ADELMANN objekti tehnologije oprema O CEPLAK ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tel.: S54 - 203 mladinski servis ] tel.: 854 - 831 številka 6, cena 40 tolarjev velenje, 13. februarja 1992 GOZD UMIRA, GOZDARJI PROPADAJO, KMETIJE NA KANT — Zakon o prometnih davkih grozi. STRAN 3 KRATKE POČITNICE so se iztekle. Otroci so jih preživeli precej »po zimsko«. STRAN 10 IRENA GRAFENAUER napovedan koncert znane flavtistke odpade. Zasedanje zborov SO Mozirje NIVO dela in predvideva, da bo voda odnesla Velenje — svečanost ob kulturnem prazniku Gledalliška predstavitev Mlinškovega berila Letošnji slovvenski kulturni praznik, ki je bil hkrati prvič državni praznik iim dela prosti dan, je v Velenju minil v znamenju nove kulturne prridobitve. Jože Hudales in Ivan Stropnik sta zbrala in uredila : zapise našega rojaka Frana Mlinška, ki je kot učitelj v Šaleški ddolini skrbno zapisoval običaje, reke in navade takratnih prebivailcev v naših krajih. Na sobotni 'slovesnosti v Kulturnem domu, ki je privabila veliko število Velenjčanov, smo bili priča gledališki predstavitvi Mlinškovega berila. V njej so sodelovali Tajda Lekše in Ivo Lotrič kot interpretatorja berila, Šaleška folklorna skupina Koleda, Rudarski oktet in Marjan Marinšek na citrah. Scenska postavitev je bila pristna, razpoloženje prijetno. Tako starejši kot mlajši Velenjčani smo izvedeli marsikaj novega o ljudeh in običajih v naši polpretekli zgodovini. Na koncu je: vsem zbranim spregovoril slavnostni govornik, sicer domačiin, dr. Matjaž Kmecl. Poudaril je, da je Vele- nje k sreči imelo moža, ki je v pravem času zapisal, kaj se je v teh krajih dogajalo in pisal je takrat, ko je bila Šaleška dolina še veliko lepša. Čeprav je Velenje potrebovalo kar nekaj časa, da so ti zapiski zagledali luč sveta, to ni bilo storjeno prepozno. Ob pohvalnih besedah avtorjema Mlinškovega berila je poudaril, da je vedeti za svojo preteklost, vedeti vse o svoji identiteti, kar je dokazal tudi sobotni večer. Frana Mlinška se spominja kot izjemnega učitelja, ki se je zavzemal za vse, kar je sam prepoznal kot nujno. Duh Velenja in celotne doline je Mlinšek skrbno zbiral, dr. Kmecl pa je izrazil prepričanje, da tudi današnje Velenje, mesto, ki je počasi že malo utrujeno, lahko črpa iz teh zapiskov tako na področju kulture kot gledanja na svet. Končal je z besedami: »Kultura ne sme postati spomin na samo sebe, biti mora sama sebi zvesta.« bš foto: bm Z zasedanja zborov velenjske občinske skupščine Enotni: programa morata ostati v dolini! Program za poklic elektrikar energetik in elektrotehnik energetik na Centru srednjih šol v Velenju morata ostati. Predlagatelji sporne racionalizacije mreže srednjih šol v Sloveniji — Ministrstvo za šolstvo in šport republike Slovenije — mora ob svoji odločitvi upoštevti argumente za obstoj, zahteve delegatov velenjske občinske skupščine, med katerimi je tudi opozorilo, da je racijonalizacijo moč izpeljati šele po sprejetju nacionalnega programa. To so bili osrednji zaključki razprave poslancev občinske skupščine na torkovem zasedanju ob obrvnavi sporne ukinitve omenjenih programov na Centru srednjih šol v Velenju. Ukinili naj bi ga (tudi v občini Celje ter še drugod) že v šolskem letu 92/93 in tako prisilili, po sedanjem stanju, okrog 200 srednješolcev za nadaljevanje izobraževanja v Ljubljani ter Mariboru. Jetfp^e bilo pričakovati, je raz-RviCZt ukinitvi vpisa za poklica lektrfl&r-energetik in elektro- r tehnik/fenergetik razgrela poslan-s^fte%ti»fenjske občinske skupščine, ""že zaradi prepričanja, da gre za nadaljevanje siromašenja in zapostavljanja Šaleške doline ter za korak bližje k ciljem centralizacije največjih središč Slovenije. Razlogov za takšno enolnost, (Dalje na 3. str.) Brezposelnost v mozirski občini Ob zaostritvi - odločni lastni koraki Stanje na področju zaposlovanja in brezposelnosti se zaostruje tudi v občini Mozirje. To kočljivo zadevo so obravnavali tudi Soslanci vseh treh zborov občinske skupščine na zadnjem zase-aniu. Razprava je bila burna, vendar v smiselnem sodelovanju mea poslanci in predlagateljem, velenjskim zavodom za zaposlovanje. Poslanci so posebej poudarili, da v svoje klopi že dolgo niso dobili tako dobro pripravljenega gradiva, čeprav je seveda stanje povsem drugačno. Razprava je navrgla konkretne smernice za bodoče usklajeno delo med občinskimi organi in ostalimi, zlasti zavodom za zaposlovanje. Potrebni bodo koreniti ukrepi, tudi zato, da bi preprečili zlorabe in zagotovili delo tistim, ki res želijo delati. Napovedi so namreč črne. Sedanjim približno 600 brezposelnim se priključujejo novi, strah pa zbuja predvidevanje, da bo v ŽALEC tel.: 063/ 713-222 Dližrtji prihodnosti v treh večjih podjetjih nujno zmanjšati število zaposlenih za več kot 400. Stihije si občina v tem primeru ne sme dovoliti, sama mora storiti odločilne korake in težave ublažiti, pri tem koristiti pomoč zavoda, sredstev za nerazvite, demografsko ogrožene in podobno. V teku je že razpis za 200 novih delovnih mest, sredstva je doslej prejelo 111 prosilcev, izvršni svet pa je skupščini predlagal razpis občinskega posojila, s katerim bi dokaj hitro skušali zagotoviti 400 novih delovnih mest. Razmišljajo o 12 milijonih nemških mrk, po 20.000 za vsako delovno mesto, ki pa mora temeljiti na kakovostnem programu, ki zagotavlja vračanje posojila. Poslanci so pobudo enoglasno sprejeli, izvršni svet pa zadolžili, da pripravi program, kriterije in vse potrebno za razpis, (jp) V petek dopoldne so se na prvi letošnji skupni seji zbrali poslanci vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Dnevni red posebej obsežen ni bil, je bila pa problematika dovolj pestra in pomembna. Tako so se med drugim seznanili z opravljenim delom pri odpravljanju posledic poplav in z letošnjimi načrti, ki so jih pripravili republiška direkcija za varstvo in urejanje voda, se pravi njena celjska izpostava ter Podjetje za urejanje voda Nivo. Poslanci so bili s pripravljenim gradivom sicer zadovoljni, zlasti zato, ker se je to zgodilo prvič, so pa se predstavniki vodnega gospodarstva kljub temu znašli na zatožni klopi. ga so predvideli, da ga bo voda slejkoprej odnesla!) odvisna od trajnosti in učinkov tega objekta. Gre za nasip v Spodnji Rečici, ki Preveč je namreč bilo in je še nesmotrnih posegov, nepotrebnega zapravljanja skupno zbranega denarja, razburjanja ljudi in še česa, nevarnost vnovičnih poplav ob le malo višji vodi pa kljub vsem posegom (ali prav zaradi njih) še ostaja. Poslanci so ostro zahtevali natančne račune in odgovore do naslednjega zasedanja, saj v razgretem ozračju v petek nanje niso mogli računati. Izgovori predstavnikov vodnega gospodarstva so bili tako nespretni in neresni, da so grozili s »prekinitvijo pogovorov«, kar nikomur ne bi bilo v korist in zadoščenje. V celoti nesprejemljiva je trditev, da je za 20 centimetrov višji Delejev jez nad Mozirjem (mimogrede: zaradi tega je v veliki nevarnosti Savinjski gaj z naseljem Loke, zaradi tega bodo nujni dragi posegi v strugi Savinje nad njim) kriv občan, ki je k temu nagovarjal izvajalce. Sveta preproščina — kaj pa projekt, stroka, izvajalec, nadzor nad njim? Na vso nesrečo še kar sami sebe nadzirajo, saj strokovne služne izvajalca opravljajo naloge za izpostavo ministrstva in podobno. Nesprejemljiva je ugotovitev, da je voda nepredvidljiva in zato včasih tudi kaj odnese; nesprejemljiva je »strokovna« ugotovitev, da je upravičenost naložbe v nek objekt (za katere- ga je kljub vsem opozirilom voda odnesla drugi dan; za jez na tem mestu še kar naročujejo projekte, mimogrede pa bo voda spodkopala most, nad njim, ki se ga je celo poplava usmilila. Nesmiselno je naštevati naprej, »razlogov« je nešteto, poplave visijo »v zraku«, povsem na »trdnih tleh« pa je zapravljanje že itak manjkajočih sredstev, tudi solidarnostnih, znova bomo vsi skupaj plačevali — bolj kot po nepotrebnem. Da je nekaj ali skoraj vse narobe in da je bila zmeda popolna, je poskrbel poslanec iz Luč, ki je glasno zatrdil, da Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane v Lučah in okolici opravlja delo prvočasno, kakovostno, v vsakdanjem stiku z ljudmi, pa čeprav se sooča vsaj z enakimi problemi kot Podjetje za urejanje voda iz Celja. Je ob tem sploh kdo še lahko pameten in mirnega duha? (jp) SDP VELENJE 854-381 Mesec kulture v občini Mozirje Kulturnih prireditev, ki se v mozirski občini odvijajo iz dneva v dan, je veliko. Slavnostna otvoritev meseca kulture je bila v Delavskem domu Nazarje, kjer so v osrednjem delu proslave podelili plakete in priznanja najzaslužnejšim kulturnikom občine. Priznanja so prejeli: Štefan Marolt in Mira Kelemen iz Mozirja, Romana Lukovič iz Solčave, Jože Vodušek z Ljubnega, Ivana Žvipelj iz Nazarij ter Simona Moličnik iz Luč. Za popestritev programa sta poskrbela mešani pevski zbor PD Mozirje ter gost večera Nace Junkar. BRffA projektira, gradi, vzdržuje mreže NOVELL Telefon: 854-476, Trg mladosti 6, Velenje Otvoritev retrospektivne razstave del Božidarja Jak-ca »Slovenska krajina« je bila v Galeriji Mozirje. Razstavo je otvoril Anton Venek. Poudaril je, kako pomemben kulturno-zgo-dovinski mejnik je letošnje praznovanje meseca kulture. Prvič ga namreč praznujemo v svobodni domovini. Za popestritev večera je v klavirski izvedbi z glasbo skladateljev visokega baroka poskrbela Maja Hole-ček, učenka Glasbene šole Mozirje. Obiskovalci, ki jih ni bilo malo, pa so imeli možnost prisluhniti predvajanju glasbe z laserskih plošč baročnih skladateljev Bacha, Haendla ter Vivaldi-ja. Za ljubitelje kulture je bil to večer poln umetniškega užitka, vsekakor vreden imena in ogleda. • Razstava bo predvidoma na ogled do 24. februarja. M. Mija Pečnik Novi produkcijski programi V Gorenju Servis nadaljujejo z ustanavljanjem tako imenovanih hčerskih podjetij. Prvima takšnima podjetjema, Gorenju Toplotne črpalke in Velcom, se je na začetku letošnjega leta pridružilo 8 mešanih podjetij na področju Bosne in Hercegovine, te dni pa že poteka tudi registracija 10 novih mešanih podjetij Gorenja Servis na področju sosednje Hrvaške. Pripravljajo pa tudi nov predlog za preobrazbo Gorenjevih servisnih centrov pa področju Srbije. Na podobnih osnovah, kot so jih uporabili pri ustanavljanju Gorenja Toplotne črpalke in Velcom, zdaj oblikujejo dva nova produkcijska programa, kot zametek