KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil NOVO MESTO, 25. november 1988 št. 21—22 Po podpisu pogodbe... Dne 16. 11. 1988 je bila v Parizu druga seja upravnega odbora bodočega tozda Revoz. Najpomembnejše točke dnevnega reda so bile: 1. poročilo o stanju del pri realizaciji projekta R 5, 2. predstavitev imen nekaterih možnih kandidatov za pomembna delovna mesta v Revoz s strani 1MV, 3. predstavitev predloga makroorganiziranosti DO IM V, 4. predstavitev določil osnutkov vsplošnih aktov, ki pomenijo realizacijo zahtev iz pogodbe. Pri prvi točki je bilo ugotovljeno, da dela potekajo v skladu s predvideno dinamiko, sprejetih je bilo tudi nekaj zaključkov, ki naj bi prispevali k uspešnemu poteku del v bodoče. Pri drugi točki je tov. Noč obrazložil kriterije, po katerih izbira kandidate za pomembna delovna mesta v Revoz, kot tudi imena nekaterih možnih kandidatov za zasedbo pomembnih delovnih mest, za katera je po pogodbi predlagatelj IMV. Pri tretji točki je bil predstavljen in v osnovnih potezah obrazložen predlog nove organiziranosti IMV, ki je sedaj v razpravi ter je bil vzet na znanje brez vsebinskih pripomb. Pri četrti točki so bile predstavljene rešitve v osnutkih splošnih aktov, ki so povezane s pogodbo. RNUR bo v času trajanja javne razprave podal svoje pripombe. Naslednja seja upravnega odbora bo sredi decembra v Jugoslaviji. Zdravko Slak Spremembe v organiziranosti in samoupravni splošni akti Delavski sveti tozdov, DSSD in DO IMV so na sejah 7. II. 1988 določili elaborat in osnutke novih samoupravnih sporazumov (SaS) ter statutov, kot temeljnih — statusnih samoupravnih splošnih aktov (SSA) za nadaljnje izpopolnjevanje samoupravne in notranje funkcionalne organiziranosti. Nadaljnje zato, ker smo že v letu 1985 začeli (spremembe organiziranosti IMV iz sozdov v DO), nadaljevali v letih 1986 (sprejetje obstoječih SaS in Statutov za smotrnejšo organiziranost DO IMV z desetimi tozdi in eno DSSD), 1987 in 1988, ko smo sprejeli druge potrebne SSA, zlasti za ureditev notranje — »mi-kroorganizacije«. Ves čas smo se zavedali in bili odločni, da bomo organizacijo nenehno izpopolnjevali ter dograjevali in da ob odločanju dejansko pripravljamo osnove za nove, boljše rešitve, ki jih zahtevajo hiter razvoj, ter vedno ostrejše gospodarske razmere. Prepričani smo, da nam je to, če ne v celoti, pa vsaj v največji meri uspelo, da lahko nadaljujemo in da začetega dela ne smemo prekinjati. (Nadaljevanje na 4. strani) Čestitamo ob dnevu republike DOMOVINI Kako si se tako mi prikupila prisrčna moja, sladka domovina, da mi iz srca tvojega spomina čas ne izbriše in ne druga sila. Po svetu ti iz varnega si krila poslala zgoraj zvestega me sina, up v mladem srcu — to je last edina ki si na daljno pot mi jo zročila. In vendar, glej jaz vedno mislim nate, po tebi srce zvesto izdihuje, prelilo rado gorko kri bi zate. Moj duh le v tihi noči obiskuje in tvoje zveste sine, moje brate, pozdravljat hodi iz dežele tuje. INTEGRALNO UPRAVLJANJE IN KONTROLA KAKOVOSTI Ocenjevanje dobaviteljev S programom osvajanja novega vozila R-5 je postopek osvajanja domačih dobaviteljev usklajen s postopkom Renault odnosno grupacije Peugeot — CITROEN - TALBOT. Po novem postopku se bodo poleg novih dobaviteljev ocenjevali tudi »stari« dobavitelji za vozilo R-4. S tem se bodo izločili vsi, ki ne zagotavljajo zahtevano kakovost svojih izdelkov. Renault nam je posredoval svoj nov postopek po katerem se vrši ocenjevanje dobavitev in se dobavitelji razvrščajo po sposobnosti zagotavljanja kakovosti. Nov postopek je prilagojen zahtevam sodobne industrije, ki so izražene v standardu za kakovost EGS, ki stopi v veljavo z letom 1992. V novem postopku je za razliko od starejših v oceni posameznih elementov izražena večja subjektivnost ocenjevalcev, ocenjuje se ali je funkcija kakovosti ustrezno vtkana v vse sestavine poslovnega sistema v cilju zagotavljanja predpisane kakovosti izdelka. V testnem listu so zajeta naslednja področja: — organiziranost in poslovna politika vodstva DO, — zasnova, razvoj in obvladovanje zanesljivosti izdelka, — zasnova in razvoj tehnološkega postopka, — opremljenost za preverjanje mer in preizkušanje, — sposobnost dobaviteljev zagotavljanja kakovosti dobave, — zagotavljanje kakovosti proizvodnje — zagotavljanje kakovosti po odpremi, — urejenost okolja in pretoka blaga, — osebje (motivacija — komuniciranje, izobraževanje, delovna sila). ustrezno delujočo funkcijo kakovosti v vseh elementih poslovnega procesa delovne organizacije. V skupini B so dobavitelji, ki so z določenimi omejitvami sposobni zagotavljati kakovost svojih izdelkov, vendar morajo predložiti plan izboljšanja delovanja funkcije kakovosti. Dobavitelji iz skupine C niso sposobni zagotavljati kakovosti svojih izdelkov in morajo v roku enega leta po predloženem načrtu izboljšave za uvrstitev v skupino B. Dobavitelji razvrščeni v skupino D se izločijo, ker nimajo funkcije zagotavljanja kakovosti usklajene s proizvodnjo. Po novem postopku bodo poleg zunanjih dobaviteljev ocenjeni tudi IMV-jevi tozdi na Mirni in v Belem Manastiru. Doslej je ocenjeno devet dobaviteljev od katerih je šest uvrščenih v B skupino — dva sta uvrščena v C skupino in eden je v skupini A — izločen. Iz dosedanjih ocenitev so vidna področja poslovnega procesa kamor še ni prodrl sodoben pristop zagotavljanja kakovosti. Najbolj izstopata področji, od katerih je kakovost temeljno odvisna, to sta področje zasnove, razvoja in zanesljivosti izdelka ter področje osebja (motivacije, komuniciranje, izobraževanje, delovna sila). V razvojnih oddelkih obstaja sodobna oprema in visoko usposobljeno osebje — torej nakopičene velike razvojne možnosti, ki so zaradi nepoznavanja sodobnih pristopov do razvoja novih ali posodabljanja starih izdelkov, slabo izkoriščene posebno še v smislu zagotavljanja kakovosti izdelka v fazi zasnove in razvoja. Vsako področje poslovnega sistema je po novem vprašalniku možno oceniti ločeno, tako, da izstopi področje v katerem funkcija totalnega zagotavljanja kakovosti ni zadovoljivo vgrajena. Po novem postopku se vsaka sestavina funkcije kakovosti v podjetju ocenjuje z oceno ustrezno, sprejemljivo, nesprejemljivo, odnosno ne obstaja. Na osnovi potrebnih in neobhodnih sestavin funkcije kakovosti v podjetju se, v odnosu na ocene delovanja elementov zagotavljanja kakovosti, dobavitelji razporedijo v štiri skupine. Kljub dejstvu, da dobro zastavljeno konstrukcijo in tehnologijo, lahko ustvari le ustrezno izobražen in motiviran delavec, redko kje obstajajo programi izobraževanja delavcev za delo, ki ga opravlja, pa naj bo to delavec v proizvodnji ali v razvoju odnosno delavcev poslovodne strukture. Vse bolj izstopa, da je ustrezno izobražena in motivirana delovna sila, tisti bistveni element zagotavljanja neprekinjene kakovosti izdelka, ki je obenem tudi temeljni kamen dolgoročne perspektive delovne organizacije. V skupini A so dobavitelji, ki Služba kontrole kakovosti so sposobni zagotavljati stalen vhodnih materialov nivo kakovosti svojih izdelkov z HUfll Anton Čefarin Dosežene realizacije kakovosti v obeh programih za oktober 1988 DOSEŽENE REALIZACIJE KAKOVOSTI V OBEH PROGRAMIH ZA OKTOBER 1988 A. PRIKOLIŠKI PROGRAM oktober — 1988 B. AVTOMOBILSKI GRAM oktober - 1988 1. OBRAT II PRO- 120.0 % 1. TOZD TO MI 120.0 % 2. OBRAT III 110.1 % 2. TOZD TPP ŠEN 110.9 % 3. TOZD TADO BM 104.7 % 3. TOZD TPD ŠM 109.1 % 4. OBRAT V 100.3 % 4. TOZD TP ČR 101.8 % 5. OBRAT I 93.9 % 5. TOZD TP BR 98.2 % 6. OBRAT SUHOR 91.8 % 6. TOZD TP NM Plan ni 95.9 % • v mc, 7. OBRAT IV 90.1 % planiranje je vse Tako nekako se je glasila sklepna misel organizatorjev 15. rednega letnega posvetovanja o planiranju, ki je bilo od 19. — 21. oktobra 1988 v Portorožu. Posvetovanja se je, tako kot vsako leto, udeležila tudi majhna ekipa dveh strokovnih delavcev — planerjev iz naše DO IMV. Med nekaj sto prisotnih udeležencev in organizatorjev smo letos prvič opazili tov. Žarka Papiča, direktorja zveznega zavoda za planiranje. Razen njega, so pri realizaciji posvetovanja sodelovali nekateri uveljavljeni teoretiki in praktiki s področja planiranja, katere je pri predstavitvi organizator hudomušno poimenoval kar za »inventar« takšnih in podobnih srečanj (napr. tov. Milivoj Samar, predsednik slovenskega komiteja za planiranje, mag. Rudi Rozman, dr. Janko Belak in drugi). Zanimanje za posvetovanje je bilo ogromno. Udeleženci smo zlahka zapolnili glavno dvorano v portoroškem Avditoriju, ter dva pomožna prostora, v katerih smo spremljali potek posvetovanja preko interne televizije. Takšno zanimanje pa ni nič nenavadnega ali nepričakovanega, če se spomnimo v kakšnem položaju se nahajamo in kaj vse čaka nas v naslednjem letu (predvsem veliko neznank). Razprava se je v teh treh dneh v glavnem vrtela okrog najbolj bistvenih vprašanj našega gospodarskega pa tudi političnega trenutka in njihovega vpliva na gospodarjenje v letu 1989. Vse kaže na to, da v bodoče ne bomo priče silnih prerekanj okrog gospodarskih resolucij za naslednje leto, enostanvo zato, ker se predlaga njihovo ukinitev. Namesto resolucije pa bomo verjetno dobili nekakšen zvezni planski dokument, predvsem informativne narave. Glede na politizacijo, na dolgotrajno drago in neučinkovito oblikovanje in sprejemanje gospodarske resolucije v zadnjih letih, se nam tak predlog zdi sprejemljiv. Resnici na ljubo je treba povedati, da skoraj nobene resolucije nismo v celoti uresničili, zato z njeno odpravo ne izgubljamo nič dragocenega. Če bo sprejet predlog novega zakona o planiranju, letno planiranje ne bo več obvezno za OZD (razen za OZD posebnega družbenega pomena). S tem se želi v skladu s proklamirano politiko liberalizacije gospodarskega življenja razbremeniti OZD od planiranja zaradi plana (misli se na plane družbenopolitičnih skupnosti). Končni cilj pa je tako