburon se ie zdrznil od presenečenja, kar je Tabaret opazil.
—  Počakajte, predno me obsodite, — je nadaljeval. — Dvajset let mi je bik>, ko sem si očetu na ljubo naprti! najtežie preizkušnje. Prijateljev nisem imel več. ljubezni sem se izogibal, da bi se povečali moi dohodki, sem hodil vsak večer delat k nekemu notarju, nit* tobaka si nisem privoščil. Toda vse je bilo zaman. Stari se je neprestano pritoževal in tarnal, kako slabo se mu godi. BoleSo ga je. da ni več bogat- Rabil je denar za vsakdanje izdatke, za to in ono in le z naj veča o težavo sem mu sproti ustrezal. Sam bog ve. koliko sem trpel.
—  Nisem bil rojen za to, da bi žtvel in se postaral sam, kakor pes. Imam zmisel za rodbinsko iiv-lien.e, rad bi se bi oženil, oboževal in ljubil svoro ženo. bil od nje vsai mak) ljubljen in videl, kako se igrajo okrog mene otročički. Toda dovoli bodi tega. Ko so mi te rvasV stiskale srce. da bi me bile malone zadušile, ko sem tako osamljen in zapuščen često
I k>kal,  me  ie  obšla   drvja lezm na  samega  sebe.
Ponvstfl sem: dragi dečko, če zaslužim samo tršti-soč frankov letno in če imam starega, oboževanega očeta, moram krotitS svoja čustva ki ostati star samec.
Končno sem bil že starec ko je umrl moj oče, ta podlež, ta ...
—  Gospod Tabaret! — mu ie posegel v besedo sodnk. — oh, gospod Tabaret. nikar ne govorite tako!
—  Saj vam pravim, da sem mu že odpustil, toda razumeti morate mojo jezo. Na dan njegove ^mrti sem našel v njegovi pisalni mizi črno na belem dokaz, da je dobival dvarset tisoč frankov letne pente
•
—  Kaj. bit ie bogat?
—  Da, zelo bogat, kajti to še ni bilo vse Pri Orleansu je imel najeto posestvo za šest tisoč frankov letno. Razen tega je imel hišo, v kateri zdai stanujem. Stanovala sva v nji skupno in jaz, neumnež, tepec. šema. sem plačeval vsako četrtletje hišnici najemnino.                             t
—  To je pa že od sile!
—  Kaj ne? To je pomenilo krasti denar iz lastnega žepa. In da bi bil zasmeh popoln, ie zapustil še oporoko, kjer je kričal boga za pričo, da mu je bil pri srcu samo moj blagor, ko ie tako ravnal V oporoki pravi, da me je hotel naučrti reda n varčnosti, da bi ne delal v živrjen^u neumnosti. Bi1o mi je petinštirideset let in od svojega dvajsetega leta sem si očital vsak zapravljeni groš. Spekulira! ie na
moje dobro srce.  Ah. tako se človeku  za gnusi si-oovska ljubezen.
Povsem razumljiva hi upravičena jeza očeta Tabareta je bila tako komična, da »e sodnik komao zadrževal smeh. čeprav je znal bodri mož tako ganljivo pripovedovati.
—  Vsag to premoženje je vas moralo razveseliti, — ie dejal.
—  Nit: najmanj, gospod Prišlo je prepozno. Tmetfi kruh. kadar ni več ?*>b. hvala lepa. Za ženitev sem bil že prestar. Vendar sem pa dal službi slovo, da je lahko zasede! moje* mesto siromašnejši. Mesec dni sem se strašno dolgočasni. Tedaj sem pa sklenil napraviti kakršnokoli neumnost, početi nekaj, kar hi me razvedrilo. Začel sem zbirati knjige.
Prečita! sem vse. kar sem jih kupil. Povem vam. da sem zbiral samo to. kar se >e več ali manj nanašalo na policijo. Sporrrne. poročila, policijske protokole, pisma, potopise, romane, vse mi je bilo dobrodošlo, vse sem kar požiral-
Časteč spomin najslavnejših policistov sem se navduševal za te može ostrega nosu, prožne, kakor ieklo. bistroumne in premetene, bogate na nepričakovanih pripomočkih, zasledujoče zločince z zakonikom v roki. Zahrepenel sem. da bi postal kolešček tega čudovitega stroa. previdnost v malem, pomagajoča kaznovat; zločince in slaviti zmago nedolžnosti. Poskusil sem to :n zdaj men^ da sem nekoliko nadarjen za ta pokhc
— AH vam policijska služba ugaja?