novih hčerskih podjetij. Gre za sisteme varovanja oseb in premoženja ter za klimatske naprave. Načrtujejo tako proizvodnjo kot trženje in montažo omenjenih sistemov oz. naprav. Višje oskrbnine v domu za varstvo odraslih V začetku tega meseca smo doživeli ne le spremembo prometnih davkov in devalvacijo tolarja, ampak tudi s tema dogodkoma povezane podražitve izdelkov in storitev. Tudi v velenjskem Domu za varstvo odraslih so s 1. februarjem uskladili cene in tako oskrbnine povišali za 14 odstotkov. S povišanjem niso porušili razmerja med rastjo pokojnin in oskrbnin, saj sledijo finančnim zmožnostim oskrbovancev. Tako sedaj dnevna oskrbnina enoposteljne sobe z balkonom znese 318,00 SLT, enoposteljna soba brez balkona 303,00 SLT in v večposteljnih sobah 291,00 SLT. bš Braslovče v Evropi Strokovnjaki Hmezadovega inženiringa te dni pripravljajo dokumentacijo o Braslovčah, s katero bodo ta kraj predstavili na Dunaju. Član evropske komisije si je Braslovče že ogledal in ocenil, da so primerne za sodelovanje na tekmovanju, ki ga organizira ta komisija. Med tekmovalnimi kriteriji so najpomembnejši tisti, ki odražajo arhitekturo vasi, kakovost življenja, kulturno dediščino, dejavnost in ekologijo. Ker evropsko komisijo zanima predvsem razvoj vasi, so med kriterije uvrstili primerjavo s preteklostjo. Tako se poleg številnih domačih priznanj Braslovčam obeta še neke vrste mednarodno priznanje, ki bo ta kraj poneslo med najbolj znane vasi v Evr°PL A. Lednik Ustanovili govedorejsko društvo V Nazarjah so konec prejšnjega tedna ustanovili Zgor-njesavinjsko govedorejsko društvo. Ustanavljanje društva je vodila in usklajevala kmetijska svetovalna služba, njegov osnovni namen pa je strokovno delo na področju govedoreje, usklajevanje interesov kmetov z interesi rodovniške in selek-cijske službe, pomoč pri odkupu pitane govedi, plemenskih telic in mleka, pri oskrbi s krmili, reprodukcijskimi materiali in podobno. ^ ^ Nadomestila gasilcem V mozirski občini doslej niso izplačevali nadomestil pripadnikom prostovoljnih gasilskih društev za čas opravljanja nalog pri zaščiti in reševanju. Kolektivne pogodbe v posameznih panogah jih niti ne predvidevajo, niti ne dajejo pravice do odsotnosti brez nadomestila. Zato je izvršni svet sprejel sklep,da nadomestila in druge stroške osebam, ki dejansko opravljajo naloge protipožarne zaščite v času, ko bi morali delati, zagotavlja občinska gasilska zveza. V slučaju požarov in večjih nesreč večjega obsega bodo sredstva dodatno zagotavljali iz proračunske rezerve in drugih virov. (jp) V Rogaški želijo največ Lanska slabša turistična sezona je sicer nekoliko zavrla tudi načrtovani razvoj v Zdravilišču v Rogaški Slatini, ni pa prekinila njihovih načrtov za nove naložbe. Pri tem ne mislimo le dokončanje raznih igrišč, med katerimi je najpomembnejše igrišče za veliki golf, ampak tudi načrt za gradnjo novega hotela. Pri tem pa bi seveda želeli pridobiti tuji kapital; kot zdaj kaže, naj bi bil to ameriški. V Rogaški namreč načrtujejo gradnjo sodobnega hotela A kategorije s 500 posteljami. Sobe v hotelu pa bodo take, kakršne zahtevni gostje najbolj potrebujejo: enoposteljne in sodobno opremljene. V Rogaški pa bodo tudi prenovili sedanji Zdraviliški dom oziroma Grand hotel — uredili naj bi ga v hotel najvišje kategorije. Vojska spet v Celju S prvim junijem bodo celjsko vojašnico ob Mariborski cesti spet »zasedli« vojaki. Tokrat sicer vojaki slovenske vojske, vseeno pa s tem niso zadovoljni tisti, ki so želeli, da ta vojašnica nikoli ne bi več sprejela vojakov. Načrti, da bi to vojašnico v središču Celja izpraznili, so namreč bili že prej. Do prihoda vojakov (v Celju bodo opravili šele drugi del usposabljanja, prvega pa v Slovenski Bistrici) bodo morali vojašnico temeljito obnoviti, da bo primerna za sprejem naše vojske. Obnova je potrebna, čeprav je jasno, da ta vojašnica ne bo dolgo služila kot učni center za slovenske vojake. Morala se bo umakniti iz centra mesta — kam, o tem pa že razmišljajo vojaški organi skupaj s celjskim izvršnim svetom. (k) Udba vas opazuje Piše: VINKO VASLE Demokracija je že po definiciji grozna stvar — draga in zamotana. A ker človeštvo kaj boljšega še ni izumilo, se bomo s tem morali kar lepo sprijazniti in bomo v takšnem vzdušju razkrivali poti in stranpoti naše oblasti. Ker je tudi to demokratično. Nekateri bi sicer najraje prav zaradi tega naše revolucionarne pridobitve odpravili in med drugim trdijo, da je v javnosti vse več nesramnosti, ki z demokracijo nimajo nobene zveze. Tako je moral zaradi neprestanega pogledovanja v njegovo resorno kuhinjo odstopiti minister za trg Maks Bastl, ki je naivno pošiljal milijone v Beograd in ni bil edini. Še več je naših trgovcev in direktorjev, ki so si privoščili podobne avanture češ, da je politika eno, trgovanje pa drugo. Kar povsem drži, če trguješ s poštenjaki. In so naša podjetja ostala brez težkih denarcev, v Srbiji se pa samo režijo. Eden od najnovejših škandalov, ki ga zlasti rola-jo po hrvaškem tisku, je podatek, da so nekatera slovenska podjetja v vzpostavljanju trgovskih stikov s Srbijo k nam uvažala tudi vojni plen, ki so ga Srbi pobrali Hrvatom. To še posebej velja za 38 bikov, ki so pripotovali v naše klavnice iz ene od okupiranih hrvaških farm. Da trgovina ne pozna meja, nam priča tudi podatek, da pri nas najbolj služijo podjetja, ki izdelujejo krste in jih izvažajo preko Madžarske v Srbijo. Kakšni časi, takšna trgovina. Nekateri zdaj kričijo, kje sta etika in morala, ki pa je v trgovini očitno ni. Ce bi bili, potem neko naše zasebno podjetje, ki je v lasti pomembnih oblastnih mož, ne bi iz Hongkonga uvozilo ponarejenih Leviso-vih kavbojk, jih prodalo velikemu slovenskemu družbenemu podjetju, ki je vse skupaj izvozilo trgovcu v sosednjo Avstrijo, ta pa je kavbojke prodajal kot originalne, dokler ga niso idkri-li. Vprašanje, ali gre za prekoračitev morale zadeva tudi zgodbo direktorja nekega uglednega ljubljanskega gradbenega podjetja, ki je na stroške firme svojemu psu dal sezidati komfortno pasjo uto, ki bi je T>il vesel tudi kakšen naš brezdomec. Ta ista firma prodaja svoja stanovanja na trgu po oderuških cenah, o njihovi kakovosti pa je bolje molčati. Kaže, da je bila direktorjeva pasja uta vendarle grajena po standardih, če že stanovanja za trg niso. Kar pomeni, da njegovo podjetje vendarle zna dobro zidati, če hoče. Žal kot kaže samo pasje ute, ljudje bodo še malo počakali. Zelo zanimivo je tudi vprašanje, ali bi zahteva po obelodanitvi sodelavcev slovenske udbe predstavljala družbeno higieno in ali je prav, da Bavčar to stori. In če bi to kaj prispevalo k razvoju naše demokracije. V zadnjem čsu na našega policijskega ministra letijo ostre kritike, ker imen špic-ljev ni pripravljen objaviti, kot so to storili na primer v bivši vzhodni Nemčiji in imajo zdaj »katarzo« — ljudje so lahko ugotovili, da so z znamenito tajno policijo Stasi sodelovali strankarski funkcionarji, parlamentarci, pesniki in pisatelji, hčere, sinovi, očetje, matere, tete in strici. Celo na Hrvaškem, kjer prav tako skrivajo sodelavce tamkajšnje politične policije, so objavili podatek, da je udba le-te plačevala iz proračunskih sredstev, ki so bila namenjena kulturi. Seveda bi bilo zanimivo vedeti, alj je ta hip kdo na oblasti, ki je bil na plačilnem spisku državne varnosti, ali je kdo od parlamentarcev bivši policijski konfi-dent, ali takšni sedijo na direktorskih mestih pomembnih podjetij, je kakšen naš pesnik poleg pesmi pisal še kakšna zaupna policijska poročila itn. Toda, ali je to kaj več od človeške radovednosti in ali bi objavljena imena in priimki pripomogli k »družbenemu očiščenju«, kot trdijo zagovorniki tega pristopa? Tisti bolj previdni se namreč sprašujejo, koliko resnice je naš narod ta hip sposoben prenesti! Resnica pa je v policijskih arhivih. Ce.0s/žg oBmočje. Za ceste zmanjkuje denarja j Če držijo besede prometnega ministra Marjana Krajnca, potem za ceste v Sloveniji že dolgo nismo namenili tako malo denarja kot ga bomo letos. Glede na znano kritičnost tega ministra pa seveda nimamo prav nobene osnove, da bi dvomili v njegove besede. Iz proračuna naj bi namreč za ceste letos namenili 140 milijonov dolarjev. Da vidimo, kaj pomeni ta številka, naj zapišemo, da smo leta 1989 porabili v Sloveniji za obnovo in gradnjo cest 350 milijonov dolarjev. Hud padec — ni kaj. Ob takem pomanjkanju denarja pa zadnji čas izredno veliko govorimo o gradnji cest. Ne le o tistih odsekih, ki jih pri nas močno potrebujemo, ampak mora naša oblast prisluhniti tudi hrvaškim že- ljam in zahtevam, ki želi presekati svojo zaprtost proti Italiji in Avstriji. Nas pa seveda najbolj zanima, kakšne so možnosti, da rešimo nekaj cestnih vozlov na širšem celjskem območju, oziroma ozkih grl, ki kraje tega območja potiskajo v prometno osamo. Pogodba za gradnjo podaljška Slovenike od Arje vasi do Vranskega daje upanje, da bodo to cesto vendarle začeli kmalu graditi. Ali bo to res čez 133 dni, kot nekateri odštevajo po napovedi nekaterih naših vodilnih mož, ali malo kasneje niti ni tako pomembno, pomembno je, da vsi potrebni postopki res tečejo, kot morajo. Spomladi naj bi tudi začeli odstranjevati izredno ozko grlo v Tre-marjih, kjer bodo namesto podvoza, ki ga vedno zalije že malo večja voda, zgradili nov skoraj dvokilometerski nov pas magistralne ceste. S tem naj bi odpravili eno izmed ozkih grl na tej magistralni cesti, ki ne le naše kraje, ampak vso Koroško in Štajersko povezuje s kraji ob Savi in Dolenjsko. Za Velenjčane pa je seveda izrednega pomena obnova ceste, ki od tod vodi proti Koroški. Kot v^e kaže, bo obnova Hude luknje morala letos še počakati. Na tem koncu ima namreč zdaj prednost slovenjegraška obvoznica, Huda luknja pa naj bi sledila celo šele po radeljski obvoznici. Če se morda ne bi našel kje kakšen stric, ki bi primaknil denar za to zahtevno delo. Na denar iz raznih tujih virov se namreč pri gradnji cest pri nas veliko zanašamo. Vendar pa pri teh v Sloveniji še nimamo razčiščenih vseh stvari, pa se tako pri pridobivanju kapitala zatika. Res pa je tudi, da so neresni tudi nekateri tuji ponudniki, ali pa želijo preveč. »Koncesionar-ji« se zanimajo tudi za cesto med Celjem (Vranskim) in Ljubljano, kot seveda za podaljšek Pyhrnske avtoceste na našem ozemlju. Tudi gradnja te je pomembna za naše območje, predvsem