sproščene ustvarjalne sile usmeriti na pravo, tržno in podjetniško planiranje, katero bo eno izmed najaktivnejših oblikovalcev razvojne politike podjetij v prosti tržni konkurenci. Padel bo tudi eden izmed zadnjih temeljev klasičnega družbenega (državnega) planiranja, saj se je tov. Papič (direktor zveznega zavoda za planiranje) zavzel za prožnejše oblike načrtovanja. Konkretno je predlagal uvedbo 6-letnega srednjeročnega načrta (za obdobje 1990-1995), ker se ta ujema z našo novo razvojno strategijo in s časom odloga našega odplačevanja tujih kreditov, razen tega pa jc že zdaj popolnoma jasno, da je dosedanji srednjeročni plan za obdobje 86—90 nedosegljiv, da je »padel«. Razen makro-ekonomskih izhodišč za naslednje leto smo udeleženci slišali tudi veliko koristnih metodoloških napotkov za podjetniško planiranje. V številnih referatih in diskusijah smo našli tudi potrditve nekaterih lastnih izkušenj in rešitev, predvsem s področja informatizacije in računalniške podpore procesa planiranja. Posvetovanje ocenjujemo kot koristno, saj je prispevalo svoj (znaten) delež k skupni zakladnici znanja in izkušenj, kakor v DO IM V tako tudi v širšem družbenem prostoru. ■ . Plansko analitski sektor MUfir Branko Brcglcc Obveščanje in moč - EPP ali obveščanje? Sodelovanje med uredništvi KURIRJA in NAŠE TOVARNE se nadaljuje. Tretje srečanje uredništev IMV-ja in mariborske Metalne je bilo konec oktobra 1988 v domu pri Miklavžu na Gorjancih. Tema pogovora: OBVEŠČANJE IN MOČ oz. TOVARNIŠKI TISK PO MERI POSLOVODNIH STRUKTUR. Novinarji v združenem delu Slovenije so v svoj program dela na vidno mesto postavili problemski sklop, ki so ga označili s sloganom »OBVEŠČANJE IN MOČ - TOVARNIŠKI TISK PO MERI POSLOVODNIH STRUKTUR«. Pa ne za to, da bi tovarniški tisk postal servis poslovodnih struktur, da bi iz področja obveščanja prešel na področje, sicer bolje plačane in cenjene propagandne sfere, pač pa z namenom da bi z ljudmi, ki so po črki zakona prvi odgovorni za obveščanje, kakor je opredeljeno v naših aktih, dosegli čim višjo in čim kakovostnejšo stopnjo sodelovanja. Danes namreč ugotavljamo, da posluha s strani teh ljudi za obveščanje ni ravno preveč. Stvari pa se lahko z obojestranskim prizadevanjem, interesom, odkritim dialogom, ki naj bo seveda v dobi današnjih demokratičnih časov, kakovostno spremenijo. Pogovori, akcije s tem v zvezi bodo potekale po vsej Sloveniji do maja 1989, ko naj bi jih na srečanju novinarjev OZD strnili v enotne zaključke in na osnovi teh začeli z akcijo. Temi je bilo namenjeno tudi tretje srečanje uredništev, ki ga seveda ne bi mogli izvesti brez sodelovanja poslovodnih delavcev. Tako so se članom uredništva v pogovoru pridružili še: Franjo Šauperl, direktor delovne skupnosti razvojnih služb (Metalna), Andrej Štiglic, direktor sektorja za razvoj samoupravljanja (Metalna), Marko Borštnar direktor tozda Krmelj, s strani 1MV pa Simo Gogič pomočnik direktorja KPS. Pričakovali smo, da bo prišlo več povabljenih poslovodnih delavcev IMV-ja, vendar žal... Pa vendar nam to ni vzelo volje, da ne bi pogovor na to temo, ki bi bil ob številčnejši udeležbi vabljenih lahko kakovostnejši (in obojestransko koristen) pričeli. kaj nas zanima? V današnjem svetu, zasutim s kopico informacij, mora človek °b svoji prezaposlenosti sam opraviti selekcijo informacij, ki so zanj pomembne, odločujoče. Te so gotovo tiste, ki tako ali drugače vplivajo na njegovo delo in življenje. Vprašanje je le, koliko Posluha in volje imamo za to, da m pripravili zahtevane informacije takšne, da bi jih vsi s pridom nihko uporabili. V teh kriznih časih si mi, ki delamo na obveščanju često postavljamo vprašanje, kaj DANES ljudi — delavce pravzaprav najbolj zanima? O čem želijo več informacij? Jasno je, da nas vse manj zanimajo detajli iransko-iraških sporov, nasprotno pa nas vse bolj zanimajo vse podrobnosti o dogajanjih v našem okolju, skratka vse. kar je pomembno za kreiranje našega vsakdana. Mislim, da je to logično in razumljivo za vse nas, ko se pojavimo v vlogi bralca, vprašanje pa je, kako o tem razmišljamo, ko se pojavimo v vlogi posredovalca informacij. Takrat smo gotovo previdnejši, kritičnejši in zelo selektivni. V tem ni nič slabega, saj je to lahko tudi znak odgovornega dojemanja položaja in pomena — recimo mu informacijo dajalca. Prav nič novega ni v trditvi, da ima tisti, ki razpolaga z informacijami tudi moč, saj s pomočjo informacij obvladuje položaj. Vemo pa tudi, da je sito skozi katerega pritekajo informacije v ozd vse manj prepustno niže, ko gremo po hirarhični lestvici. Tako nam je ob tej trditvi in, ob znanem dejstvu, kje se v povprečju nahajajo v tej hirarhiji novinarji v ozdu lahko kaj hitro jasno, kako je le-ta obložen z informacijami, kar žal nemalok-daj vpliva na kakovost obveščanja. Vendar si lahko iskreno in brez patetike ali očitkov priznamo, da kakovost obveščanja v ozdu ni ravno problem, s katerim bi se recimo jim »lastniki informacij« pretirano ukvarjali. Žal gre vse pogosteje za tretma nujnega zla, ki pa nas vznemiri, ko skoči iz nekaterih idejnih konceptov, oziroma iz našega individualnega videnja te aktivnosti. Gotovo se bomo vsi hitro strinjali s trditvijo, da naj obvešča- nje v združenem delu na zaposlene deluje kreativno, stimulativno, prispeva naj k dvigu ima-gea, krepi zavest, pripadnosti kolektivu, skratka pomeni naj vez med vsemi zaposlenimi, naj zabeleži vse pozitivne trende zmage... Kaj pa slabosti? Naj o njih molčimo, po prepričanju: v lastno skledo pa ja ne bomo pljuvali! Danes so nas na vseh nivojih polna usta demokracije, kulture dialoga in še mnogih, ušesom prijetno zvenečih besed, ki jih zahtevamo od drugih, v svoji hiši pa smo zanje imuni. O problemih, napakah naj molčimo in morda nam bodo verjeli, da težav in napak nimamo... Mislim, da je to v času, ki ga živimo nepotrebno in celo naivno. Vloga časopisa v DO je gotovo slikovit, čeprav včasih v meglo zavit, odraz notranjih razmer. Kritične teme objavljene v časopisu, jasno govorijo o demokratičnem vzdušju v kolektivu, o odprtem dialogu, pri- pravljenosti spopada s sleherno težavo in možnostjo njene rešitve. Seveda je potrebno računati na rizik dopuščanja demokracije, da se javno in glasno postavijo (morda) neprijetna vprašanja, na katere pa je vedno bolje odgovoriti, kot molčati. Toliko slabše je, če za ta vprašanja ne pokažemo zanimanja pravočasno, da tlijo zatrta in morda kasneje prepotencionirana, prenapeta pridro na dan. Vemo, da v ozd pomenijo osnoven, najzanesljivejši, naj-kompetentnejši vir informacij delavci s posebnimi pooblastili, da so torej oni hote ali nehote, direktno ali posredno, tako ali drugače vpeti v informiranje. Žal tudi z vso premajhno mero posluha za to področje, saj bi z intenzivnejšim sodelovanjem, s skupnimi močmi lahko naredili informiranje takšno, kot bi moralo biti. V nadaljevanju so razpravljala posvetili precejšnjo pozornost problemu, ki so ga v Celju označili, »Skozi ključavnico do informacij«, ki je akuten v novinarstvu v združenem delu, kjer mnogokrat služi kot izgovor poslovna tajnost, problem degradacija imagea. V Metalni so te težave in dileme uspešno rešili ravno z intenzivnim in rednim sodelovanjem med novinarsko ekipo in poslovodnim odborom v obliki rednih tedenskih informativnih sestankov, ki jih obe strani ocenjujeta kot potrebne in koristne. Dialog je postal še živahnejši ob vprašanju odmevnosti tovarniškega tiska in ob reakcijah na objavljene tekste. Skoraj enotna je bila ugotovitev, da so odziv-nejši kritični teksti, ki nekoga neposredno prizadevajo, vendar ne v pisnih oblikah. Teh reakcij je zelo malo, rubrika pisma bralcev v tovarniških časopisih ne ožive, razlogi pa so več ali manj jasni. Živahna razprava je potrdila, da je tema pravilno izbrana, da je nemogoče pripeljati do skupnih zaključkov brez aktivnega sodelovanja poslovodnih delavcev. V tem Metalna pred nami izrazito prednjači, saj v poslovodnih sferah vlada interes in pravilen odnos do obveščanja in se od njih lahko še veliko naučimo. Vendar kakovostnejših premikov ne moremo pričakovati dokler se naši poslovodni delavci niti ne odzovejo (ali vsaj opravičijo) na poslano vabilo, dialog je tako nemogoč. Vendar v uredništvu ostajamo optimisti in prepričani smo, da bo tudi to področje moralo postati preokupacija vodilnih... Ob zaključku srečanja smo udeleženci sprejeli sklepe, ki so smernica našemu delu v bodoče: 1. Vse cilje na področju informiranja lahko dosežemo le v enakopravnem dialogu, v tesnem sodelovanju celotne poslovodne strukture z novinarjem in uredništvom, ob maksimalnem zaupanju, ki ga nihče ne sme izrabiti. 2. Zagotoviti prisotnost novinarja na sejah PO in vpeljati redne kontaktne sestanke PO — uredništva. 3. Objektivno ovrednotiti dela in naloge novinarja v primerjavi s sorodnimi strokovnimi delavci, s poudarkom na vse večji odgovornosti in samostojnosti. 4. Ob vsesplošnih procesih demokratizacije naše družbe ne smemo biti za le-te imuni tudi v obveščanju v DO. Zato zahtevamo od poslovodnih delavcev več pozornosti in strokovne obravnave področja informiranja. 