za vzhodni del. Nekateri se še vedno zavzemajo, da je ne bi zgradili po najkrajši trasi od Maribora proti Zagrebu, ampak da bi šla delno po sedanji Sloveniki in se šele pri Rogaški Slatini usmerila proti glavnemu hrvaškemu mestu. S tem bi se ta cesta približala našim turističnim krajem kot sta Rogla in seveda zdraviliška Rogaška Slatina. (k) ^ Sasvirvjsf^o Kultura naša - tudi vsakdanja Pa smo ga proslavili! Prvi državni kulturni praznik namreč. Že prej smo ga sicer slavili, ni pa imel ta praznik še tiste sklepne pike na i. Ni namreč bil dela prost dan. No — tudi letos je bil glede :°ga bolj polovičarski, saj je bil praznik na soboto, ko imamo tako zvečine prosto. Ampak morda je tudi v tem nekaj simbolike, saj se tudi obravnavanja naše kulture lotevamo bolj polovičarsko. Pa vendar bi bilo prav, da bi to našo nesrečno kulturo pripeljali v vsa najrazličnejša področja, ne le v kulturne hrame. Malo več kulture ne bi nikakor škodilo poslancem raznih vrst in ravni, da bi malo bolj spoštljivo govorili o svojih soposlancih, če že o nasprotnih strankah ne morejo govoriti kulturneje. Kultura pa bi morala seči še malo višje in se sprehoditi med ministri. Za marsikoga namreč ni dovolj, da ga sreča pamet — tudi kultura bi ga mcrala srečati. S tem pa še ne mislim, da je kulturen tisti, ki se mašno oblečen odpravi na kakšno kulturno prireditev; še posebno ne, če ga po dolžnosti čaka slavnostni sedež. Kultura bi morala tudi pogosteje sesti v klopi raznih drugih sestankov in zborovanj, pa čeprav je res, da ob stiskah ljudi, ki se borijo za golo preživetje, marsikdo pač ne more več paziti niti na kulturno izražanje. V vražjih razmerah pač pogosteje spregovori hudič. Ta pa s kulturo nima nič skupnega. Ob zadnjih znižanjih prometnih davkov, ki so v glavnem prinesli nova zvišanja cen (taka telovadba je nekaj povsem lastnega le nam) je tudi ob prodajnih mestih morala kultura stopiti korak nazaj. Kupci so namreč vedeli povedati toliko krepkih in nekulturnih besed, da si je kultura tam kje v kotu zatiskala ušesa. Ampak ob tem, kar je poslušala, je morala kar priznavati, da imajo ljudje prav. Pa se je odločila počakati drugo priložnost, da bo množičneje vstopila v prodajalne. Trudila se je sicer, da bi segla vsaj do nekaterih neposrednih prodajalcev, ki za take cenovne akrobacije niso nič krivi, da bi vsai na tak način poskušala delno zgladiti spore, pa ji tudi pri tem ni uspelo. Zdaj, ko je kulturni praznik tudi uradno državni pra-nik, bi seveda lahko končno tudi udejanili besede, da mora priti kultura tudi na ceste. V promet. Med pešce in voznike. V sporih zaradi nakupa nekaterih luksuznih vozil se je sicer predpraznični čas začel slabo, ampak pri tem ostaja upanje, da se dobro konča. Pri tistem »kultura v prometu« pa mislimo seveda na to, da bi moralo biti na pločnikih in seveda za volani več pravih pešcev oziroma voznikov, pa manj oslov, bikov, opic, slonov in drugih živali. Če namreč zdaj poslušamo obnašanje nekaterih v prometu, vidimo, da vozi vozila le malo ljudi. Da o pešcih ne govorimo. Ne glede na to, kaj si mislimo o kulturnem ministru, bi se kultura torej le morala udomačiti med nami. Kako se bo pa res, je odvisno tudi od odločitev, ki s čisto kulturo nimajo nič skupnega. Pa vendarle močno vplivajo na to, kako kulturno se ljudje obnašamo. (Kr) 13. februarja 1992 AKTUALNO nad čas stran 3 Z zasedanja zborov velenjske občinske skupščine Enotni:programa morata ostati v dolini! (Nadaljevanje s !. str.) ne glede na strankarsko pripadnost, je pri sporni odločitvi ministrstva precej: od uspehov, kakovostnih kadrov na centru, opreme, 34-letne tradicije, ... če še to ni dovolj pa bi moralo biti predlagatelju racionalizacije mreže šol dejstvo, da tovrstni kader še vedno potrebujejo vsaj v treh največjih podjetjih v velenjski občini: Gorenju, Rudniku. Tešu. Zato poslanci pričakujejo, da se bodo proti ukinitvi izrekli tudi tu (na Rudniku so se menda že odzvali). Resnici na ljubo, so delegati poudarili v razpravi, pa je treba priznati, da bi programe, predvidene za ukinitev, lažje branili, če bi imeli za to trdno osnovo v dolgoročnem razvojnem načrtu občine. Tega pa še vedno ni, odgovornost za to pa nosi občinski izvršni svet. V široko zastavljeno akcijo podpore za ohranitev omenjenih programov na centru se bodo vključile tudi stranke, ki bodo o zahtevi obvestile še republiško vodstvo. Vse kaže, da tržno gospodarstvo prodira tudi na področje vzgoje in izobraževanja, na področju vzgoje in varstvo predšolskih otrok pa so zaenkrat na obzorju le manjše spremembe. Prej zapisano trditev prinaša osnutek odloka o organiziranju javnih zavodov, ki so mu delegati na torkovem zasedanju namenili kar -nekaj časa. Od 1. marca dalje, ko naj bi organizacijske spremembe stopile v veljavo, Viza Velenje kot enovite delovne organizacije na področju vzgoje in izobraževanja v velenjski občini ne bo več. Ostale pa bodo osnovne šole kot samostojni zavodi. Kaj to pomeni? Da bodo sedaj te morale same skrbeti za kakovostno izvajanje programa, za kadre, finance, .. . Kaj pa bo z delavci strokovnih služb Viza pa bo odvisno od novih republiških standardov in normativov. Poslanci so podprli težnje o umnejšem gospodarjenju tudi na tem področju, hkrati pa se zavzeli za ureditev šolskih okolišev, dogovorjenih s šolo in krajem. Že zaradi znanih pripomb in dvomom Zelenih Velenja o ureditvi rekreacijskega območja Jezero, za območje urejanja z oznako R4/4 v Velenju je bilo jasno, da bo pri obravnavi predloga odloka o ureditvenem načrtu omenjenega območja prišlo do zapletov. In temu je res tudi tako bilo, vsaj za družbenopolitični zbor lahko to trdimo. Z amandmaji delegata krajevne skupnosti škale, ki jih je sicer predlagatelj z rahlimi popravki sprejel, poslanci zbora niso bili seznanjeni. Po obrazložitvi so jih nato sprejeli, povsem drugače pa je bilo z na seji podanimi 15 amandmaji na omenjeni odlok Zelenih Velenja. Po pridobitvi petih podpisov delegatov za obravnavo na seji, je potem predlagatelj ocenil, da je treba na podane amandmaje sistemsko in dovolj strokovno odgovoriti. Glede na čas, razplet dogajanja, uro (15.), na obtožbe poslanca Vaneta Gošnika, da je občinski izvršni svet pri tej zadevi spet ravnal protizakonito, je predsednik družbenopolitičnega zbora Marjan Gaberšek povzel modro potezo. Prekinil je razpravo z obrazložitvijo: »Zaradi nezmožnosti tvornega obravnavanja zadeve, glede na uro, predlagam imenovanje posebne komisije, ki bo najprej uskladila vse sporne toke s predlagateljem odloka, nato pa sodelovala še v usklaje-valnem postopku z obema zboroma (ta sta namreč predložen predlog odloka z amandmaji KS Skale—Hrastovec, sprejela). S to obrazložitvijo so se delegati družbenopoitičnega zbora strinjali kot tudi s predlogom, da bi za torkovo zasedanje predvidene točke dnevnega reda obravnavali po skupnem zasedanju zborov občinskega parlamenta v torek, 18. februarja. Mimogrede, na tej seji naj bi glasovali o razrešnici — velenjskega občinskega izvršnega sveta. Sejo bodo začeli ob 8. uri. (tap) Pomoč beguncem z drugega zornega kota Gorenje Gn„ y Iverni trajnih viškov ne bo Z iskanjem najboljših možnosti za normalno delo in proizvodnjo se pospešeno ukvarjajo tudi v nazarski lesni industriji. Zaloge lesne smrovine kljub zimskemu obdobjju v teh dneh niso kritične, na mesrečo pa takšne težave veljajo jpri oskrbi s potrebnim lesom za ttovarno ivernih plošč. Občasno takko mora na čakanje del delavcev/, vodstvo podjetja pa posebej poudarja, da trajnih viškov deldavCev v iverni ne bo. Razlog za taakšno trditev je visoka učinkovitosist tega obrata ob majhnem števvilu delavcev, trenutne težave p,pa izvirajo od drugod. Vse štiri slclovensketovar-ne ivernih plošč so o se namreč na- enkrat znašle v enakih težavah. Oskrba s surovino je bila namreč s 30 odstotki vezana za dobave iz Hrvaške in zlasti Bosne in Hercegovine. Razmere so takšne kot so in surovine od tam ni. Prvič je ni zaradi neurejenega prometa z denarjem s tem področjem, drugič in zlasti pa na to vplivajo izjemno visoki prevozni stroški, ki so pogojeni z velikim tveganjem. Vse skupaj dodatno otežuje izguba trga bivše Jugoslavije, kar bi iverno prizadelo tudi, če bi dela- la s polno močjo. Vsa prizadevanja v tem času torej namenjajo usklajevanju nabavnih možnosti in prodajnih potreb. To in še marsikaj drugega je razlog, da se borijo za večji izvoz. Predlani je Glin izvozil 18 odstotkov proizvodnje, lani že 30, letošnji načrt pa je podvojen, se pravi 60 odstotkov. Naslednji problem je proizvodnja strešnih oken in podstrešnih stopnic v obratu Polskava. V tem tednu so na čakanju vsi de- lavci. Vzrok je trenutna izguba trga bivših republik, na katerem so potrebe še velike, izvoznih možnosti za njihove izdelke pa zaradi monopola na evropskem trgu skorajda ni. V Polskavi je zaposlenih 83 delavcev, njihovo število pa bodo morali zmanjšati tudi, ko se bodo razmere uredile in sicer za dobrih 20 odstotkov. Ostale ukrepe za boljše gospodarjenje za celotno podjetje še pripravljajo. (jp) V stiski spoznaš prijatelja, pravi star pregovor. Takih prijateljev, ki so bodisi s hrano, obleko ali denarjem poskušali lajšati bolečine, bedo nesreče, strah pred jutrišnjim dnem beguncem iz sosednje Hrvatske, je bilo v velenjski občini, v širšem slovenskem prostoru, pa tudi v tujini kar precej. To je vsekakor več kot le hvalevredno. Zal, tolažba, da so še kje doma dobri ljudje, razkriva drugo, neprijetno plat medalje. V čem je stvar? Pomoč, ki prihaja za begunce iz različnih naslovov in različnih krajev. Če je ta prejemnikom vsaj za kratek čas polepšala bivanjč pod začasno streho nad glavo, pa je zakulisje povsem drugo. Vsaj tako zatrjujejo na občinski organizaciji Rdečega križa, kjer so v zadnjem času morali »vzeti« v zakup kritike, nejevoljo, nezaupanje,... Upravičeno ali ne? Odločni ne podkrepljujejo na prej omenjenem naslovu z nekaterimi dejstvi. V občini Velenje se pojavljajo organizacije, skupine, združenja in tudi posamezniki, ki organizirajo zbiranje pomoči za prebivalce krajev prizadetih območij v sosednji Hrvatski. Občinska človekoljubna organizacija seveda ob vsem tem ni stala ob strani, ampak seje v aktivnosti vključila z aktivisti na terenu. Tako je >na primer< krajevna organizacija RK Gorenje zanje zbirala hrano, ob tem zbrala še 12 tisoč tolarjev pomoči v gotovini, tudi prehrambeni paketi človekoljubne organizacije Šentilja, Raven, Zavo-denj so pri reševanju tovrstnih zagat še kako prav prišli. »Nič ne bi bilo narobe, »zatrjuje predsed- nik občinske organizacije Rdečega križa Velenje Stane Žula, »če dela vsak po svoje — brez vednosti enega in drugega. Le hudo narobe so nepravilnosti, ki niso primerne časa, ne razmeram. Čudna dogajanja pa mečejo slabo luč na najbolj poštenega.