5. Sindikat v DO naj vsaj enkrat letno razpravlja o obveščanju v delovni organizaciji. J. Š. IZ DPO IN SAMOUPRAVE Spremembe v organiziranosti in samoupravni splošni akti Osnutki novih SaS in statutov opredeljujejo popolnejšo, zlasti pa smotrnejšo »mikroorganizira-nost«, po kateri naj bodo v sestavi IMV štirje tozdi in ena (manjša) DSSD. Novi tozdi se organizirajo kot celovit proizvodno programski, tehnično tehnološki, tržni, ekonomski in samoupravni sistem, z vsemi potrebnimi poslovnimi funkcijami, v DSSD pa se opravljajo le dela skupnega pomena, potrebna za uresničevanje skupnih interesov v DO IMV in tista, ki jih bodo narekovale racionalizacije. Vse, vključno z razlogi, cilji, ocenami in utemeljitvami predlaganih sprememb, je podrobneje opredeljeno v »elaboratu, o družbeni in ekonomski upravičenosti ter oceni pogojev za spremembe v organiziranju tozdov in DSSD v sestavi DO IMV«. V elaboratu so zapisani cilji za organizacijske izpopolnitve, ki so naslednji: 1. doseči enotnejšo odgovornost v okviru večjih celovito funkcijsko zaokroženih organizacijskih enot, odgovornih za posamezne tržne programe v okviru DO IMV; 2. z decentralizacijo odgovornosti omogočiti hitrejši razvoj novih tržno zanimivih programov; 3. zagotoviti integriteto DO IMV (strateški razvoj, finance, kadrovska politika, zastopanje (predstavljanje firme), kultura podjetja, urejanje odnosov s partnerji v tujini), informacijski sistem, planiranje; 4. poenostaviti in racionalizirati strukturo upravljanja; 5. doseči večjo fleksibilnost organizacije; - projektni - timski način dela — doseči optimalno izrabe potencialov (kadri, oprema...); 6. uveljaviti sistem ciljev (ciljno vodenje) za opredeljevanje pristojnosti in odgovornosti; 7. poenostaviti organizacijo z zmanjšanjem organizacijskih nivojev in racionalizacijo stroškov neproizvodnih funkcij. KRITERIJI ZA OBLIKOVAJE ORGANIZACIJSKE ENOTE Pri iskanju rešitev za formiranje organizacijskih enot, oziroma delitev dela med njimi, smo izhajali iz naslednjih kriterijev; - tržni programi (skupina kupcev oz. prodajne poti s tržno sorodnostjo, kjer se prodajajo določeni proizvodi), — proizvodni program (skupine proizvodov in storitev s tehnološko sorodnostjo), — teritorij (lokacija proizvod- nje), — funkcija in sklopi med seboj povezanih nalog, — povezanost različnih nalog s skupnim ciljem v sistem projektov. Glede na cilje za organizacijske izpopolnitve smo kot izhodiščni kritereij upoštevali tržni program, ki smo ga kombinirali s proizvodnim programom in teritorijem. ZASNOVA MAKRO ORGANIZIRANOSTI DO IMV Na osnovi ciljev za organizacijske izboljšave obstoječih problemov in razvojnih usmeritev smo pristopili k iskanju možnih rešitev za bodočo organiziranost DO IMV. (glej tabelo) Osnovna značilnost predloga je v delitvi DO na Temeljne enote gospodarjenja glede na različne možne tržne programe DO. Temeljne enote gospodarjenja predlagamo, da se samoupravno organizirajo kot tozdi, saj pričakujemo glede na predvidene spremembe ZZD in novo ustavo ter zakon o samoupravnih podjetjih odpravo pomanjkljivosti, ki so jih imeli tozdi doslej. Temeljne enote gospodarjenja TEG. so samostojne enote (v razvitem svetu divizije ali profitni centri) z enotno odgovornostjo za poslovni uspeh svojega tržnega programa. Organizacijsko vključujejo najmanj funkcije trženja, razvoja in proizvodnje ter po možnosti še funkcije interne ekonomike in kadrovske operative. TEG so odvisne od uspehov svojega dela med njimi pa se razvija zdravo poslovno tekmovanje. Med seboj poslujejo na osnovi tržnih odnosov in s tem se opuščajo dosedanji monopoli. Kriterij za uspešnost posameznih TEG je dosežena cena na tržišču, kar bo glede na konkurenco prispevalo k zdravi selekciji dejavnosti glede na ekonomski uspeh. Posamezne TEG povezuje na raven DO IMV: — strateški razvoj, — skupne finance, — podjetniška kultura, — kadrovska politika, — enotne osnove informacijskega sistema, — enotne osnove sistema kakovosti. DSSD DOPOLNILNI PROGRAMI - pomoč gen. direktorja TOZD Tovarna posebnih vozil in opreme - direktor SKUPNE TEHNlCNO-RAZVOJNE NALOGE - pomočnik general, direktorja EKONOMIKA - pomočnik general, direktorja SKUPNE KADROVSKO SPLOŠNE NALOGE - pomočnik general, direktorja ORGANIZACIJA IN INFORMATIKA - pomočnik general, direktorja TOZD Tovarna avtomobilskih delov in opreme Beli Manastir - direktor - direktor TOZD Tovarna prikolic Adria TOZD Tovarna avtomobilov Revoz - direktor - generalni direktor - pomočnik gen. direktorja - projektni vodja - svetovalec DO IMV Kriteriji, cilji in našteta izhodišča so bili podlaga za nasledji predlog makroorganizacijske strukture DO IMV. UTEMELJITEV PREDLOGA MAKROORGANIZACIJE Po predlogu bodoče makroor-ganiziranosti bodo DO IMV sestavljali štirje tozdi in številčno zelo majhna DSSD. Glede na sedanjo organiziranost predlagamo naslednje pomembnejše spremembe: - tozdi prikoliške dejavnosti se združijo v tozd Tovarna prikolic Adria; — obrata Suhor in Brežice se odcepita od tozda Tovarna avtomobilov in skupaj s proizvodnjo posebnih vozil organizirata v drugi tozd; — tozd Beli Manastir ostane praktično enako organiziran kot sedaj (na makro ravni); - naloge tozda Razvojni inštitut in tozda Commerce ter naloge DSSD se skoraj v celoti prenesejo na bodoče tozde. Na podlagi že navedenih argumentov za oblikovanje tozdov v svojstvu temeljnih enot gospodarjenja kakor tudi različnih karakteristik obeh osnovnih programov, ki obstojita v IMV, je večje združevanje nalog oz. poslovnih funkcij na nivoju DO neracionalno. Na nivoju DO bomo obdržali le tiste funkcije, ki so neobhodne za doseganje tekočih in razvojnih ciljev DO. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SaS in statuti za ureditev nove makroorganizacije (osnutki, določeni na sejah DS 7. 11. 1988) so: — SaS o spremembah v organiziranju tozdov v sestavi DO IMV, — SaS o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med tozdi in DSSD v sestavi DO IMV, — SaS o združevanju dela delavcev v tozde (štirje tozdi), - Statut tozda (štirje tozdi). IZ DSO IZ SEJE DS DO IMV: Alternative ni in časa za oklevanje tudi ne (Nadaljevanje s 4. strani) — SaS o združevanju dela delavcev v DSSD — Statut DSSD — SaS o združitvi v DO IMV in - Statut DO IMV, osem SSA, pri čemer mora imeti vsak tozd »svoj« SaS o združevanju dela delavcev in »svoj« statut, torej skupno 14 aktov. Rokovnik za obravnave in odločanje o sprejetju novih SaS in Statutov opredeljuje elaborat, kratko pa ponovimo: - do 22. 11. 1988 jih bomo (osnutke) obravnavali, do 18. 11. 1988 pa bodo za to organizirani zbori delavcev v vsakem tozdu in DSSD, - 2. 12. 1988 bodo DS tozdov, DSSD in DO IMV odločali o pripombah oz. predlogih, določili končne predloge in razpisali referendume, - do 16. 12. 1988 se bomo na ponovnih zborih delavcev seznanjali s predlogi, - 21. 12. 1988 bodo o sprejetju odločali na referendumu v vsakem tozdu in DSSD, pri čemer bodo delavci v tozdih odločali o vseh predlaganih SaS •n statutih (SaS o spremembah..., SaS o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti..., SaS o združevanju dela delavcev v tozde, Statut »tozda«, SaS o združitvi v DO IMV in Statut DO), delavci v DSSD pa le o SaS o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti... SaS o združevanju dela delavcev v DSSD in Statutu DSSDč. Osnovne značilnosti Osnutki so v večini pripravljeni na podlagi obstoječih SaS in Statutov in trenutno veljavnih zakonov, ki smo jih morali, kljub predvidenim bližnjim spremembam, dosledno spoštovati. Pri tem ustrezno opredeljujejo vse ugotovitve in predloge iz elaborata, spremembe zakona o združenem delu, ki smo jih prej (zaradi predvidenih sprememb v organiziranosti) zanemarili, in nova spoznanja ob dosedanjem delu ter o potrebah po boljšem urejanju. Razlika v primerjavi z obstoječimi je, da so predlagani SaS in Statuti krajši, zgoščenejši in največkrat ne vsebujejo določb, ki bi bile le prepisane iz zakonov, ravno tako tudi ne določb procesne narave, ki ne sodijo v odločanje na referendumu. Vsebujejo še nekaj morebiti nepotrebnih določil, zlasti ideološke narave, vendar lahko to popravimo v obravnavah. Zato lahko trdimo, da se bo z osnutki brez večjega truda seznanil vsakdo, ki pozna vsaj delno obstoječe SSA, ali je sodeloval v obravnavah ob odločanju o njihovem sprejetju, in je Prečita! elaborat. Med 4. in 5. sejo DS DO IMV je bil precejšen časovni predah, kar je prav gotovo pripomoglo k 15 točk dolgemu dnevnemu redu, ki je napovedoval dolgo sejo. Spremembe dnevnega reda, so odkar delegati pravočasno dobivajo vabila in gradiva, že vsakdanja stvar, vedno se najde kaj nujnega kar ne mora čakati. Tako je bilo tudi tokrat. 21. 12. 1988 - REFERENDUM Delegati delavskega sveta, prisotnih jih je bilo dvajset, so po strnjeni uvodni besedi Simona Drobniča in pravočasno sprejetih gradivih obravnavali in določili osnutke SaS o spremembah v organiziranosti tozdov v sestavi DO IMV, SaS o združitvi v DO IMV in osnutku novega statuta DO IMV. Osnutke samoupravnih aktov za predvidene spremembe so delegati določili in jih tako posredovali v obravnave delavcem v tozde in DSSD. Za obravnavo navedenih aktov je pripravljen rokovnik po katerem bodo do 18. 11. 1988 organizirani zbori delavcev, 2. 12. 88 so predvidene seje delavskih svetov, na katerih naj bi razpisali referendum, ki naj bi bil 21. 12. 1988. Seveda je bilo največ časa in zanimanja namenjeno obravnavi pobude za spremembe v organiziranju IMV in odločanju o sprejetju elaborata, ter začetku postopka za spremembe. (Povzetek elaborata objavljamo). Poročevalec v tej točki je bil predsednik PO Marjan Anžur, ki je dejal, da gre za nadaljevanje politike, ki se je že dokazala kot pravilna in s katero bomo zaključili pomembno fazo; dokončna definiranost avtomobilskega programa in transfor- macija IMV v moderno podjetje. O pravilnosti dosedanje politike najzgovorneje pričajo poslovni rezultati in ravno tako dosega cilja, da vsak program živi samega sebe. Predsednik je v nadaljevanju dejal, da smo s podpisom pogodbe z RNUR, lahko zadovoljni, saj so bila uresničena vsa naša pričakovanja, nekatera pa celo presežena. S podpisom pogodbe naš dosedanji pogodbeni odnos prerašča v partnerski, kar narekuje tudi posege v organizacijo. Reorganizacija nam ponuja možnost uresničitve zastavljenih ciljev, ki so podrobneje opredeljeni v elaboratu. IMV se bo oblikoval v PROFITNE CENTRE na posameznih programih tistih enot, ki imajo možnost ekspanzije, kjer bi IMV lahko povečal svojo dejavnost. Po tem novem programu bo avtomobilska dejavnost zaključen program v okviru REVOZA, ki naj bi dobil tudi drugo ime. Združena bo ADRIA; Beli Manastir, bo doživel nadaljnjo afirmacijo skozi dopolnilne programe. Obrata Suhor in Brežice bosta organizirana kot nova tozda za proizvodnjo opreme kovinsko predelovalne industrije na podlagi pogodbe z AL-KO iz ZRN. Jasno bodo določeni pbsebni programi in odgovornost. Novi IMV bo moral nastati kmalu, saj so aktivnosti s tem v zvezi predvidene po zelo napetem rokovniku. »Alternativ,« je poudaril Anžur, »k tem programu ni, kot tudi ni časa za oklevanje.« Uspeli smo prebroditi programsko, tehnološko in kadrovsko prenovo. Opozoril je na nekatere notranje slabosti, ki jih bomo morali odpraviti. Po mnenju predsednika ni dovolj velikega zaupanja v sam razvoj IMV-ja, ni pravega odnosa zaposlenih do imageja hiše. To nam je sicer uspelo v javnosti v lastni hiši pa ne v zadostni meri. Predvsem bi naj oblažili zavist, ki je dokaj razširjena in prenos informacij iz tovarne na ulico. Ravno tako je Marjan Anžur dejal, da je objavljanje škandalov v našem časopisu neodgovorno dejanje in nam prinaša škodo, česar si ne smemo dovoliti. Svoje izvajanje je predsednik zaključil s pozivom, da aktivnosti pri obravnavi in sprejemanju samoupravnih aktov speljemo odgovorno in v rokih. Delegati so brez razprave sprejeli predlagano strokovno podlago (elaborat) o družbeni in ekonomski upravičenosti ter oceni pogojev za spremembe v organiziranju tozdov in DSSD v sestavi DO IMV, za organizacijske izpolnitve IMV z vsemi ugotovitvami, pobudami in predlogi- IMENOVANJE DELEGATOV Na seji so bili imenovani delegati DO IMV v organe »Poslovne skupnosti proizvajalcev motornih vozil« za mandatno obdobje 1988-1990. V skupščino poslovne skupnosti je bil za delegata imenovan Marjan Anžur, za namestnico Radmila Maraš, v izvršni odbor Vlado Bahč, namestnica je Radmila Maraš. TEŽAVE V GRČIJI IN ODPIS OBRESTI Podpredsednik PO Jože Sagadin je delegate seznanil s težavami pri poslovanju naših podjetij v tujini, ki so v IMV AC Hel-las od lani izrazitejše, saj so pogoji trženja v Grčiji specifični. Ustrezne strokovne službe so, po zagotovilu Jožeta Sagadina, težave v poslovanju in samo poslovanje spremljale; za ustrezno kadrovsko rešitev je bil angažiran in imenovan na skupščini PUT za direktorja te PUT Physicos Christodoulus (predstavili smo ga v prejšnji št. Kurirja). Delegati so s sklepom zadolžili PO, da nadaljuje z aktivnostmi za sanacijo in ugotavljanje odgovornosti, da ugotovi točno stanje in o tem poroča DS DO. Na seji je bilo sklenjeno, da se PUT odpišejo obresti iz delov glavnic. V zadnjih točkah dnevnega reda so delegati razrešili direktorja tozd Commerce Stanislava Blatnika in izrekli soglasje za razrešitev vodje Plansko analitskega sektorja Dušana Pluta. Nekaj točk, ki ni uspelo priti na dnevni red seje, bo obravnavanih na naslednji seji, ki bo predvidoma 2. 12. 1988. J. Š. iz Bsommmmmmmm Konstitutivna seja ZK DO IM V: Nadaljnji razvoj IMV — pred referendumom — volitve Kdor čaka dočaka, bi bil najkrajši komentar ob sklicu konstitutivne seje ZK DO IMV, ki je bila 15. novembra 1988. Po nekaterih neuspelih poizkusih, čakanju, da bodo končno vse OO ZK izvolile delegate konference smo vendarle, dočakali sejo na kateri so se komunisti naše delovne organizacije končno organizirali. Vendar pa volitve predsedstva konference ZK DO IMV in predsednika niti niso bile deležne osrednje pozornosti, pač pa razprava predsednika PO Marjana Anžurja o idejnopolitičnih izhodiščih nadaljnega razvoja IMV z ozirom na novo programsko organiziranost. Marjan Anžur je v uvodu poudaril, da se že dlje časa nahajamo v krizi, katere rešitev lahko pričakujemo šele tedaj, ko se bodo vsi njeni segmenti pričeli spreminjati. Zato pa je v tem trenutku spodbudno, da IMV postaja vse trdnejši, da delavcem ne zagotavljamo le najnujnejšo socialno varnost, pač pa perspektivo in razvoj, kar pa seveda pogojuje tudi razvoj družbe kot celote. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se naša družba počasi le usmerja in spoznava, da je perspektiva razvoja v tem, da pomaga dobrim pri njihovih prizadevanjih. V IMV nam je uspelo ujeti zadnji vlak in tako smo od kroničnega bolnika, ki je bil v letu 1985 deležen pomoči, danes postali resni kandidati za razvojni dinar, kar je zgovoren dokaz pravilno vodene poslovne politike, ki nas je iz bolnika spremenila v perspektivno delovno organizacijo. V nadaljevanju je Marjan Anžur delegatom podrobneje spregovoril o razlogih in ciljih nove organiziranosti, ki nas bo še bolj približala razvitim. Seveda je s tem v tesni zvezi tudi politika kadrovanja in odnos do kadrov. Zgraditi bomo morali kakovostnejše odnose, ki bodo temeljili na zaupanju in to je idejno politična naloga, ki jo moramo pričeti izvajati takoj. Tako kot gradimo svoj image navzven, bomo morali graditi medsebojno zaupanje, brez katerega ne moremo biti uspešni. Danes radi vsevprek obtužu-jemo lojalnosti pa smo se šele začeli učiti. In to lojalnosti v obeh smereh: vodilni—zaposleni. Problema se zavedamo, težko ga bo uresničiti, a ga bomo morali. »Pričakujemo,« je v nadaljevanju dejal Marjan Anžur, »da bo reorganizacija dala pozitivne rezultate in odkrila slabosti in rezerve, ki so bile do sedaj skrite. To ne pomeni preganjanja, pač pa da bo vsak moral biti zaposlen, da je podjetju koristen in mu nekaj daje, da bo pač potrebno plačo vsak dan zaslužiti. To je morda ob nizkem standardu težko razumeti, vendar zavedati se bomo morali tega kar imamo in spoznanja, da imajo drugje še manj. Socializem se je predolgo ukvarjal le s problemom pravičnejše delitve, problem ustvarjanja pa je bil odrinjen na stran.« Ob koncu svoje razprave, je Marjan Anžur poudaril, da bomo možnosti, ki nam jih daje nova organiziranost izkoristili za uresničitev vseh ciljev le, če se bomo seveda vsi aktivno vključili v akcijo in jo zaključili v predvidenem roku. PRED REFERENDUMOM Pričela se je javna razprava o' novi organiziranosti, ki naj bo čim kakovostnejša, podrobna in demokratična. Seveda se bodo vanjo na zborih delavcev, ki so že v teku, aktivno vključili tudi komunisti. VOLITVE Predsedstvo ZK DO IMV, ki je v prejšnjem mandatu štelo 19 članov, bo od sedaj manj številno. Predlog je pripravil Vinko Mirtič, v sodelovanju z nekaterimi sektorji OO ZK in so ga delegati tudi potrdili. Tako bodo ZK DO IMV v naslednjem mandatnem obdobju vodili naslednji komunisti: Vida Mamilovič, Dominik Bratož, Dušan Rešetič, Franc Lesar, Marjan Potrč, Goroslav Čič in predsednik je poslej Drago Plankar iz tozda Tovarna avtomobilov. Vsem izvoljenim čestitamo in želimo, da bodo v svojih aktivnostih uspešni in kreativni. J. Š. KOMENTIRAMO: Po 3. seji odbora samoupravne delavske kontrole: Singapur po Singapuru Na zadnji seji odbora samoupravne delavske kontrole, katere pravzaprav edina točka dnevnega reda je bila spet letna konvencija, se je potrdila ugotovitev, da je vsa stvar dobila krila in poletela izza tovarniških vrat po naši lastni krivdi. Razlog: slabo in nepravočasno obveščanje. Če temu ne bi bilo tako, tudi sklepi 2. seje odbora ne bi bili takšni, kot so bili... Velikokrat smo že na straneh Kurirja pisali o pomenu pravočasne, točne in preverjene informacije, pa tega nikakor ne dojamemo, še slabše — tudi na napakah se ničesar ne naučimo. In če je »letna konvencija prodajne mreže bistveni sestavni del komercialne dejavnosti ter normalna in redna oblika komuniciranja z mrežo tako v svetu kot pri Renaultu in mora tak status pridobiti tudi v IMV,« kot je dejal podpredsednik PO Miran Verdel na odboru ali kot je izjavil v Areni: »Ne gre za dobro voljo posameznih vodilnih, pač pa za poslovno politiko, ki je začrtana in sprejeta v našem kolektivu,« se sprašujem, zakaj nismo znali vsega tega pojasniti delavcem in delegatom (n. pr. DS DSSD), ki so o konvenciji nekaj slišali, a na vprašanja ne dobili odgovora. Veliko je bilo govora, da je vso stvar podžgala zavist. Morda tudi, saj je to ena od (res ne lepših) človekovih lastnosti. In če je tudi ta vodila nekatere, zakaj ne odgovoriti? Oziroma, zakaj moramo v družbi, ki se vse bolj izreka za demokratičnost in kulturo dialoga, vprašanja in zahteve po pojasnilu takoj označiti za zavist? Iz dogodka smo po nepotrebnem SAMI naredili škandal, ki je nastal, ko so o dogodku začeli pisati drugi mediji. To nas je VSE vznemirilo, prizadelo, zdelo se nam je odveč, saj smo komaj čakali na čas, ko bi o naši delovni organizaciji lahko prebrali tudi kaj dobrega. Predvsem smo s tem prizadeli trgovce, ki so s svojimi spodbudnimi prodajnimi rezultati prispevali svoj delež k boljšemu položaju naše DO, saj, kot je dejal Miran Verdel, je bil izbor udeležencev izdelan na osnovi doseženih prodajnih rezultatov glede na zastavljeno tekmovanje - planski cilji. Prepričana sem, da bi se tudi najbolj zakrknjeni zavistneži sprijaznili z dejstvom, da je letna konvencija sestavni element poslovne politike, ki je bila obravnavana in sprejeta na seji PO, dne 20. 6. 