« Vzrok slabi volji, nezaupanju in nezadovoljstvu botruje evidenca o številu beguncev, prejeti pomoči na omenjeni organizaciji. V drugih organizacijah (Kari-tas), kjer je skrb za sočloveka prav tako ena od prednostnih dejavnosti, tega naj ne bi počeli. Tako se kaj rado dogodi, da dobijo nakateri pomoč iz več naslovov, zopet drugi le z enega. In slaba volja, nezaupanje, ... je tu. Za nameček pa — po mnenj sogovornika — ljudje zamenjujejo Karitas, Rdeči križ in še koga. Da nesrečo drugih znajo nekateri obrniti sebi v prid, na žalost, tudi ni nič novega. Lep primer za to so prehrambeni paketi in boni, ki gredo tistim dobrim ljudem, ki so begunce vzeli na svoje domove. Ni namreč tako redek pojav, da nekatere družine predvsem iz republik bivše Jugoslavije dvignejo bone in paket za začasne družinske člane, čeprav ti ne živijo skupaj z njimi pod isto streho že nekaj časa. Do tovrstnih spoznanj so pri Rdečem križu v Velenju prišli ob izpolnjevanju novih evidenčnih kartončkov o vojnih beguncih, kjer je treba priložiti tudi potrebne osebne dokumente začasnih stanovalcev. Gotovo bi se ob že zapisanem našla še kakšna cvetka, toda naš namen ni bil koga zagovarjati oziroma obtoževati, ampak bolj opozoriti na napake, dokler je še čas. Milan Cajner, dirlirektor GG Nazarje »Špekuilanti bodo spravili kmetije; na kan t!« Zakon o prometnem davku, ki je pričel veljati 1. februarja, je sprožil val ogoorčenja in razočaranja, saj posredno in neposredno prizadeva vse državljane Slovenije. Gozdarstvo je na ta način pred dokoničnim zlomom, lesna industrija, tudi v Nazarjah, pa od tega nii daleč. Kaj o tem meni direktor GG Nazarje Milan Cajner? »Napor zakonodajalca, da bi se tudi na tem podiročju približali Evropi, se je preccej ponesrečil. Zaradi kaotičnih razmer v parlamentu in zaradi inesposobnosti vlade pač ni mogoč:e več pričakovati nobene čvrste iin trajne zakonodaje. Seveda je 'v tem zakonu poseben primer proomet z gozdnimi sortimenti in z ldesom v celoti. Nevzdržno in nelcogično je, da gozdni sortimenti iiin les niso več reprodukcijski matterial, ampak končni izdelek, zrn katerega se prometni davek olbračunava od vsakega prometa v -verigi v celoti. To je v popolnem masprotju z evropsko zakonodajoi, saj so proizvajalci v reproverigi v povsem neenakem položaju.« Se za vsem tem skriva kakšen poseben namen, saj je nerazumljivo, da zakonodajalec tega ne bi znal predvideti? »Prvi namen vsekakor je, da bi s tem prometnim davkom nadomestili nezakonito odpravljeno biološko amortizacijo v letu 1991, v drugi vrsti pa ne gre spregledati dejstva, da je gozdarstvo vendarle politična ovira sedanji vladi, ki z vsemi ukrepi, političnimi in ekonomskimi, želi v letu 1992 dokončno obračunati z gozdarji. Zato je povsem razumljivo, da so s tem prometnim davkom želeli postaviti gozdarje v povsem neenakopraven položaj. Žal so s tem v enak položaj postavili tudi lesno industrijo, zlasti pa so praktično onemogočili vsako misel in poskus zadružništva na področju gozdarstva in prometa z lesom. Da je temu res tako in da zakonodajalec ni imel povsem čistih namenov, kaže poskus priprave posebnega pravilnika za obračunavanje prometnih davkov, ki po zadnjih informacijah kaže na to, da bodo namen kar najbolj prizadeti gozdna gospodarstva skušali omiliti s tem, da samo obli les ne bo reprodukcij- ski material, za tak material pa se bo štel žagan les. To je spet nevzdržno in v nasprotju s sprejetim zakonom. Posledice bodo v tem, da bo lesna industrija v reproverigi žagan les dajala v promet brez obračunavanja prometnega davka, v celoti pa bodo obračunavali prometni davek pri nakupu lesa od lastnika gozda do prodaje končnemu potrošniku, oziroma predelovalni industriji.« Pomoč tudi za socialno ogrožene občane Ob nadaljnjem padanju življenjske ravni zategovanje pasu ni več najbolj učinkovita metoda preživetja. O tem dovolj zgovorno priča vse večje število občanov, ki trkajo na vrata Centra za socialno delo Velenje ali občinske človekoljubne organizacije. Zaradi pomanjkanja denarja poskušata sedaj socialno ogroženim občanom ti ustanovi pomagati z dodelitvijo enkratne pomoči v obliki paketa. V njem so poleg sredstev za osebno nego petčlanske družine še olje, sir, govedina, sladkor in fižol. Omenjeni paket lahko dobijo občani, upravičeni do enkratne pomoči, na sedežu občinske organizacije Rdečega križa Velenje. Dobili pa ga bodo na osnovi predloženega priporočila centra. 100 paketov je za te namene Republiški Rdeči križ že poslal. Od 23. januarja letos dalje pa se je z njihovo vsebino oskrbelo že 25 družin iz velenjske občine. Pomoč tudi iz Nizozemske Po zadnjih podatkih občinskega Rdečega križa Velenja živi pod začasno streho nad glavo v velenjski občini še vedno okrog 250 beguncev iz sosednje Hrvatske. To je glede na umirjanje razmer na kriznih žariščih še vedno veliko. Sploh pa v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami. Kriteriji za pridobitev statusa begunca se namreč od zadnjega lanskega popravka še niso spremenili, prav tako pa ni nič manjši tudi seznam prizadetih krajev. Zato je pomoč, ki še prihaja, nadvse dobrodošla. Pred nedavnim so pakete hrane, oblačil in zdravil poslali na naslova občinske organizacije Rdečega križa Velenje ter velenjskega Karitasa zamejski Slovenci in njihovi kolegi iz Nizozemske. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je prišla v prave roke in v pravem času. Zanjo so seveda tisti, ki soje bili deležni, kot tudi naslovnika nadvse hvaležni. Občinska človekoljubna organizacija seje dobrotnikom že zahvalila s posebnim pismom. Občinska organizacija RK Velenje Od naših prijateljev — beguncev s kriznega območja Dakova na Hrvaškem smo prejeli pismo, v katerem nas prosijo, da se zahvalimo Občinskemu odboru Rdečega križa Velenje za vsestransko pomoč, ki so je bih deležni v času večmesečnega bivanja v Velenju. Veseli so bili, da so se lahko njihovi malčki udeleževali prireditev v času novoletnega sejma, za kar so bili njihovi vrstniki na Hrvaškem prikrajšani. Zahvaljuje- ta ca Hri■ #■ n■ DulSin in n___• rv „ «_____ ta se družini Puljič in Draženovič iz Dakova. Janez in Slarica Pel ko vprašanje Zelo enostavno kaj sedaj? »Gozdna gospodarstva so se nujno znašla v nemogočem položaju. Zato ne preseneča dejstvo, da so se praktično v vsej Sloveniji odločili za popolno ustavitev prometa z gozdnimi proizvodi. To je storilo tudi naše gozdno gospodarstvo, tudi Lesni industriji Gorenje-Glin, sedaj čakamo na nadaljnje rešitve. V tem prehodnem obdobju se bomo odločili za obliko, ki v bistvu ne bo motila gozdne proizvodnje, to pomeni, da bomo les z delovišč kjer to narekuje proizvodni proces, odvažali na skladišče, lesni industriji pa ga do nadaljnjega ne bomo dajali v promet. Ker prometni davek ni prizadel le gozdarjev, ampak tudi zadružništvo, lahko pričakujemo, da bo že na prvem zasedanju parlamejita vložen amandma, možnosti za spremembo pa so vendarle majhne. Če bo zakon obveljal na daljši rok, bo to pomenilo, da bodo lesni trgovci (zlasti z lastno predelavo), se pravi špekulanti, v popolnoma priviligiranem položaju in se bo praktično ponovila zgodba iz obdobij 1924 -26 in 1934- 36, ko so lesni trgovci s svojimi žagami spravili na kant številne slovenske kmetije.« up) Na mestu voljno! Kar na začetku in naravnost bi rad priznal, da mi smisla in pomena slovenskega kulturnega praznika nikdar ni bilo dano prav razumeti. Najprej meje begal datum. Zakaj za vraga dan Prešernove smrti? Ali ne bi bilo za pristno človeško na-turo bolj običajno in primerneje, da bi častila dan rojstva velikega poeta, če se ji že zdi, da kaj takega mora praznovati? Sploh pa se brez zadržka prištevam k tistim, ki so — kot bi rekel zagrizen pristaš tega kroga Tone Partljič — sveto prepričani, da se kulture ne da praznovati. Lahko jo le živiš. Potemtakem me je povsem upravičeno metalo od radovednosti, ko sem. ugibal, kaj neki bo mlada slovenska država počela z 8. februarjem sedaj ko je to njen državni praznik. Absurd se mi namreč zdi popoln. Država si uzakoni dela prost praznični dan, da bi izkazala dolžno čast nečemu, kar preostalih 364 dni v letu nepremišljeno in mačehovsko pometa v tisti kot svojega zaplankanega dvorišča, kamor se odlaga odvečna navlaka. Približno tako je! Seveda se zavedam, da so njene gmotne možnosti omejene, kakor so in da kulture zatorej ne more pitati z veliko žlico. Toda jasno mi je tudi, da ji dobrih želja in pravšnjega odnosa do nje ne kažeš le z denarjem, ki ji ga odmerjaš. Hrepenel sem torej dočakat ta veseli dan kulture po novem in ga dočakal. V slogu! Počutil sem se kot veliki umetnik Generalič. Na-ivec najvišjega razreda! Upal sem namreč, da bomo s prežvečenim vznesenim refrenom o »prvem državnem praznovanju kulture v samostojni Sloveniji« vsaj ob tej priložnosti opravili na hitro in mimogrede, potem pa se — če smo si že vzeli prost dan zanjo — lotili kajpak kulture. Po novem. Da se tisti, ki so za to poklicani in plačani ne bodo izogibali nujnim in še kako koristnim debatam na to temo zgolj zato, ker jih je sklicala napačna politična stranka. Da mnogi, ki so pomembne persone v dežurni ctblastni garnituri, usode nacionalne kulture ne bodo objokovali v slavnostnih nagovorih na proslavah, kjer prepričujejo že prepričane, ampak da bodo svoj glas učinkoviteje zastavili na delovnih sestankih organov, katerih funkcionarji so. Da bo vse skupaj vsaj počasi pripeljalo do tega, da se bomo nemara že ob letu 8. februarja sami sebi zdeli smešni, kot se na dan žena dogaja moškim (vsa čast izjemam) natanko mesec dni pozneje. Da ... Toda nič takega se ni zgodilo. Kultura po starem in njeno čaščenje tudi. Še sladkosti delovne prostosti se ni dalo užiti na račun kulture. Bila je sobota, ko večina tako ali tako ne dela, prihodnje leto pa bo na nedeljo še slabše. A vsaj nekaj je bilo drugače kot doslej. Za goste osrednje republiške slovesnosti v Ljubljani so pripravili kulinarično bogat sprejem, kakršnega doslej še ni bilo. Torej se le premika, čeravno v popačeno smer. Snovalcem takšne vsebine »prznovanja« kulture zato predlagam, naj si vzamejo še kak dan prosto. Lahko tudi teden, mesec, leto, kaj vem . . . Zaradi mene so »voljno« za zmeraj. 