1988 in da najboljši (to pa ne moremo biti vsi!) potujejo v Singapur. Da pa zaupamo vodstveni skupini in njeni poslovni politiki, smo delavci IMV že nekajkrat dokazali, saj je deležna vse podpore tudi, kadar o njenih aktivnostih glasujejo pristojni organi. Po tretji seji odbora je zbledel tudi dvom, saj je bilo odgovorjeno na vseh pet zastavljenih vprašanj; razjasnjeni so bili kriteriji za izbor udeležencev, pojasnjeno je bilo, da je odločitev v skladu s poslovno politiko, potni nalogi so bili podpisani od pooblaščenih odgovornih oseb, posebna finančna služba pripra- vi vso zahtevano dokumentacijo, glede dvoma o spisku udeležencev pa je Miran Verdel zatrdil, da sam jamči, da je verodostojen. Tako torej! Če niste že prej prebrali sestavka na to temo v Areni, ste svojo radovednost lahko potešili ob tem besedilu. Vprašanje, ki ostaja, je le, ali je bilo vse skupaj vredno tolikih naporov, sestankov, pogovorov, obsojanj, namigovanj, skratka - napletanj in izgubljanja energije? Gotovo, da ne! Vendar, tako se zgodi vselej, ko stvari ostanejo nedorečene, nepojasnjene, ko bi lahko bile in morale biti jasne. Morda smo se tokrat česa naučili? Poznamo se med seboj, vemo kako, kdaj in kdo reagira in zakaj torej ne bi ukrepali pravočasno in tako preprečili pljuvanje v lastno skledo?! J. Š. Sklep 3. seje odbora samoupravne delavske kontrole Na osnovi odgovora in pojasnil podpredsednika PO, lov. Verdela, da gre za začrtano politiko, ki je v skladu s stroški komercialnega poslovanja, ne obstajajo več razlogi, da so stroški letne konvencije 1988 odtujena družbena sredstva kolektivu. Da pa je takšen sklep OSDK sprejel na 2. seji, je odgovoren sam PO DO IMV, ki kolektiva o vsebini in namenu letne konvencije 1988 ni obvestil. Odbor zahteva, da PO DO IMV kolektiv v bodoče pravočasno in točno obvešča o vseh poslovnih odločitvah. KURIR Velik uspeh na evropskih sejmih prikolic Kaj in kako? Velikemu uspehu na sejmih prikolic v Jonkopingu, Torinu in Parizu se je pridružil še odličen prodor nove generacije ADRIA prikolic na največjem evropskem sejmu v Essnu. Nekaj podatkov o »Daravan Salonu« v Essnu: razstavljalo je 340 razstavljalcev iz 16. držav, ki so pokazali 1500 prikolic in motordomov, v 14 razstavnih dvoranah z 80.000 m: površine. Sejem je obiskalo 185.000 obiskovalcev v 9. dneh in v tem času je zabeleženo povprečno povečanje prodaje za 30 % in še ugotovitev, da 60 % proizvajalcev ni dvignilo cen ob začetku nove sezone. Naš nastop na tem salonu: Predstavili smo se na za 150 m; zmanjšanem prostoru, v primerjavi s preteklimi leti, zaradi velikega interesa novih razstavljalcev. Razstavili smo 6 OPTIMA modelov (od skupaj 11), 7 FORMA modelov (od skupaj 9) ter 4 Adriatike. Prisotnih je bilo 23 prodajalcev in prodanih 160 vozil (lansko leto 91). In še povečanje cen ADRIA ob začetku nove sezone: — prikolice 3 % — motordomi 7 % — nivo maloprodajnih cen — na višini ali pri nekaterih modelih celo nad konkurenčnimi izdelki (Hobby, Biirstner). Oene in komentarji OCENE IN KOMENTARJI Kako so drugi ocenili naš letošnji nastop na Caravan Salonu v Essnu: - konkurenčna podjetja (citati) »Pripeljali ste prikolice in motorhome, ki po zunanjem izgledu, slogu in kakovosti opreme ne zaostajajo za našimi ~ čestitamo!« »Odslej bomo morali bolj Paziti na ADRIO - postali ste tesna konkurenca!« »Če bi na vaši prikolici zamenjali napis ADRIA z našim, nihče ne-bi posumil!« »Z vašimi idejami ste nas prehiteli!« (barvni raster, moderni znak in napis, pokrivalo rude, polno zaobljena prednja stena, integralna kopalnica in kuhinja, s,°g pohištva in blazin) ~ obiskovalci (in naši kupci) »Čestitamo, pogumno ste prelomili z negativnimi predznaki iz Preteklosti!« (modra okna, težak modri pas, dolgočasna notranjost, pomanjkljiv finiš) . »Adria je eden redkih prodajalcev, ki posveča veliko pozornosti mladim družinam in otrokom.« »Adria prikolice ne bomo postavili več v skedenj temveč pred hišo kot okras!« »V vaši (ADRIA) kopalnici in kuhinji se počutim tako prijetno kakor doma.« »Ne vem, ali bomo lahko vzeli v ADRIA prikolico na pot vso potrebno prtljago?« (visoka lastna teža!?) »Ali lahko tudi za ta model naročimo Thetford WC?« (žal sedaj še ne!?) »Ali lahko dobavite to prikolico namesto s tandem tudi le z eno osjo?« (žal ne vemo odgovora!?) Kot ste prebrali, smo razen laskavih ocen in odličnih prodajnih učinkov, zabeležili tudi kopico kritičnih pripomb in vprašanj. S temi odlomki smo poskušali osvetliti ozadje spontanih odzivov, obiskovalcev na predstavitev ADRIA 1988: ODLIČNO! V povzetku lahko strnemo odgovore na vprašanje ZAKAJ? takole: 1. zahodnoevropskemu okusu prilagojeno privlačno zunanje oblikovanje (design) 2. sodoben slog notranje opreme usklajen z zunanjostjo, 3. ustrezen izbor kakovostnih materialov (predvsem drobnih detajlov), 4. brezhibna (skoraj) izvedba na sejmu predstavljenih modelov, 5. širok, hitro prilagodljiv program modelov, 6. primerna cena (nikakor več za vsako ceno najcenejši). Kako smo ta uspeh dosegli? KAKO SMO TA USPEH DOSEGLI? Odgovor je kratek: »Z dolgotrajnim, trdim delom in s sodelovanjem vseh členov v verigi: od kupcev preko trgovcev, naših predstavnikov v tuji- ni, konstrukterjev, dobaviteljev opreme, sodelavcev razvojnega inštituta, proizvodnih obratov in prototipne delavnice do propagandne službe in novinarjev ter vodstva firme«. • Vsakdo je moral opraviti svojo nalogo kot delček skupne naloge — natančno in v roku — da je lahko projekt ADRIA 1989 ugledal luč sveta tako, kakor smo si cilj v začetku zastavili: »ADRIA mora postati spet PRVA MED ENAKIMI«. Ta cilj je zahteval utiranje novih, še neobičajnih poti in metod dela — predvsem team-sko (skupinsko) delo in veliko mero SAMODISCIPLINE. Od vsakega udeleženca smo pričakovali nove zamisli in predloge ter — AKCIJO. Od začetka je bilo ničkoliko nesporazumov, spodrsljajev, prepirov in zamer, dokler nismo ob porajanju nove generacije prikolic v prototipni delavnici spoznali, da lahko LE VSI SKUPAJ in to SLOŽNO naredimo tisto, kar smo si zastavili kot cilj. Ta ugotovitev, spoštovani bralci in sodelavci, velja seveda in predvsem tudi za vse vas, kajti sejmi so šele začetek, novega, upajmo velikega uspeha. Vsi, ki izdelke ADRIA prodajamo na strogem evropskem trgu, se vam zahvaljujemo za vložene napore pri izboljšavi kvalitete, hkrati pa smo prepričani. da še niste rekli zadnje besede, zato zaključimo z ADRIA geslom: »Nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše!« Franjo Vizjak kunr Nagrade inventivnim Tokrat je Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto enajstič podelila nagrade in diplome za dosežke na področju inventivne in razvojno-razisko-valne dejavnosti v letu 1988. Danes, ko vse bolj razmišljamo in delamo na tem, kako bi vsaj za rep ujeli razviti svet, radi poudarjamo pomen in vlogo raziskovalnega in inovatorskega dela. Nekaj delovnih organizacij v naši občini na tem področju dosega spodbudne rezultate, saj se ponekod že vsak dvajseti zaposlen pojavlja kot inovator, v vsakdanji praksi pa je čutiti kakovost njihovega dela. Vendar kot običajno taki svetli primeri niso ravno vsakdanja stvar. Večji del delovnih organizacij beleži le malo uspeha na tem področju, saj imajo le skromne razvojno raziskovalne enote, ob katerih obstaja tudi nekaj množične inventivne dejavnosti, ki je pretežno omejena na »sistem posamičnih predlogov«. Zato zmore aktivirati le tiste potencialne inovatorje, ki so voljni in sposobni premagovati tudi bitko z neizogibno zavistjo ljudi okoli sebe, ki radi vidijo le nagrado, ne pa tudi koristi, ki jo ima delovna organizacija od dela inovatorjev. V IMV-ju se ravno ne moremo pohvaliti, da temu področju namenjamo tako pozornost, kot bi jo morali. Nihče se načrtno in temeljito ne ukvarja z vprašanji inovativno- sti, samih inovatorjev, njihovih idej in možnosti za ustvarjalno delo. Lani smo bili tako nezainteresirani, da v tako številčnem kolektivu nismo našli nikogar, da bi ga predlagali za dobitnika tega občinskega priznanja. Na letošnji prireditvi, ki je bila v Novoteksu v Novem mestu, je bilo podeljenih 24 nagrad osemindvajsetim nagrajencem, med katerimi so bili najštevilnejši delavci Krke, tovarne zdravil. Med nagrajenci sta bila tudi Zdravko Sančanin iz tozda Tovarna avtomobilov in Robert Yebuah iz tozda Razvojni inštitut. Iz obrazložitev: ZDRAVKO SANČANIN Na osnovi znanja in izkušenj je racionaliziral menjavo filter vrečk GAF na liniji kataforeze. Inventivni predlog je poleg gospodarske koristi v višini 31 milijonov dinarjev prispeval tudi k izboljšanju varstva okolja. ROBERT YEBUAH Robert Yebuah, dipl. ing. metalurgije, se že več let aktivno ukvarja z raziskovalnimi nalogami, strokovne članke pa objavlja tudi v tujih revijah. V raziskovalni nalogi »Raziskava duktil-nosti kovinske pločevine s posebej oblikovanimi preizkušanci« gre za določevanje duktilnosti pločevine debeline pod 3 mm na osnovi zoženosti, kar je povezano s tehničnimi raziskavami. Raziskava se je osredotočila na iskanje metode, s kateri bi se omenjenim tehničnim težavam izognili. Obema nagrajencema iskreno čestitamo! Roboti pred našimi vrati velikem številu zvarnih točk in fleksibilnosti pri aplikacijah na različnih modelih. Avtomatizacija oziroma robotizacija proizvodnih procesov je modernizacija tehnologij, ki postaja vse bolj pomembna v bitki za kakovost izdelkov in konkurenčnost na trgu. S tem se tudi bistveno zmanjša prednost poceni delovne sile, ki naj bi bila naša prednost. Ko govorimo o robotizaciji v avtomobilski industriji naj povem, da so v največji meri robotizirana naslednja področja: varjenje, površinska zaščita, strega in v zadnjem času tudi montaža. Okrog 80 % vseh robotov v avtomobilski industriji dela na aplikacijah točkovnega uporovnega varjenja. Razlogi zakaj so predvsem v humanizaciji dela, večji produktivnosti, višji in enakomerni kvaliteti. Točkovno uporovno varjenje je monotono in zdravju škodljivo delo in je zaradi tega zanimivo s stališča humanizacije dela. Večjo produktivnost dosežemo zato, ker robot ne pozna utrujenosti, prekinitve dela, nedelje, praznikov in lahko dela 24 ur na dan. Višja in enakomerna kakovost se doseže z natančnim ponavljanjem programa po natančno definiranih tehnoloških in konstrukcijskih zahtevah. Podatek, da ima avtomobil cca 4000 zvarnih toč, nam pove kako velik prihranek časa dobimo na novem modelu RENAULT 19, če 98,5 % zvarnih točk zvarimo z roboti. Fleksibilnost nam ponuja možnost, da samo z zamenjavo programa in vpenjalne priprave izdelujemo različne tipe vozil oziroma izvedenke. Poleg direktnih učinkov zahteva robotizacija še izboljšanje tehnologije, včasih celo nove tehnološke rešitve, predvsem pa takšno organizacijo KURIR dela, ki omogoča neprekinjeno delo. Če želimo v IMV-ju preprečiti zastarevanje tehnologije in nekonkurenčnost na