4 stran naž čas GOSPODARSTVO 13. februarja 1992 Vsekakor bo tudi v letošnjem letu dogajanje na področje monetarne politike zelo pestro. To potrjujejo tudi zadnji dogodki, saj se je vrednost tolarja v dobrem tednu spremenila kar trikrat, seveda navzdol v primerjavi s »trdo« valuto. Očitno tolar postaja valuta s stalnim drsečim tečajem. Kljub temu pa ni pričakovati porasta cen vrednostnih papirjev, saj je likvidnost celotnega gospodarstva slaba in v kratkem času ni pričakovati izboljšanja. V tem tednu prihaja na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev novost, ki se imenuje zlato. Pričenja se trgovanje z zlatom, kovanci in medaljoni. Interes za tovrstno trgovanje je velik, še posebej po znižanju prometnega davka na trgovino z zlatom iz 65 % na 10%. Kot monetarno zlato v nepredelani obliki se štejejo zlate ploščice po 50, 100, 200, 500, 1000 g, ter bloki z minimalno čistino 999/1000. Monetarno zlato v kovani obliki predstavljajo kovanci z minimalno čistino 900/1000. Pri trgovanju z monetarnim zlatom v nepredelani obliki je najmanjši lot 50 g, pri monetarnem zlatu v kovani obli- ki pa predstavljajo lot 3 kovanci. In kakšen je postopek pri trgovanju s plemenitimi kovinami? Lastnik lomljenega zlata, ki ga želi prodati se obrne na borznega posrednika. Borzni posrednik ali lastnik sam, dostavi zlato v topilnico Zlatarne Celje, kjer ga pretopijo v ploščice 999/1000 in teže 50 g. V kolikor lastnik zlata ne želi fizično odnesti, dobi certifikat, ki potrjuje njegovo lastništvo. V prometu bodo tako krožili certifikati z zlato podlago. Dokler je zlato deponirano, se prometni davek v višini 10% ne plačuje. LB Splošna banka Velenje d.d. Borzni posrednik Marija Zimšek tel. (854-251) int. 285 (855-964) Modna konfekcija Elkroj Računalniška podpora novim načrtom Razsežnosti sedanje hude gospodarske krize so komajda jasne in v takšni večplastni krizi, ki je sicer opredeljiva, vendar preobsežna, da bi jo lahko obvladalo vsako podjetje zase, je ob vstopu v novo poslovno leto tudi podjetje Elkroj. Ukrepi za oživitev gospodarske rasti so seveda v »pristojnosti^ države, seveda pa v Elkroju vedo, da je nujno tudi sprejetje notranjih ukrepov, predvsem pa oblikovanje pravih in uresničljivih poslovnih ciljev. Poslovni položaj El-kroja v tem obdobju ni zaskr- bljujoč, pa čeprav je za njim težko leto preizkušej ob uresničevanju sanacijskega programa, ki so ga skoraj v celoti izvedli, navkljub velikim posledicam poplav, vojne, ukrepov evropske skupnosti in drugim težavam. Kaj je treba storiti za izboljšanje konkurenčne sposobnosti na domačem in zlasti na tujem trgu je jasno in težko obenem. Letos bodo začeli s poslovanjem delniške družbe Elkroj, ustanovili lastno firmo v Nemčiji, želijo lastno blagovno znamko mo- Pomembna novost je računalniško podprto krojenje Ogrevanje v mozirski občini Smog, plin in kumarice Zamisel o plinifikaciji v mozirski občini ni nova. Že pred leti so tekli pogovori o njej, a žal med večjimi možnimi porabniki zanjo ni bilo posebnega navdušenja, napeljavo naložiti zgolj na pleča krajanov pa bi bil prevelik zalogaj. Vseeno razmišljanj o tem niso opustili in so iskali naprej možnosti in načine, da bi zlasti gosteje naseljenim krajem zagotovili primernejše načine ogrevanja, smotrnejše, čistejše, vsem bolj prijazne. Zvedeli so za velenjsko akcijo v zvezi z zemeljskim plinom in sodelovali v pripravah, po zagotovilih so načrtovalci plinovoda upoštevali potrebe vsaj spodnjega dela mozirske občine. Moč akcij v Velenju je rasla in upadla in ko je začasno spet zamrla so v Mozirju iskali rešitve še naprej. Tako so republiški strokovnjaki oblikovali tri predloge napeljave zemeljskega plina, iz vasi Gorenje, s Polzele in — nikakršna utopija ni bila to — visokotlačni vod z Vranskega preko Črete. Žal kaj takega ni bilo zapisanega v nobenem razvojnem načrtu, zato otipljivejši nastop ni bil možen. Zaradi tega in zaradi vnovičnega premajhnega zanimanja pri podjetjih in večjih porabnikih energije, sadov niso rodili tudi pogovori pred tremi leti s Petro-lom, ki je ponujal tudi sovla-ganja. Voda novih snovanj ni odnesla, svoje narekujejo tudi potrebe. Primer Mozirja denimo. Z vzpetine nad njim v zimskem času in predvsem konec tedna vidiš le cerkveni zvonik, vse ostalo se duši v dimu in smradu in krajani si lahko podajo roke s preneka-terim bolj znanim onesnažen-cem. Ponuja se nova rešitev. Mamljiv sistem je ponudilo podjetje Europlin. Nudi na- mreč celovit sistem napeljav, možnost najema ali nakupa cisterne in končno možnost priklopa na morebitni plinovod. In so z delom in sodelovanjem že pričeli, najprej v vrtnariji Skornšek in stanovanjskih prostorih. Začetne težave so sicer bile, zdaj pa so le vsi zadovoljni in pri tem ne bodo ostali. Dodaten rastlinjak bodo namenili za zelenjavo in v začetku aprila lahko pričakujemo prve zgodnje »savinjske« kumarice. Gre seveda za Javno podjetje Komunala, ki s pooblastilom občinskega izvršnega sveta skrbi tudi za javno energetiko v občini in je z omenjeno firmo podpisalo ekskluzivno pogodbo za opremljanje vrtnarij v Sloveniji. Kmalu bodo tako sklenili pogodbi za vrtnariji v Ljutomeru in Radgoni, delo pa se jim obeta tudi v domačih logih. Zanimanje pri zasebnikih se je okrepilo. Imajo že naročila z Ljubnega in Solčave, tudi lju-bensko Kovinarstvo si želi plin, vendar so razmere trenutno temu preveč nenaklonjene. In še najnovejše, kar klic z republike bi lahko dejali. Gre namreč za pripravljenost sosednje Avstrije za pomoč in sovlaganja pri večjem izkoristku biomase za energetske potrebe. Zanimivo in pomembno je, da so pri snovanju tega že sedaj precej daleč na gornjegrajski Smreki, kjer bi ob primernih predelavah koristno uporabili lesne odpadke in drugo za ogrevanje Gornjega Grada. Ne gre pozabiti ogromnih količin praha, ki ga na stotine ton zvozijo z nazarske Iverne na odlagališče in s tem pravzaprav delajo dodatno škodo. Možnosti torej so, zanimanje raste in še večje bo, če bodo le znali vnovčiti avstrijsko pobudo. Op) Pekarna Petrovič v Mozirju Obnavljali so peč Z obnovo parne zidane pekovske peči so v pekarni Petrovič pričeli po novem letu. Prodajalne kruha kljub temu niso zaprli, kruh so dovažali od drugod. Peč je bila dotrajana, nujno potrebna obnove. V pekarni bi se lahko odločili za zamenjavo stare peči z električno. Ker pa peka kru- ha z električno pečjo ni donosna, poleg tega pa kruh ni tako kakovosten, se za to možnost niso odločili. Prepričani so namreč, da je peka kruha po »maminih receptih« brez uporabe kemikalij ter ostalih adi-tivov v prvi vrsti še vedno tista, ki daje kruhu njegovo lastno specifičnost in po kateri potrošniki prepoznavajo njihov kruh. Zaradi prenove peči so zmogljivost povečali od 40 do 50 odstotkov. Tako naj bi v bodoče na dan spekli okrog 1000 kg kruha (13 vrst) ter 2500 kosov peciva in žemljic, pri čemer naj omenimo, da s tem kruhom zalagajo tudi Slaščičarno v Šoštanju. Obnova omenjene peči je po grobih ocenah znašala 20 tisoč DEM. Kmetijsko svetovanje. Gospodarsko krmljenje goveje živine cr»r\\/rr«i ^cAn/^irnp ali er\i Pri krmljenju je najpomembnejša, da je kvaliteta krme dobra. Kvaliteta krme je odvisna od pravočasnega spravila sena in naslednjh odkosov s travnih površin in koruze za silažo z njiv ter seveda od vremenskih razmer ob spravilu. Najboljšo voluminozno krmo in tudi travno silažo pridelamo, če kosimo travo v fazi late-nja, koruzo pa siliramo v fazi polne voščene zrelosti. Če siliramo prezgodaj, se izgubijo hranilne snovi s sokom, ki se izceja, si-laža je bolj kisla in je živina ne je rada. Naslednja pomembna stopnja za gospooarno krmljenje je pravilna sestava obroka. Posebej hitro se odrazi pri kravah molznicah in prireji mleka. Zelo po- membna je oskrba krav z beljakovinami, škrobom in z minerali ter vitamini, saj hranilna snov, ki je v obroku v minimumu, določa količino mleka in izkoristek drugih hranilnih snovi. V zimskem obdobju je v osnovnem obroku (kjer nimajo travne silaže, ampak krmijo korzuno silažo in voluminozno krmo) premalo beljakovin. Če imamo na razpolago travno in koruzno silažo in ju krmimo v razmerju 60 % travne in 40 % koruzne silaže, pa se ob dodajanju kvalitetnega sena obrok približno izravna. Enako pomembno, kot je izravnava beljakovin in škroba, je oskrba z rudninskimi snovmi. Če teh ni, se tudi hranilne snovi ne izkoristijo v celoti. Na območju občine Velenje je izrazito pomanjkanje fos- forja v tleh, ki so za nameček še kisle reakcije. Zaradi tega je fosforja tudi v krmi malo in je še toliko bolj pomembno dodajanje mineralno vitaminskih mešanic k osnovnemu obroku. Pri pitancih je situacija nekoliko drugačna. Pri njih je važno, da je krma energetsko bogata in visoko prebavljiva, da dosežemo višji dnevni prirast in s tem krajši čas pitanja (to je tudi bolj ekonomično). Najbolj pogosta krma za pitance je koruzna silaža, ki tudi ustreza prej omenjenim zahtevam. Ker je predvsem bogata z energijo, izrazito siromašna pa z beljakovinami in mineralnimi snovmi (posebej s kalcijem), jo moramo pri pitanjuu redno dopolnjevati s temi manjkajočimi ških klasičnih hlač, povečati klasični izvoz, računalniško bodo podprli krojenje in pro-izvodno-tehnični informacijski sistem, med cilji pa je tudi funkcionalno preoblikovanje proizvodnega procesa v šoštanjski enoti. Kaj to konkretno pomeni? Ob uvedbi 40-urnega delovnega tednika se obseg proizvodnje ne bo zmanjšal; število zaposlenih se bo v Nazarjah povečalo za 81 in v Šoštanju za 35 izključno proizvodnih delavcev; v Nazarjah bodo uvedli novo linijo za moške hlače za domači trg, v Šoštanju pa dve, eno za domači in drugo za tuji trg; količinsko se bo proizvodnja za domači trg povečala za 19 in za tuji trg za 15 odstotkov; za tuji trg bodo izdelali 825.000 hlač, od tega do 30.000 za klasični izvoz; za domači trg bo na voljo 200.000 klasičnih hlač in 70.000 hlač za prosti čas, od tega jih bodo 101.000 proizvedli v Nazarjah in Šoštanju, ostalo kooperanti; osebne dohodke bodo do marca izplačevali v skladu s sedaj veljavnim zakonom in pravilnikom, naprej pa v skladu s kolektivno pogodbo. Večjo