trgu, je nujno, da čim prej začnemo z uvajanjem sodobnih proizvodnih sistemov. S tem bomo preprečili tudi odhod mladih strokovnjakov in pridobili nove kadre. Prve korake smo storili, ko smo se včlanili v Razvojno raziskovalne enote za robotizacijo in PORS 03. Druga možnost se nam je ponudila, na sejmu »SODOBNA ELEKTRONIKA« 88 v Ljubljani. V sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, GORENJE tozd Procesna oprema in IMV-ja je bila predstavljena aplikacija točkovnega uporovnega varjenja srednjega stebrička vozila R-4. Varilna celica je realizirana z robotom STEFAN 130, krmilnik je GORENJE K-103, 1MV je prispeval varilno opremo in zvarjenec. S tem je dokazano, da smo sposobni tudi dooma, z lastnim znanjem narediti korak bliže k robotizaciji. Vprašanje pa je, če smo že pripravljeni, da ji odpremo vrata? „ Zlatko Katalenič II TOZD RI 8 Konstruiranje s pomočjo računalnika Računalništvo se nezadržno razvija, tako v svetu kot v naši DO. Začelo se je z instalacijo centralnega računalnika v orga-nizacijsko-informacijskem sektorju. Danes nekatere službe v DO že uporabljajo osebne računalnike za poslovne namene, število teh računalnikov s centralnim računalnikom in povezavo med seboj v mrežo. V tozdu RI se že nekaj časa ukvarjamo z računalniško grafiko oziroma z računalniškim konstruiranjem. Vse to je pogojevalo, da smo v tozdu Rl organizirali CAD/ CAM posvetovanje s ciljem, da predstavimo, kje se v tem trenutku nahaja naša DO na področju računalniške grafike in v kateri smeri gre razvoj v svetu. Prisotni so bili nekateri direktorji tozdov, vodje sektorjev, vodje oddelkov, vodilni projektanti in tehnologi; torej posredno in neposredno zainteresirani za to področje. Sodelovali so tudi gostje iz Tehniške fakultete Maribor — Laboratorij za tehniški software, dr. Anton Jezernik, dr. Jože Balič, dipl. ing. Gorazd Hren in dipl. ing. Brane Voljč. Dr. Anton Jezernik je v uvodu podal smernice za nadaljnjo diskusijo. Opozoril je na napake, ki se lahko pojavijo pri uvajanju in uporabi ČAD tehnologije. Pogoji za uspešno delo so: ustrezna strojna oprema, kakovostna programska oprema, kadri in ustrezni delovni pogoji. Z zavzetim delovanjem na področju celotnega sistema je mogoče zagotoviti neprestan razvoj te dejavnosti. Dipl. ing. Brane Voljč je predstavil strojno opremo, ki je instalirana v tozdu RI in smeri razvoja na tem področju. Instaliran imamo računalnik Micro VAX II, pet grafičnih terminalov TEKTRONIX in risalnik CALCOMP. Celoten sistem je zasnovan gibljivo, tako da ga je mogoče nadgrajevati, širiti ali povezovati z drugimi sistemi. Letos je firma DIGITAL predstavila nove mikro računalnike, sicer pa gre razvoj naprej zelo intenzivno v smeri enouporabni-ških sistemov - delovnih postaj. Na tem področju so v ospredju firme HEVVLETT - PACKARD, SUN, APOLO in TEK-IRONIX. Glede na performanse in ceno je zelo ugodna nova serija grafičnih delovnih Postaj TEKRONIX 4310. Na Področju osebnih računalnikov Prihaja nova generacija 32 - bit-nih računalnikov firm TANDY, COMPAO, IBM, EVEREX,... Sposobnost teh PC-jev je bistveno večja od dosedanjih. Na področju risalnikov ni bistvenih novosti, firme CALCO MP, BENSON in HEVVLETT PACKARD so še vedno vodilne. Dipl. ing. Gorazd Hren je predstavil dosežke na področju programske opreme za računalniško grafiko. Različni programski paketi težijo k možnostim reševati čim več konstrukcijskih nalog na najenostavnejši način. Zaradi tega se razlike med posameznimi programskimi paketi zmanjšujejo. V tozdu RI trenutno uporabljamo DIAD verzijo 4. L, instalirano pa imamo tudi že verzijo 50. V svetu je v avtomobilski industriji najbolj razširjen programski paket firme MCS ANVIL 5000. Ta programski paket zajema 2D/3D risanje, površinsko oblikovanje, 3D modeliranje, metodo končnih elementov, NC programiranje in numerično kontrolo za stroje do 5 osi. Na področju osebnih računalnikov je najbolj razširjen programski paket autocad, katerega nepretrgoma izboljšujejo. Avtor tega članka je predstavil do sedaj opravljeno delo v tozdu RI. Del konstrukcije prikolic serija »C« za leto ’89 je že prenesen na računalnik, poteka tudi izobraževanje nekaj kon- strukterjev. Cilj je usposobitev vseh konstrukterjev za delo z računalnikom. V tem času deluje celoten sistem brezhibno, tako da pri delu ni motenj. Na področju operacijskega sistema računalnika in sistema grafičnega programskega paketa izvajamo izboljšave v smislu optimiranja delovanja celotnega sistema. Postavljene so osnove organiziranja celotne baze podatkov, kar je pomembno za nadaljne nemoteno delo. Kot pri vsakem začetku se tudi tukaj pojalvljajo začetne težave, vendar menimo, da jih bomo z ustrezno zavzetostjo vseh uspešno premostili. Dr. Jože Balič je predstavil dosežke industrije v svetu. Vse firme imajo skupen cilj, to je najvišja stopnja razvoja - CIM (računalniško integrirana proizvodnja). V taki industrij so vsi procesi načrtovani, vodeni in nadzirani s pomočjo računalnika. V naših razmerah je realno dosegljiv cilj oblikovanje »otokov avtomatizacije«. Gre za to, da se določen zaključen proces organizira po zgoraj navedenih merilih. Ko se doseže ta stopnja razvoja, je mogoče več takih »otokov avtomatizacije« povezati med seboj. Na ta način se je mogoče bolj ali manj približati CIM stopnji. CAD ni več alternativa, postal je nujnost. V tozdu RI so dani pogoji za delo, tudi perspektive za naprej na tem področju so odprte, kar je nujno za uspešen nadaljni razvoj. Franc Brcar Predstavitev mrežnega planiranja Predstavljena je bila demonstracijska verzija programa SUPERPROJECT EXPERT, ki omogoča mrežno planiranje na PC računalnikih. Program je namenjen vodenju in spremljanju projektov, to je povsod kjer imamo opravka s časovnimi termini, razporejanjem virov in pripadajočimi stroški. Program omogoča učinkovito vodenje vsakega projekta. Na začetku vpišemo v računalnik vse aktivnosti, ki jih zajema projekt, potrebne čase in izvajalce. Program sam poišče kritično pot in naredi diagram zasedenosti izvajalcev (slika 1). Ker v samem teku projekta navadno pride do sprememb, je omogočeno tudi spreminjanje projekta. Program zelo dobro poskrbi za vso dokumentacijo v zvezi s projektom. Dodatne možnosti PC PIS 1 — LOTUS LOTUS je program, ki nam omogoča lažje delo s tabelami, ima pa to pomanjkljivost, da nam ne omogoča urejevanja besedil. V vsakdanjem delu s tabelarnimi podatki pa je večkrat potrebno poleg tabel podati tudi tekst, ki ga lažje in bolje obdelamo z urejevalnikom besedil. V ta namen uporabljamo urejevalnik besedil PCPIS, ki lahko obdeluje tudi podatke, ki jih pripravimo z LOTUS-om. Postopek prenosa podatkov med programoma LOTUS in PCPIS je bil natančno predstavljen. Llporaba PC v IMV Trenutno imamo v IMV 20 osebnih računalnikov na katerih dela preko 40 delavcev. V kadrovskem sektorju imajo 3 osebne računalnike in en tiskalnik. Od programov pa imajo instalirane PC PIŠI, PC PIS2, LOTUS. En računalnik je namenjen izključno za urejanje samoupravnih aktov s pomočjo programa PC PIS2, ostala dva pa za kadrovsko informacijski sistem, ki je še v razvoju. V PAS imajo 5 PC in 3 tiskalnike s programi PC PIŠI in LOTUS. Pri svojem delu največ uporabljajo LOTUS za izdelavo tabel za potrebne planiranja in raznih analiz. Računovodski sektor dela na enem PC in enem tiskalniku. Instalirana pa imajo PC PIŠI in LOTUS programa, ki jim v pomoč pri izdelavi raznih tabel pri analizah in za potrebe knjigovodske informatike. Na področju centralnega planiranja prikoliške dejavnosti imajo (Nadaljevanje na 10. strani) BREŽIŠKA STRAN Za letošnjo jesen so »značilni« pogosti zastoji zaradi pomanjkanja sestavnih delov za prikolice. Vzroki za to tičijo v zamudi pri izdelavi dokumentacije za novo sezono oz. v prezgodnjem začetku izdelave teh prikolic. Na sliki: zastoj zaradi pomanjkanja prem. (Nadaljevanje z 9. strani) dva PC in dva tiskalnika, od programov pa LOTUS, SIM-PMONY in NVORSTAR. Uporabljajo pa največ LOTUS s katerim delajo razne analize za prodajo. firmo PRIS pripravljajo projekt realizacije, ki jim bo služil za plan prodaje po PVT. To bo prvi projekt na ORACLU, iz katerega bodo lahko potegnili izkušnje tudi ostali uporabniki. V sektorju kontrole kakovosti delajo na enem PC in enem tiskalniku in s programi PC PIŠI in LOTUS. PC uporabljajo za urejanje informacij in planiranje kontrole kakovosti. V SCP—TA imajo en tiskalnik in en PC, ki je povezan z velikom sistemom YOX. Od tu črpajo podatke o zalogah materialov in jih potem na PC dalje predelujejo. Na srečanju so udeleženci razpravljali še o naslednjih problemih: V prodaji prikoliške dejavnosti lajo na enem tiskalniku. S — planiranje nabave osebnih računalnikov za leto 1989 naj poteka po naslednjem postopku: v posameznih službah naj definirajo svoje informacijske potrebe: glede na te pa se potem skupaj z OIS določi potrebna strojna in programska oprema, — o izdelavi zaščitnih prevlek za osebne računalnike se je potrebno obrniti na tozd v Mirni. Podstavke za tiskalnike se lahko naroči v tozdu Smarjeta. Izkazana je bila potreba po nadaljevalnem tečaju za LOTUS in začetnem tečaju angleščine za področje računalništva. Zaradi težav s prekinitvami električnega toka so potrebne napeljalne naprave 220 V za osebne računalnike. Podatki o dobaviteljih so na razpolago v OIS. Srečanje uporabnikov osebnih računalnikov se je izkazalo za koristno, zato naj bi bilo v bodoče še organizrano vsaj enkrat letno. Org. informac. sektor Utit VI.doS.arie Uredimo delovno okolje Urejeno delovno okolje gotovo prispeva k boljšemu počutju pri delu, vpliva pa tudi na večjo produktivnost in kakovost. Žal smo to sicer že zelo staro spoznanje iz različnih vzrokov pri nas leto za letom zanemarjali, in pogled na proizvodne prostore montaže prikolic v Brežicah je vse prej kot prijeten. Zato smo se odločili narediti konec neredu. V izdelavi je projekt, s katerim bo urejeno sleherno delovno mesto tako v proizvodnji kot v spremljajočih službah, v notranjem transportu, nakladanju, skladišču, arhivu, pisarniških prostorih itd. Ureditev delovnih mest v proizvodnji bo zajela naslednje elemente: L Izboljšati transport sestavnih delov in ostalega materiala od odlagalno-prevzemnega mesta ali skladišča do delovnega mesta (izdelani bodo ustrezni vozički, regali, sistem sortiranja in označevanja materiala). 