neodvisnost in varnost na tujem trgu pomeni proizvodnja za sedem dosedanjih in tri nove tuje partnerje. Za tuji trg bo namenjenih 75,3 odstotka izdelkov, zato je v Nazarjah za tuji trg namenjenih 90, v Šoštanju pa 85,8 odstotka zmogljivosti. Na domačem trgu bodo 85 odstotkov izdelkov prodali v Sloveniji, ostalo na Hrvaškem in v BiH, 62 odstotkov slednjega bodo izdelali pri kooperantih. Zaradi vsega tega bodo morali precej sredstev nameniti za posodobitev in racionalizacijo proizvodnje. Trg Slovenije in delno Hrvaške je seveda omejen, zato bodo domačemu trgu namenili veliko več pozornosti pri spremljanju modnih novosti, želja pa so seveda pravi izdelki ob pravem času in s pravo kakovostjo. Up) snovmi (sončične ali sojine tropine, pivske tropine, žita, dodajanje ureee v silažno koruzo, itd.). Tudi travna silaža je za pitanje primerna, če je dovolj kvaiitetna. Običajno jo moramo dopolnjevati z drugimi viri energije. Primerna je kombinacija travne in koruzne silaže, ker se odlično dopolnjujeta. Če pa koruzne silaže nimamo, pa moramo do-krmljevati kakšno drugo energijsko bogato krmo (koruzni zdrob, pesni rezanci, TL-pit, itd.). Pitanje z mrvo, ki je tudi pogosto, čas pitanja podaljša, predvsem zaradi slabše kvalitete mrve. Če je kvaliteta mrve odlična in jo dopolnimo z energetsko bogato krmo, pa lahko tudi dosežemo dobre dnevne priraste. Lidija Diklič ŽALSKI UTRINEK Noge v Evropi, glava v kislem zelju Žalčani, ki nam ni nič žal, smo zelo veseli svoje uvrstitve med neodvisne evropske dežele. Predvsem upamo na velike materialne koristi, ki jih bomo imeli od Evrope. Da je temu res tako, priča naša neskončna potrpežljivost, ko se ne vžigamo na podpihovanja raznih boljše-vikov in njihovih podtalnih privržencev, ki nam prišepe-tavajo, da naj pričnemo metati opeke v okna zgradbe žalske občine. Danes smo se namenili par besed spregovoriti o poprečni življenjski košarici občinske družine. Govorili bomo samo o hrani, ker za drugo (razen cigaretov in piva) nam žal, verjemite da res, zmanjka tolarčkov. Na mizi se največkrat pojavljata krompir in kislo zelje, za prilogo k temu pa posebej otroci radi prigriznejo socialni hlebček. Vegetarijanstvo postaja način življenja in realna nuja. K sreči je meso tudi nezdravo, posebno svinjsko prekajeno, tako da se prisrčno zahvaljujemo naši vladi, ki nam daljša naša življenja. Končno je tudi alpsko mleko doseglo ceno, ki je dostojna njegovega turističnega imena. Mleko na sončni strani alp je reprezentativna dobrina slovenske samostojne in neodvisne DRŽAVE in ker je ta država prekleto draga je prav, da je tudi MLEKO drago. Alpsko mleko je sedaj takšna reprezentančna dobrina za Slovenke in Slovence, kot je parfum CHANEL 5 za Francozinje in Francoze. Neskončno srečni smo lahko, ker smo letos imeli dobro letino krompirja. Krompirje bi tako zelo poceni, cenejši kot je sedaj semenski krompir. Letos pa smo vendar naredili eno veliko napako, kajti nismo uspeli naučiti naših državljanov kako se da uživati buče, ki so prav tako zelo dobro obrodile. Tako so buče požrli prašiči, ki žal niso končali na naših mizah. Slišati je, da nekatere narodno usmerjene stranke že pripravljajo kulinarične volilne programe, kjer bodo podučili naše drage volilke in volilce, kako rediti kokoši in paradižnik na balkonih v stolpnicah. Za vzor si-bomo vzeli Nizozemsko, ki izkoristi sleherni delček svoje dežele. Našim otrokom bomo v letošnjem letu postregli s kruhom namočenim v pivu, tistem prodanem brez računov, ki je cenejše. Hrana bo dovolj kalorična, imeli pa bomo tudi drugi izredno pozitiven učinek. Otroci bo- do zaradi piva manj tečni in bolj zaspani, tako da bomo tise prebrodili dneve brez mesa in sadnih solat. Pivovarnam svetujemo le to, da dodajo med svojo ponudbo piv, piva z minerali in vitamini, da ne bomo po nepotrebnem kupovali tabletk in drugih poceni zdravstvenih uslug. Kot zadnji nasvet našim ljubim državljankam in državljanom svetujemo, da v skrajni stiski, ko se bodo izpraznili tudi čebri s kislim zeljem, oziroma se bodo pokvarili zaradi nepravega skladiščenja, kajti bogati viri termalne vode v podzemlju Žalca nam onemogočajo skladiščenje živil v naših kleteh, pričnemo MOLITI in se postiti. Če to lahko počenja naš premier in je zdrav kot dren, potem ne bo škodilo tudi nam navadnim smrtnikom, da se vzo-rujemo po njem in od časa do časa udarimo kakšno lunino hujšanje. Če nam je to zef& težko počenjati, priporočamo molitve trikrat na dan, hkrati pa občasno branje JANINIH receptov, ki nam sicer povzročajo izločanje sline v ustni votlini in žrelu, vendar hkrati obujajo lepe spomine na čas počutja sitosti in prenažrtosti. Do prihodnjič NA SVIDENJE! Iz Žalca Gregor Vovk Foto: Ljubo Korbar 4. Matjažev pohod na Peco Planinsko društvo Mežica vabi v SOBOTO, dne 15. FEBRUARJA, na četrti zimski pohod na Kordeževo glavo (2.126 m.). Višinska razlika pri vzponu znaša 1.667 m. Obvezna pot: Grauf—Riška gora—Dom na Peci—sedlo—normalna de- mz Na vrhu 2114 m visoke Pece. sna pot na Kordeževo glavo. Pri vzponu in sestopu bo približno 7 ur hoje. PD Mežica prireja pohod v sodelovanju z MDO PD Koroške in Savinjske, GRS-postajo Prevalje in koroškimi planinskimi vodniki, ki bodo dajali potrebna navodila. Obvezna je zimska oprema. Hrana iz nahrbtnika. Napitki v koči. Vsi udeleženci prejmejo spominski žig, tisti s štirimi opravljenimi pohodi pa tudi bronasto značko Kralja Matjaža. Zbiranje in odhodi skupin bodo med 7. in 8. uro izpred hotela Peca v Mežici, kjer je tudi možnost parkiranja večjega števila vozil. Vabi pripravljalni odbor bink Kardeljev trg 1, Velenje Telefon: 851-476 Trgovina s šolskimi potrebščinami, papirno in usnjeno galanterijo, igračami, ter veliko izbiro pustnih mask za otroke po ugodnih cenah .. . MNGUA TEČAJI 1. Za OSMOŠOLCE - priprava na srednjo šolo ANGLEŠČINA 10 ur, NEMŠČINA 20 ur 2. Za SREDNJE50L.CE-NEMSČINA - dodatni te-«aJ Prijave na tel.: 881-232 do torka 18. februarja. d.o.o., Slovenj Gradec Ob Celjski cesti ATRAKTIVNO OD 28. 1. DO 28. 2. 1992 POPUST 40 % in 3 % za nalkup nad 100.000,00 SLT okna »IZ(OLIR« Lesna I. kval. vrata »SLJMO«, Lesna, različna, I. kval. furnirane t obloge »PAMO«, I. kval. Plačilo z gotovovino ali naročilnica st. zadruge pri takojšnjem plačilu. . Dostava do o 150 km, če kupite za najmanj 50.000,00 SLTT. Količine so omejene. Informacije: t« tel.: 0602/41-160, 41-941, faks: 41-063, od 8. do 17. ure, s, sobota od 8. do 12. ure ali GRADBENIK Maribor, Studidenci, Sokolska 102, tel.: 062/104-780, JAVOR Kranj,j, Stražišče, gostilna Benedik, tel.: 064/311-761,2311-161, Logatec, tel.: 061/741-905 od 14. do 18. ure, sobbota od 8. do 12. ure. Z DOBRIIM NAKUPOM JE ŽIVLJENJE LEPŠE POKLIČITE — PRIDITE! IO Splošna banka Velenje d.d. Velenje NOVE VIŠINE MEJNIH ZNESKOV PRI POSLOVANJU S TEKOČIMI RAČUNI IN HRANIILNIMI VLOGAMI Varčevalce obveščamo, da od 10. 2. 1992 dalje veljajo novi mejni zneski pri poslovanju s ČEKI PO TEKOČIH RAČUNIH minimalni znesek, na katerega lahko glasi ček je 300,00 SLT, maksimalni znesek za brezgotovinski ček je 5.000,00 SLT, maksimalni znesek za gotovinski dvig varčevalcem LB v R Sloveniji, ki velja v vseh enotah LB v R Sloveniji je 5.000,00 SLT, maksimalni znesek za gotovinsko izplačilo v enotah PTT in bank, s katerimi imamo sklenjene pogodbe je 2500,00 SLT, imetniki tekočih računov LB Splošne banke Velenje d.d. pa lahko dvigajo gotovino na en ček v okviru kritja na tekočem računu pri vseh enotah LB Splošne banke Velenje d.d. HRANILNIMI VLOGAMI — izplačilo iz imenskih vpoglednih hranilnih vlog varčevalcem drugih bank in enot PTT s katerimi ima banka sklenjeno pogodbo o opravljanju storitev, znaša brez primerjave stanja 5.000,00 SLT. ljubljanska banka RS MINISTRSTVO ZA DELO, REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, ENOTA VELENJE RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO za prodajo odpisanih osnovnih sredstev, in sicer: kom. osnovno sredstvo izklicna cena za kom/SLT 2 razmnoževalni stroj GESTETNER 7.000,00 1 podstavek za razmnoževalni stroj GESTETNER 2.000,00 1 zlagalno-sortirni stroj za papir 7.000,00 Javna dražba bo v četrtek, dne 20. februarja 1992 ob 12. uri v prostorih Republiškega zavoda za zaposlovanje Enota Velenje. Na dražbi lahko sodelujejo ponudniki, ki do dnev ajavne dražbe vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun Zavoda št. 52800-637-55188. Dokazilo o vplačilu varščine morajo ponudniki predložiti pred začetkom dražbe, sicer ponudbe ne upoštavamo. Varščino bomo neuspelemu ponudniku vrnili brez obresti v 3 dneh po končani dražbi. Uspeli ponudnik mora skleniti pogodbo in izlicitirani znesek plačati v 8 dneh po javni dražbi. Prometni davek se obračuna v skladu z določbami Zakona o prometnem davku (Ur. list RS št. 4/92). Če uspeli ponudnik ne bo sklenil kupne pogodbe ali plačal kupnine v določenih rokih, bo prodaja razveljavljena, varščino pa obdrži Zavod. OBČINA VELENJE V Zdravstvenem domu: Zdravniki: Četrtek, 13. februarja — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. O. Renko, nočni dr. Friškovec in dr. Mijin Petek, 14. februarja — dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. O. Renko, nočni dr. Vrabič in dr. O. Renko Soboto, 15. februarja in nedeljo, 16. februarja — dr. Žuber in dr. Kozorog Ponedeljek, 17. februarja — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Grošelj in dr. Jonko Zobozdravstvo: V nedeljo, 16. februarja — dr. Zora Pavlovič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. -M Kozmetični salon gc? mis 1/ Cesta 1/8, Velenje MmJ TEL: 063 856 837 V mesecu februarju vam nudimo 40% popust na vse usluge! Vabljeni! ' Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 14. februarja do 21. februarja — Franc Blatnik, dipl. veterinar, Velenje, Stanetova 47 tel • 857-875. OBČINA MOZIRJE: Na Veterinarski postaji: Do 16. februarja — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410. Od 17. februarja do 23. februarja — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. m mdum m ms ¥ " i nama Na oddelku metraže: GOSPODINJSKI TEDEN od 12. do 20. februarja 30% popust za nakup pdsteljne konfekcije, brisač, prtov .. . DEGUSTACIJE: — danes, v četrtek, 13. 2. od 16. do 18. ure degustacija mlečnih izdelkov MLEKARNE MARIBOR — jutri, v petek, 14. 