2. Izdelati nove ali preurediti obstoječe delovne mize in priprave na predmontaži. 3. Za posamezne delovne operacije nabaviti najustreznejša orodja in pripomočke. 4. Vpeljati enoten sistem barv za našteto opremo v cilju boljše motivacije in varnosti pri delu (premikajoči se deli bodo bolj živo obarvani, stabilni deli temnejše). 5. Pripravo elementov čim bolj približati delovnim mestom, kjer se montirajo v prikolice. 6. Obnoviti in preurediti talne označbe. Marsikaj od naštetega se bo dalo urediti že z malenkostnimi prestavitvami in večjo skrbjo za čuvanje urejenosti delovnega okolja, veliko stvari bo treba še kupiti ali izdelati. Za izdelavo projekta je zadolžen tehnolog Janez Klavžar, za izdelavo potrebnih sredstev pa VKV ključavničar Stanko Grdovič in mehanik Katič. Po potrebi se bodo vključili tudi drugi pa tudi vsak nasvet od vseh zaposlenih je dobrodošel. Pričakujemo, da bo ureditev tovarne končana v nekaj mesecih in da nam potem ob sprejemu različnih obiskovalcev ne bo več treba zardevati. kunr E s Delo na plinski instalaciji zahteva vestno delo, ker od le-tega je odvisna varnost v prikolici. Nekaj kratkih MESEC POŽARNE VARNOSTI se je pri nas končal tako, da je naš referent za požarno varnost izgubil dodatne točke, katere so mu po starem sistemu nagrajevanja pripadale. MOJSTER LOPATIC se je sicer že vrnil iz bolniške, o čemer smo že pisali, a so ga zopet postavili »na hladno«. Zunaj namreč vodi kompletiranje prikolic. - veliko Število nekompletnih prikolic jc bil tudi eden od vzrokov za sklic sestanka, na katerem so se »udarili« predstavniki tistih, ki prikolice oz. njihove dele proizvajajo in tistih, ki to proizvodnjo načrtujejo. Dogovorili se niso nič kaj takega, česar se v minulih letih že niso. Zguljena fraza, da nedefinirana prikolica ne sme v plan, je bila izrečena tudi tokrat. Bomo videli... MARJAN KOSTANJŠEK je letošnje prvenstvo tozda v tenisu osvojil s tako premočjo, da bi bilo za prihodnje leto smotrno vpeljati dve kategoriji: eno za tiste, ki znajo igrati eno pa... VI SPRAŠUJETE - MI ODGOVARJAMO Grmski grad Vprašanje o namembnosti grmskega gradu smo postavili Božu Kočevarju in Šimu Gogi-ču: Kočevar: »Tudi grmski grad dobiva končno funkcijsko namembnost. Poleg zdravstvenemu varstvu delavcev naše delovne organizacije bodo prostori in okolje grmskega gradu namenjeni: funkcionalnemu izobraževanju, zbirki (muzeju) razvoju poslovnega sistema Industrije motornih vozil, kulturnim dejavnostim, razstavam proizvodnega programa ter predstavitvam našega podjetja. Celotna dejavnost naj bi bila namenjena izobraževanju naših delavcev, dobaviteljev in sodelavcev ter predstavnikov dela IM V. V končni fazi naj bi bili urejeni prostori za funkcionalno izobraževanje v visokem pritličju desno. Uredili bomo več predavalnic, predvsem specialnih za računalništvo, za poučevanje tujih jezikov, audiovizualne predstavitve in za ostalo. Zbirka razvoja poslovnega sistema naše DO bo v pritličju in v visokem pritličju. V pritličju bomo uredili zbirko proizvodov, v visokem pritličju pa prikaz razvoja z grafikami, fotografijami, maketami in poslikavami. V zgradbi poleg gradu bomo razstavljali proizvodni program naše DO. V tako obdelanem gradu bodo dani pogoji za uspešno funkcionalno izobraževanje delavcev, kulturno udejstvovanje in za dostojno predstavitev naše delovne organizacije.« Gogič: »Velja se spomniti, da smo že pred desetletji — mislim, da je tega dvajset let — izdelali prvi projekt obnovitve gradu Grm, kateremu smo tedaj namenili predvsem reprezentančno vsebino. Seveda ni šlo za nepotrebno razkošje, kar običajno pojmujemo pod pojmom reprezentanca, pač pa za vse to, kar sodi k pogojem za opravljanje normalnega dela v sodobnem poslovnem svetu. Ni težko uganiti, da denarja v te namene ni bilo, zato se je sreča nasmehnila tistim, ki so bili vedno na repu čakajočih na boljše prostorske rešitve. Vesel sem, da je med temi zdravstveno vodstvo delavcev IMV, ki se prav v teh dneh vseljuje v svojih 700 m2 delovnih prostorov v prvem nadstropju. Pot je bila trnova, saj smo v preteklih letih pretuhtali silne povezave, odrivali so nas sem ter tja, nazadnje se nam je trud obrestoval. Tri ordinacije medicine dela s spremljajočimi prostori, dve zobozdravstveni ordinaciji, laboratorij, zobotehnični delavnici, rentgen in udobni čakalniški prostori z več sanitarijami bodo že v naslednjem letu, ko bo realizirana druga faza opremljanja, dajali povsem drugačne možnosti tako delu zdravstvenega osebja kot mnogim bolnikom. Sedanja ambulanta in vsi problemi v zvezi z njo bodo, upam, že kmalu le grde sanje. Seveda bo treba novim pogo- obveznost. Z novimi programi in jem dati primerno vsebino dela, plani dela zdravniških timov bo pri čemer smo deležni pomoči nedvomno zastavljena trdnejša vodstva zdravstvenega doma (v podlaga za celovito izkoriščanje Novem mestu), ki jim vse to, kar tako zdravstvenih kot material-smo naredili izključno z lastnimi nih zmogljivosti nove ambulan-sredstvi, predstavlja dodatno te.« Že v novih prostorih Končno smo dočakali: 21. 11. 1988 so vse obratne ambulante IMV pričele z delom v novih prostorih v Grmskem gradu. Delovni čas ambulante jc vsak dan od 6.00 do 14.(K) ure. Telefonske številke na katere lahko dobite splošno ambulanto: 292, 290 (dr. KVAS1Č), 291 (dr. Bohm) 293 in zobna ambulanta 299. ZAHVALA Ob prerani smrti Jožeta Žiberta se iskreno zahvaljujemo tov. Gregorčiču in naj-bližnjemu sodelavcu tov. Potokarju, tozdu Commerce, Sektorju transporta in Orodjarni ter ostalim sodelavcem in prijateljem za izkazano pomoč in izrečena sožalja. Žena Vida, hči Mateja in sin Marjan ZAHVALA Žena pokojnega Jožeta Žiberta se iskreno zahvaljuje tov. Janezu Gregorčiču za vso pomoč v najtežjih trenutkih in lepo organiziran pogreb. Ni vseeno kdo! Ko evidentiramo in volimo člane, delegate, smo običajno precej indiferentni. Največkrat nam je vseeno kdo — kam, odleže nam, ko nam ni naprtana kakšna »nebodigatreba« samo-upravljalska funkcija in stvar je, kar se nas tiče, urejena. To se nam je in se nam bo, dokler se bomo tako obnašali, obrestovalo na takšen ali drugačen način. Vse izvoljene, izbrane pa potem radi kritiziramo, ker je pač kritika v modi. Tokrat vas želimo spomniti, opozoriti in vas pripraviti na akcijo evidentiranja članov novega uredniškega odbora. Zdajšnjemu, ki smo ga po nekaj zapletih izvolili, se izteka mandat. Odraz njihovega dela je naš Kurir. Kakšen je bil v teh dveh letih lahko presodite sami. O delu članov uredništva lahko brez pretiravanja napišem, da je bilo vzorno in odgovorno, kakršnega si lahko, v nekaterih dru- gih organih, le želimo. Z redkimi izjemami, so vsi člani svojo funkcijo sprejemali resno in bili kreativni. V dveh letih smo postali team, ki mu tudi pred iztekom mandata ni zmanjkalo idej, dasiravno smo se redno sestajali vsakih štirinajst dni. Pa vendar! Red je red in moramo se ga držati! V OOZS bomo evidentirali nove člane, ki jih bo imenoval DS DO IMV (ustanovitelj časopisa). Koga bomo izbrali, od tega je odvisna kakovost Kurirja. Predvsem naj bodo to ljudje, ki jim ni vseeno kakšen je Kurir, kakšno je informiranje v naši hiši, ki jih zanimajo dogajanja v kolektivu in jih znajo objektivno, kritično, a odgovorno prenašati tudi drugim, ki so ustvarjalni, domiselni, izvirni... Predvsem pa naj jim ne bo ta obveza preveč in nujno zlo. Menim, da bi bilo smiselno člane uredniškega odbora, ki so še pripravljeni sodelovati, ponovno evidentirati. Sicer pa naj ne sugeriram preveč! Vsekakor izberimo člane, ki bodo s svojim znanjem in prizadevnostjo garancija, da uredniški odbor ne bo le formalnost! J. Š. O novinarstvu OZD Izvleček iz poročila predsednika DNS Borisa Berganta o delu DNS 1986/88. Poročilo je bilo podano na Občnem zboru DNS 5. 11. 1988 v Radencih. »Od odprtih vprašanj slovenskega in jugoslovanskega novinarstva velja nadalje omeniti vprašanje novinarjev v organizacijah združenega dela ter problematiko razmerja med novinarstvom in ekonomsko propagando. Obe vprašanji sta se v zadnjem obdobju zaostrili. Novinarji i’ organizacijah združenega dela, ki predstavljajo dobro tretjino našega članstva, upravičeno zahtevajo zaščito stanovskega društva pred samovoljnimi opredelitvami poslovodnih struktur. Tudi glasila OZD lahko opravljajo svojo funkcijo v korist kakovosti samoupravljanja zgolj upoštevajoč resnico in objektivnost. Praksa je ponekod daleč od tega, novinarji v združenem delu pa pretežno odrinjeni v položaj podcenjenega propagandista. Prav je, da kot stanovska organizacija povzdignemo svoj glas in nadaljujemo aktivnosti zoper takšno pojmovanje funkcije novinarstva v združenem delu.« Sestanek komunistov v DSSD Na 6. sestanku OO ZK v DSSD so člani zadolžili člane PO, da zahtevajo od Ludvika Marinča, da izdela zahtevano poročilo o opravljenem delu, ki naj bi ga obravnavali na naslednjem sestanku. V nadaljevanju so spregovorili o bodoči organiziranosti ZK, za katero menijo, da bi morala biti grajena v treh nivojih; povezovali pa bi se v konference dejavnosti in nato v enotno konferenco komunistov DO IMV. Dali so tudi pobudo za sklic akcijske konference DO IMV. Na sestanku so Milana Žiberta razrešili članstva v sekretariatu OO ZK DSSD. Namesto njega so za novo članico sekretariata izbrali Natašo Novak. Izognili se niso tudi 17. seji CK ZKJ. Sprejete naloge bodo komunisti v naši delovni organizaciji začeli uresničevati predvsem na gospodarskem področju ter na področju organiziranosti ZK v DO IMV. Ponudimo svoje znanje drugim in učimo se pri drugih (Poizkus organiziranja borze intelektualnih storitev) Na podlagi lanskoletnih raziskav ocenjujemo, da obstaja na Dolenjskem veliko znanja, ki bi ga strokovnjaki lahko medsebojno izmenjavali in za katerega je zainteresirana tudi širša strokovna javnost. Društvo ekonomistov Dolenjske s tem pismom poziva vse strokovnjake in njihove organizacije, da oblikujejo ponudbe svojih storitev in jih pošljejo na naslov; Društvo ekonomistov Dolenjske, 68000 Novo mesto, Kandijska 5. Ponubdo lahko oblikujete kadarkoli, jo sproti dopolnjujete in popravljate, dokler ne pride do dogovora z bodočim uporabnikom. Ponudbo lahko pošlje strokovnjak sam, v njegovem imenu njegov ozd ali pa ozd sam. Ponudbo pošlje ponudnik takrat, ko oceni, da je lahko koristna za kateregakoli uporabnika in ko svojo ponudbo lahko ovrednoti za optimalno uporabo (za znanega uporabnika ali uporabno pri več uporabnikih). S tem pismom pozivamo tudi posameznike in organizacije združenega dela, da na isti naslov sporočajo svoje potrebe po storitvah, še posebno v primeru, če imajo probleme, ki jih sami ne morejo rešiti ali, ko je obseg teh storitev tako velik, da bi bil ozd ali posameznik zainteresiran, da se organizira na Dolenjskem (n.pr. računalniško izobraževanje, zunanjetrgovinski servisi, itd.). Tudi v tem primeru posreduje iniciator potrebo takrat, ko nastane. S pomočjo računalnika bo društvo individualno, s pismenimi seznami posredovalo ponudbe in potrebe med ponudniki in uporabniki, ali pa bo v primeru večjega obsega povpraševanja in ponudbe poskrbelo za redno objavljanje v sredstvih javnega obveščanja. Posredovanje bo brezplačno, dokler ne bodo nastali večji stroški, oz. dokler se neka storitvena dejavnost ne bo usposobila za samostojno delovanje. Društvo ne bo vstopalo v poslovni odnos med ponudnikom in uporabnikom, razen na izrecno zahtevo in skladno s svojimi samoupravnimi akti. Ker mineva industrijska doba, moramo zlasti strokovni kadri drug drugemu strokovno pomagati in pri tem upoštevati etiko našega poklica ter poštenje pri vrednotenju lastne ustvarjalnosti. PONUDITE DRUGIM SVOJE ZNANJE IN PRI SVOJEM DELU BOLJ KOT SEDAJ UPORABLJAJTE ZNANJE DRUGIH. NA TA NAČIN BOSTE NAJVEČ PRISPEVALI K ZAPOSLITVI MLADIH OZ. SVOJIH OTROK, K PREMAGOVANJU GOSPODARSKIH TEŽAV IN H KAKOVOSTI ŽIVLJENJA. Društvo ekonomistov Dolenjske Pismo iz Švedske Spoštovani! Moje ime je Tommy Lin-dbald, živim v mestu Uppsala na Švedskem. Prvič sem bil v prikolici, ko sem bil star tri tedne. Že od rane mladosti sem preživljal s starši vsako zimo in polletje v prikolici, pozimi imamo namreč prikolico visoko v švedskih hri-bih-gorah. Smo tudi člani priko-liškega združenja na Švedskem. Vse to, z mojimi izkušnjami in naraščajočim znanjem, me je navdihnilo — navdušilo, da bi sam oblikoval-dizajniral prikolico in da bi hkrati oblikoval tudi notranjo razporeditev. Preberem vso literaturo o prikolicah, ki jo lahko dobim in to je tudi razlog, da se obračam na vas. Vašo novo prikolico smo si ogledali na sejmu na Švedskem v septembru in vsi se strinjamo, da je fantastična. Prva prikolica, ki smo jo imeli, je bila Adria-69, potem Sprite in kasneje še nekaj švedskih prikolic. Trenutno imamo prikolico Kabe, dolžine 5,70 metra. Ravno sedaj se pripravljamo, da bi kupili novo prikolico, ki naj bi imela dolžino cca 6,5 m. Menimo, da bi nam najbolj ustrezala ADRIA. In sedaj prehajam k bistvu mojega pisma. Rad bi se z vami dogovoril o tlorisu Adrie 650. Če ste zainteresirani, vas prosim kontaktirajte. Z lepimi pozdravi! TOMMY LINDBALD SWEDEN Emile Tarrare, dolgoletni sodelavec in prijatelj IMV-ja, se je, takole v krogu prijateljev in sodelavcev nasmejan kot vedno, poslovil od nas. Pa vendar, tudi dobrovoljnemu Emilu, ni uspelo povsem skriti ganjenosti ob besedah predsednika PO Marjana Anžurja. Emil je ob slovesu zatrdil, da še naprej ostaja naš prijatelj in da nas bo obiskal vselej kadar se mu bo ponudila priložnost. Tudi v uredništvu smo tako izgubili vestnega sodelavca in urednika rubrike iz RENAULTA. V_____________________________ \predsedniku PO Marjanu Anžurju je priznanje izročil direktor »Večernjih novosti« Žarko Papič. Priznanje Večernjih novosti IMV-ju Povodom 35. godišnjice postojanja lista »Večernje novosti«, jednog od najtiražnijih listova sa tiražom od 400.000 primera ka, održana je svečana sednica Radničkog saveta 14. 10. 1988. godine. Tom prilikom su uručena priznanja najuspešnijim novinarima i članovima kolektiva. Istovremeno su uručena priznanja -specialne plakete nekolicini kolektiva iz Jugoslavije medju kojima je i naš 1MV. Ovu pla-ketu je primio predsednik Poslo- vodnog odbora lMV-a drug Marjan Anžur. Svečanoj sednici su, pored članova kolektiva i mnogobrojnih gostiju iz radnih organizacija, prisustvuvale i ličnosti iz društvenog, političkog i javnog života. Saradnja IMV-a i »Večernjih novosti« kroz nagradnu igru je započeta septembra prošle godine. Od tada je »Večernjim novostima« prodato oko 150 vozila. Pored komercialnog, veoma značajan je i reklamni efekat, tim pre što su »Večernje novosti« jedan od najčitanijih listova sa tri izdanja i to širom Jugoslavije. Ovom prilikom moramo oddati priznanje našim kolegama iz poslovalnice u Beogradu, prvenstveno Draganu Zivano-viću koji je, zahvaljujući ranijim kontaktima sa ljudima iz »Večernjih novosti« uspeo da se »ubaci« u ovaj, za nas veoma važan posao — a zatim i Branku Boža-niću koji prati i saradjuje na tom delu. Moramo napomenuti, da smo obostrano, i 1MV i »Večernje novosti«, zadovoljni dosadašnjom saradnjom koja se i dalje nastavlja. Dokaz ovoga je i ova specijalna plaketa koja nam je uručena prilikom odavanja priznanja mnogobrojnim poznatim dugogodišnjim saradnicima, novinarima »Večernjih novosti.« IMV predstavništvo Beograd Radmila Maraš KURIR Naj bo drugačen! Naj bo boljši! Tokrat zares! Napnite možgane, zavihajte rokave in sodelujte z nami... Kaj hočemo od vas? IDEJE! V uredništvu razmišljamo o novi sodobnejši, privlačnejši, izvirnejši, domiselnejši, pestrejši, drznejši... podobi KURIRJA. Razmišljajte o novi glavi, formatu, tethnični zasnovi, oznaki rubrik itd. Skratka o vsem, kar mislite, da bi bilo lahko boljše! Nikar ne stojte ob strani, saj bo potem, ko bo KURIR v novi preobleki, za kritike prepozno! In kdaj bo to? V januarju, 1989 naj bi se zgodilo. Čas, da nam posredujete svoje zamisli, imate do 1. decembra 1988. K sodelovanju pa vabimo tudi ne člane kolektiva! Tistega katerega predlog bomo izbrali čaka NAGRADA! Vrtec na obisku Kakšna je naša tovarna znotraj, kako se izdeluje naša »katrca«, je zanimalo tudi male šolarje, »čebelice« iz Novo-teksovega vrtca. Z veliko pozornostjo in navdušenjem so si ogledali montažo Kozerija Licitacija v Podgurju V dolini pod gabrsko goro je zrasla velika tovarna. Raja. ki se je vgnezdila v njej je neprestano bentila čez direktorja, tolkli so po šefih vseh kalibrov, preklinjali poslovodnike, ki kar naprej nekaj obljubljajo, večji del časa pa godrnjali nad nizkimi plačami in seveda višjimi točkami. Poti, po katerih prideš do točk, od katerih je odvisno kolikšna bo plača, je bilo v tovarni veliko. V nekoliko oddaljeni in tudi bližnji preteklosti je bilo zelo donosno na primer: izdelovati balkonske ograje, napeljevati centralno, zidati škarpe, kakšna pika je kanila tudi na račun doma zaklanega vola, kokoši, zaboja krompirja, sešitega krila, voza gnoja, »šaj-terge« kurjekov, točko pa je bilo mogoče prigarati tudi čisto enostavno, kar v postelji. Zdaj pa je tega dost! je zatulil nekdo zbranim samoupravljal-cem na zboru delavcev. Že vsaka trapasta baba ima večjo plačo. Sistem nagrajevanja je popolnoma porušen, pravzaprav nikakršen. Nujno je izdelati nov pravilnik, ker pa se že preveč poznamo, bi bilo dobro, da ga izdelajo nekje zunaj, najbolj pošteno bo. »Katastrofa!« samo poglejte tovariši kakšno kozlarijo so nam poslali butelj ni ljubljanski. Saj to ni normalno, pravzaprav drugače tudi biti ne morq, saj ne poznajo naših razmer, pojma nimajo o našem minulem delu, pri nas vendar vladajo specifične razmere, tale umotvor nas pelje naravnost v infarkt celotne vodstvene strukture. Sicer pa. zakaj bi nam drugi rezali pogačo, doma imamo vendar dovolj pametnih in sposobnih strokovnjakov; za tistih nekaj ušivih starih milijard kolikor je projekt stal se pa menda ne bomo cmerili. Glave so staknili domači strokovnjaki. Delalo se je podnevi in ponoči, seštevalo se je, odštevalo, delilo in množilo, radiralo, licitiralo, potenciralo... Raja v tovarni se je pogovarjala samo še o novem nagrajevanju v zobeh so se znova znašli šefi in direktorji, ki si baje »rihtajo« bajne plače, govori se o strahotnih razlikah, ki spravljajo v obup in zmedo že tako in tako razkačeno ljudstvo. Iz raznoraznih virov so prihajale zanimive novice, slišati je bilo tudi, da se za vsa kolikor toliko zahtevna dela zahteva vrhunska izobrazba, se pravi visoka, kar menda navrže lepo število točk, pri zasedbi teh mest pa ni potrebno izpolnjevati predpisanih pogojev, pomembno pa je izpolnjevati vse ostale. Pa še nekaj je menda pomembno, predvsem pa zelo učinkovito v tej neusmiljeni borbi za pozicije. Važno je imeti gobec, predvsem velik gobec pravijo tisti, ki se jim z delom ni uspelo spraviti nekoliko višje med male bogce.... Krka pa teče naprej... Grega Ne le za krožke Člani krožkov so si za pripomoček pri svojih aktivnostih takole zapisali 10 zapovedi oziroma pravila igre. Marsikatero od pravil hi lahko s pridom uporabljali na raznih področjih in nivojih, /ato predlagam«), da pravila postavijo na vidnejša mesta, kjer nas hod«> vsaj hodla v oči in nas tu in tam k čemu spodbudila. Predvsem pa naj to ne ostanejo le zveneče parole... ŠPORT IN REKREACIJA ^X:X:X:::::X:X:::::::::::::;:Xx •:*:’x:::t:::x:x:x'>x-x