2. od 10. do 11. in od 16. do 18. ure degustacija mesnih izdelkov Jurij Šentjur in Vina Koper. Ob degustaciji med 16. in 18. uro nagradno žrebanje in nagradne košarice Jurij Šentjur za 5000, 3000 in 2000 SLT. VALENTINOV PRAZNIK - PRAZNIK LJUBEZNI V pritličju boste na posebnem pultu lahko izbrali drobna darilca in z njimi razveselili vse, ki jih imate radi... Restavracija veleblagovnice Nama vas v petek, na Valentinovo, vabi tudi na VALENTINOVO KOSILO! Na oddelku pohištva: — kuhinjske mize in stoli po najugodnejših cenah Odločite se lahko tudi za kredit SKB z vsemi ugodnostmi gotovinskega plačila! 4f avtoličarstvo avtokleparstvo vlečna služba VODIŠEK PETER škale 36 a, Velenje AVTOKLEPARSKE-LIČARSKE USLUGE Z UVOŽENIMI MATERIALI V NOVI LAKIRNI KOMORI Stranke obveščamo, da imamo spremenjeno telefonsko številko, pokličite nas na št.: 893-600! Onesnaženost zraka V tednu od 3. 2. do 9. 2. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SO' prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/ms za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/mJ za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 3. 2. 1992 TOPOLŠICA 200 mikro-g/m VELIKI VRH 240 ZAVODNJE 330 GRAŠKA GORA 110 6. 2. VELIKI VRH 110 7. 2. VELIKI VRH 210 8. 2. VELIKI VRH 110 ZAVODNJE 120 9. 2. VELIKI VRH 220 SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA Priloga: 1. dnevne koncentracije SO' — grafični prikaz 2. maksimalne polurne koncentracije SO' — grafični prikaz DNEVNE KONCENTRACIJE od 3.2. do 9.2.1992 350 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE CZ S 5.2. »6.2. SBffl 7.2. CZD 8.2. G.G. sekretariat za varstvo okolja MAKS. POLURNE KONCENTR od 3.2. do 9.2.1992 2000 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. ■i 3.2. Hi 7.2. 4.2. 8.2. 5.2. 9.2. lekretariat za varstvo okolja 13. februarja 1992 Podjetje za opravljanje intelektualnih storitev, d.o.o 63320 Velenje, Efenkova 61, p.p. 96 V sodelovanju z Gorenje Procesna oprema organiziramo RAZPRODAJO Različnih vrst materialov in opreme (vijaki, ležaji, hidravlični in pnevmatski sklopi, jermeni, motorji, reduktorji, mize, itd. . .) Prodaja bo potekala v podjetju EKO' Velenje v dnevih: — petek 14. 2. 1992 od 8.00 do 17.00 ure — v soboto 15. 2. 1992 od 8.00 do 13.00 ure. ZELO UGODNE CENE Informacije tel. št. 851-141, 852-360, 853-417 ali 855-349 (Gorenje). SLAŠČIČARNA BEDŽETI slascicarna iz roda v rod slaščičarna sredi POLZELE Nudimo vam širok izbor okusnega peciva, sladoledov, osvežilnih pijač, pa najboljše sadne kupe daleč naokoli. Obiščete nas lahko tudi v Prevaljah na Koroškem. Bedžeti — za slajše življenje Popravek V prejšnji številki Našega časa je bilo v reklamnem oglasu za AVTO ROKIS pomotoma objavljeno v naslovu, da je ser- vis pri Gorenju. AVTO ROKIS d.o.o. Na žarovi 25 v Velenju je pri GORENJU POINT. Telefonska številka 063/855-079. rVILA HERBERSTEIN v Velenju je vila za izbrane trenutke, primerna tudi za dobro razpoloženje zaključenih skupin, za prijateljsko kramljanje ob izvrstni gostinski ponudbi. penzion vila hcrbtrslciu Vabimo vas, da preživite prijetne trenutke v naši restavraciji ob izvrstnih jedeh. Pripravili vam bomo vrsto odličnih jedi, tudi za zahtevnejši okus. Naši kuharski mojstri bodo poskrbeli za veliko izbiro rib in ostalih specialitet. Še vedno vas vabimo, da postanete član našega CC kluba in čim prej dvignete kartico pri upravniku vile. Pričakujemo vas vsak dan razen ob nedeljah in praznikih od 10. do 23. ure, v baru pa do 2. ure zjutraj. Veseli bomo, če nas boste prej poklicali po telefonu 853-828 ali 856-348. 8! w 1 4 4 namreč živeti na obroke!« Prav ste prečit ali. Živel je dobesedno na enodnevne obroke. Vsak dan ima svojo lastno težo. In kako se ponavadi obnašamo mi? Tekočemu dnevu običajno pridenemo še težo preteklosti — še bolj pa ga obremenimo z napori prihodnosti, s tistimi skrbmi, ki naj bi še prišle. Često nas zavede način razmišljanja množice, ki ni nujno vedno pravilen. Ste za majhen preizkus ? Ko boste prelistali današnji dnevnik, ga spravite v kak odročen predalnik. Ko boste ta isti dnevnik čez leto ali dve po naključju našli in ga odprli, boste presenečeni. Današnje skrbi o tem, kako se bo jutri končala vladna kriza, v katero smer se bo zasukalo naše gospodarstvo ali kakšne skrbi ima ta ali oni minister 5 svojim stolčkom — se nam bodo takrat zdele nepomembne ali pa neumne. Danes pa, ko na ekranih drugi razmišljajo namesto nas, njihove skrbi često zlezejo tudi pod našo kožo in tako samo še povečujejo težo dneva. Preteklosti namreč ne moremo spremeniti, tudi če bi hoteli ali znali, bodočnost pa sega že v današnji dan. Za bodočnost se torej najlažje pripravimo, kadar vse svoje moči usmerimo v sedanjost, sedaj in tu, saj je to doslej edini preizkušen način, ki se obnese. To bi bila ena plat reševanja skrbi. O drugih bomo razmišljali v naslednji številki. Do takrat pa — skrbimo na obroke. V Saleku dobili nove zvonove Krajani Šaleka in okolice so si že zelo dolgo želeli, da bi za cerkev sv. Andreja dobili nove zvonove. V njej sta včasih bila dva, vendar je večjega med vojno odpeljal sovražnik, ostal je manjši, ki pa je že dolgo poškodovan in s tem neuporaben. Pred časom so v krajevni skupnosti začeli akcijo zbiranja denarja za nakup novih zvonov. Krajani Saleka, pa tudi Gorice, Šmartnega in Konovega so se akciji dobročutno odzvali in z njihovim denarjem so v Saleku kupili tri zvonove, ki so jih sedaj postavili v cerkev. V nedeljo, 16. februarja, (pričetek ob 16. uri), bo v tamkajšnji cerkvi priložnostna slovesnost z mašo, na kateri si bodo krajani lahko ogledali nove zvonove. Ti so različnih velikosti, vsak ima'tudi sliko svojega zavetnika. Zvonove so poimenovali po Sv. Florjanu, zavetniku gasilcev, Sv. Barbari (rudarjev) in sv. Andreju, ki je zavetnik cerkve v Saleku. Za nedeljsko priložnost bodo pripravili tudi majhne spominske odlitke novih zvonov z vtisnjenim Šaleškim grbom in datumom 14. junij, ko bodo zvonove potegnili v zvonik. Čisti izkupiček od prodaje teh odlitkov bodo namenili za obnovo zvonika in še druga vzdrževalna dela, hkrati pa upajo, da bodo kakšen tolar prispevali v te namene še drugi krajani, (vos) JN* Kaj se vi brigate!? Je že tako. Ljudje smo včasih zelo nehvaležni; ali pa gre v naslednjem primeru za kaj drugega. Zgodbica je čisto kratka. je Ivan po do- je počila cev vodovoda nekai metrov nad potokom Loka proti Grmovem vrhu, kjer je veliko zajetje, in da voda »močno bruha iz njega«. Menda so bile podobne okvare na tem vodovodu takoj po njegovi izgradnji zelo pogoste in Delopstovim je odnesel vodovod že veliko zemlje. Torej je razumljivo, da je Ivan bolj kot kdorkoli drug občutljiv na okvare na njem. Vrnil se je v hišo in po telefonu sporočil okvaro najprej dežurnemu v črpališču na Grmovem vrhu, ki je na nasprotnem vrhu kot je Delopstova domačija. Dobil je odgovor, daje to elektrarniški vodovod. Poklical je v elektrarno .. . Tam je dobil podoben odgovor in pojasnilo, da je vodovod skrb Vekosa (še staro ime). Po klicu na Komunalno Užaljen bolje, da bi biT t/ho in bi voda še naprej bruhala, ves dan, celo noc ... ne vem, koliko časa in gotovo bi nastala precejšnja škoda . . . Resda cev ni počila na mojem zemljišču pa mi kljub temu ni bilo vseeno. Se četrtič sem zavrtel telefonsko številko vašega uredništva.« Po štirih, petih urah je nekdo v elektrarni le spoznal, da bi bilo treba nekaj ukreniti; in so ukrepali. Prišel je delavec in zaprl vodovod in s tem ustavil bruhanje vode. Ivana pa je še spomnil: sedaj pa novinarju ni treba priti. Pa je prišel, da je napisal tole kratko zgodbico o naši (milo rečeno) brezbrižnosti. (vos) Naj mi Prešeren ne zameri O šola, stara, draga in domača, ki si vzgojila deda moj'ga in očeta, a uka žeja meni ni b 'ta sveta, sem videl, da učit' ve ne izplača. Sem kmal' spoznal, kako se svet obrača, kako čez mejo šverca se teleta, mi ni b 'la vera v deviza vzeta, inflacije jaz nisem bil igrača. Nabito mošnjo mi prinesla je z ročico napolnjeno z darili miljonarka, imam na morju krasno vikendico. In brez pretresov plava moja barka, ker — znajdi se! Kdor ve za to resnico, ve tudi to, kak se prisluži — marka! M. Z. HKUHARSKI NASVETI kmetijski kombinat ptuj p. 0. TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 Skorpenina gosta juha 2 škorpeni po 400 g, 300 g različne sveže zelenjave, 2 sveža paradižnika (ali 4 žlice ketehupa), 40 g moke, 150 g krompirja, 100 g olja, sol, poper, česen, peteršilj, 2 dl rdečega vina ali sok limone V slani okisani vodi skuhamo škorpeno. Ribo vzamemo iz vode in ji odstranimo kosti. Na olju spražimo vso zelenjavo, narezano na rezance (tudi krompir), opra-šimo z moko, dodamo začimbe in zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali ribo. Pustimo, da se zelenjava skuha in gosti juhi dodamo meso ter jo okisamo z vinom. Vsega pa si tudi ne dovolijo! Lepot je v Solčavi in okolici veliko, problemov še več. Medijska pozornost torej ni naključna, so pa domačini krepko občutljivi na pisanje in govorjenje. Nekateri pišoči in govoreči jih naslavlja-j"Jj Solčavci. nakar Solčavani pobesnijo. In imajo tehten razlog. »Če smo mi Solčavci. so Črnjani na oni strani črnci!« Venci s solato Trgovci si danes izmišljajo vse mogoče, da bi robo spravili v promet in včasih to počno na prav čuden način; morda smo potrošniki preveč občutljivi, da bi vse to razumeli. Vendar pa za to. da v Podkraju na pokopališču v Vekosovi cvetličarni nudijo poleg vencev in cvetlic še solato, nihče ne more reči. da je ravno najbolj primerno. Res se bo katera od gospodinj odločila in kupila solato v cvetličarni, ne verjamemo pa, da jih bo prav veliko. Včasih bi vendarle kazalo premisliti o primernosti prodaje določene robe na določenem mestu. Se strinjate, kaj! Komunala pa v jok Da so komunalci strelovod za prav vse tegobe našega vsakdanjika, je več ali manj jasno, kot je jasno, da so za nekaj res krivi. za nekaj pa ne. V Lučah ob Savinji trenutno nimajo vode v svojih pipah. Pa ni razlog za to ob poplavi poškodovan vodovod, pač pa dolgotrajna suša. kije tudi starejši vsaj pozimi ne pomnijo. Zajetje je presahnilo, poplavo pa imajo na mozirski Komunali. Obtožb namreč, da je lučki vodovod in vodo v njem vzel hudič, takoj ko so upravljanje z njim prevzeli komunalci. Pa nekateri v Lučah veselo mahajo s položnicami, na katerih je trimesečni znesek v primerjavi z drugimi stroški zanemarljiv, ob tem pa veselo pijejo (poceni) pivo. PUV in PUH je PUF Pri gradnji in sanaciji vodnogospodarskih objektov in pri opravljanju drugih del v porečju Savinje in njenih pritokov pred in po poplavi Podjetje za urejanje voda (PUV) Nivo iz Celja počenja takšne stvari, da so ljudje milo rečeno od besa obupali in so takšni še danes. Voda se za to ne zmeni kaj prida. PUV je torej minus. Za razliko od njega Podjetje za urejanje hudournikov (PUH) iz Ljubljane v Lučah in okolici ob vsaj enakih težavah opravlja dela v rokih in zelo kakovostno. Torej plus za PUH. Če torej seštejemo minus (PUV) in plus (PUH) po vsej logiki dobimo minus, kar lahko pomeni novo podjetje PUF. Kdo je za »ustanovitev« odgovoren vemo — nihče, kdo bo poravnal stroške njegovega »delovanja« pa tudi — mi vsi. Voda pa še kar teče. Javni natečaj Objavljamo javni natečaj za izbiro imena novi, velenjski dvorani. Ker že imamo Rdečo dvorano, bi ta naj ne bila po bivši partiji in ker ji botrujejo »demonski« kadri, naj ne bi bila niti zelena niti vijoličasta. Ker je »črna« le začasno (že te dni bo legalizirana), je brez veze, da bi nam grenila spomin na mnoga leta. V rezervi hranimo ime Bela dvorana, vam pa ostane le še nekaj farbe. Zato predlagamo, da ste izvirni in športno halo poimenujete po kakšnem zaslužnem možu iz tega modernega špila. Predloge v redakcijo Optometra sprejemamo do svečane otvoritve »Tenis open«, I. aprila 1992 pod šifro »Ni vse tako črno kot vidite«! Ukinjena nagrada občine Velenje V »13« točki dnevnega reda, »13« seje Zbora združenega dela SO Velenje, so delegati nemočni ugotovili, da se nagrada občine Velenje sploh ne podeli, ker ni bilo nobenih pametnih predlogov. Vse kaže, da je kriza odnosov tako globoka, da so se nekateri »samopredlagatelji« umaknili v anonimnost. Zaradi tega so nagrado občine Velenje ukiniti. Upamo, da ne za vedno! Nove tablice tudi za Radio Velenje Ko so Korošci pred dnevi dobili prve registrske tablice z oznako območja »SG« = Slovenj Gradec, se je v zgodovino Korošcev zarezal pomemben mejnik. Velenjčane je kar stisnilo pri srcu, ker še do zdaj nismo uspeli pridobiti svojih tablic, izposojene moramo imeti še naprej celjske, s tremi zvezdicami v celjskem grbu. Podjetni kolegi pri Koroškem radiu so spretno izkoristili priložnost in na NOV avto montirali NOVO (prvo) registrsko tablico z oznako (številko) radijske frekvence, na kateri oddajajo (97,2) MHz. Po tem muštru mora Radio Velenje takoj dobiti nov avto. novo reg. tablico »VE« in številko 88,9. Na nov grb, tablico in radijsko frekvenco bo, kot vse kaže. potrebno čakati še (pre)dolgo! Paski kmetje in pomoč Nič novega ni dejstvo, da kmetje iz Paške vasi radi tekmujejo drug z drugim. Nihče ne sme imeti boljšega avta od drugega nihče kakšnega kmetijskega stroja več . . . Povsem drugačni pa so takrat, ko je treba kje kaj vzeti. Takrat so namreč zelo enotni. Znajo strniti vrste in pobrati najboljše. Pa naj si gre za pomoč ali kakšno drugo stvar. Solidarnost na višku, skrb za zunanji blišč pa prav tako. 10 stran naš čas Počitniški utrip Eni bi še drugi pa ne Po tem, ko so bili naši osnovnošolci in srednješolci v tem šolskem letu deležni že kar nekaj načrtovanih in nenačrtovanih prostih dni, so imeli zimske počitnice dokaj kratke. Le en teden so jim odmerili. Z dnem, ko so se izpraznile šole, pa so se izpraznile tudi ulice Velenja, kot da bi počitnikarji poniknili. Sneg, ki je sicer zapadel nekaj dni prej, kot so se uradno pričele Sočitnice, je otrokom naredil veliko veselje, odjuga v počitniških neh pa ni šla na roko ne organizatorjem raznih počitniških aktivnosti, ne otrokom. Društvo prijateljev mladine Velenje in športna zveza sta pripravila pester program aktivnosti, ki so bile tudi brezplačne ali pa so imele res simbolično vstopnino, otroci pa se prav množično niso odzvali. Po pogovorih z njimi so večino časa preživeli doma, pred televizijskimi sprejemniki, kjer so jim vsako dopoldne vrteli šolski počitniški program. Res da je bilo večino aktivnosti vezanih na zimske razmere, pa vendarle bi lahko bila ta neudeležba organizatorjem dobra iztočnica za prihodnje počitnice, saj si otroci očitno želijo kaj bolj atraktivnega in privlačnega. V prednosti so bili tako tisti počitnikarji, ki so imeli to srečo, da so si starši vzeli nekaj prostih dni v službi in ta čas preživeli z njimi v naravi. Z Bogdanom, ki je sproti poslikal vse, kar sva lahko zadnji uradni počitniški dan našla po Velenju, sva se v petek dopoldne najprej odpravila na umetno drsališče na Konovem. Odjuga je zaledenelo nogometno igrišče že dodobra načela, to pa ni motilo petih počitnikarjev, ki so se veselo podili sem in tja. Med pogovorom z njimi mi je Sašo povedal, da se je sicer malo težje drsati, da pa še vedno gre. Takemu načetemu ledu pa pravijo »dro-giran led«. Čeprav je bila verjet- nost, da bodo pristali na zadnjici res velika, so se z otroško radoživostjo podili sem in tja, če pa je kdo padel, so se iz srca nasmejali. Sašo Lepušček mi je povedal: »V tem tednu sem se veliko smučal, saj sem bil snega nad vse vesel, malo pa sem tudi drsal. Sploh te zadnje dni, ko je sneg že pobrala odjuga. Nisem se kaj preveč udeleževal počitniških aktivnosti, ker se mi je zdelo mrzlo. Počitnic pa ni bilo dovolj, vsaj še en teden bi bil doma.« Ob njem je sedel Sašo Ramšak, ki se je venomer smejal: »Večino tedna sem preživel doma, pred televizorjem in gledal počitniški program za otroke. Ven se mi ni ljubilo tudi zato, ker nikogar ni bilo na ulici. Danes sicer drsam, ker ni tako mrzlo. To, da se šola prične že v ponedeljek pa sploh ni »fajn«. Pridružili so se nam še brat in sestra Matej in Urša Špindler in njuna prijateljica Tina Videmšek. Prva seje opogumila Tina, ki mi je povedala: »Sem sedmošolka, v teh počitniških dneh pa sem večino časa drsala tu na tem drsališču, saj na jezeru zaradi visokih temperatur ledu ni bilo. Nekajkrat sem tudi smučala, bila pa sem tudi na bazenu. Skratka, izkoriščala sem aktivnosti, ki so nam jih ponudili v počitniškem programu. Počitnic sicer ni bilo ŠPORT, REKREACIJA 13. februarja 1992 tudi ponavljal in se učil. Televizijo sem spremljal le proti večeru, ker rad gledam Dnevnik. Počitnice bi imel z veseljem še dalje, še več kot en teden. Vseeno je bilo dobro poskrbljeno za nas. Pred vhodom na bazen se je smukal Dani Marinovič, ki je zamudil vstop v tej skupini. Bil je-precej zgovoren: »Hodim v drugi razred in imam počitnic že dovolj. Zelo si želim nazaj v šolo. Čas sem preživljal na bazenu, ker imam veliko igrač sem se tudi igral, včasih pa sem se tudi učil. Ati in mamica sta bila ta teden doma in smo se malo bolj poveselili, ampak sedaj je tega dovolj. Tudi smučat smo šli na Roglo, prve dni pa sem smučal tudi na igrišču. Letos si želim še veliko snega, ker ga imam zelo rad.« Tako se je najino potepanje in iskanje počitnišekga utripa končalo. Šolarji so sedaj že v šoli, za letos je s prostimi dnevi konec. Prvič namreč odpadejo prvomajske počitnice. To bo tako za šolarje kot za učitelje dokaj naporno. Opazila pa sem še nekaj. Nikjer ni bilo starejših počitnikarjev, srednješolcev torej. Dopoldnevi v središču mesta so bili pusti, utrip se jim je vrnil šele s prvim šolskim dnevom na Centru srednjih šol Dani Marinovič dovolj, je pa bilo za počitniške aktivnosti dobro poskrbljeno. Proti večeru sem gledala televizijo, želim pa si vsaj še en teden počitnic, da bi se lahko še bolj pozabavali.« Prvošolec Matej pa je dejal: »Veliko sem drsal, v ponedeljek pa sem s sestro odšel tudi v knjižnico in sem takrat, ko sem bil doam veliko bral. Počitnic imam dovolj, ker si že zelo želim v šolo. Včasih mi je bilo malo dolgčas, v šoli pa mi je lepo. Imam jo res rad.« Šestošolka Urša se je med počitnicami prav tako veliko drsala, malo je smučala na Golteh, izkoristila pa je tudi možnost plavanja na velenjskem bazenu: »Najlepše mi je bilo na drsališču, čas pa mi je skozi ves teden hitro mineval. Zato si želim daljše počitnice, sploh jih ni bilo dovolj. Če bo sneg bom kljub šoli še smučala in drsala, saj iji< ostaja dovolj časa.« Iz Konovega sva se odpravila proti smučišču v Šaleku. S ceste Najmlajši pogumno po »strmini« Bojana Špegel Foto: Bogdan Mugerle Alenka Kralj je izgledalo, kot da snega ni več, preko zvočnikov pa sva slišala prijetne in razposajene glasove, zato sva se odpravila v hrib. Pričakalo naju je majhno presenečenje. V spodnjem delu smučišča je bilo namreč še dovolj snega, da so lahko izpeljali tekmo cicibanov v slalomu. Prišla sva nekje na sredini tekmovanja, ko so se po hribu spuščali najmlajši. Od 4 do 6 let stari smučarji so pokazali veliko, na humoren in vesel način pa jih je vse od starta do cilja bodril Toni Rehar. Na koncu so si vsi prislužili vrečko bonbno-nov in burne aplavze večinoma mamic in očkov. Ob ograji je stala v smučarsko opremo napravl-kena četrtošolka Alenka Kralj, ki sem jo zmotila med bodrenjem mladih smučarjev: »V teh počitniških dneh sem veliko smučala, pravzaprav vsak dan. Prihajala sem ob devetih in smučala do dvanajstih. Tu je bilo dobro poskrbljeno za nas. Danes vlečnica ne obratuje več, ker je odjuga Gneča na bazenu je bila res velika Sebastijan Gajanovič pobrala sneg v vrhnjem delu smučišča. Popoldne sem se igrala s prijateljico, proti večeru pa gledala tudi televizijo. Počitnice so bile malo prekratke, vsaj še en teden si jih želim.« Ulice Velenja se tudi okoli enajste ure še niso napolnile, zato sva odšla v lov za počitniškim utripom še na bazen. Tu pa naju je pričakalo pravo malo presen-čenje. Nepopisna gneča osnovnošolcev namreč. Razposajeno so tekali naokoli in po tem, ko so odšteli simboličnih 10 tolarjev odhajali v garderobo. V bazenu so jih neprestano spremljale budne oči reševalcev, tako, da so lahko bili starši res brez skrbi. Bazen se je napolnil v desetih minutah in zato so začasno prenehali prodajati karte. V vrsti zanjo sem najprej ustavila Sebast-jana Gajanoviča, ki mi je povedal: »Večino prostega časa sem preživel tu na bazenu. Nisem pa pozabil na šolo, zato sem doma Velenje :Oprema Kočevje 27:19 (12:9) Tudi oslabljene zmagale Velenje: Lakič, Dragonovič 1, Golič 3, Topič 2, Zidar, Katič 1, Oder 13. Fale 3, Hudarin, Delič 3, Žnidar 1, Hrast. V Slovenski ženski super ligi so v soboto igralke nadaljevale prvenstvo. Drugi del rednega dela prvenstva bo sicer krajši od prvega, saj je v njem na sporedu le še sedem kol. toda temu bo sledila še končnica ali tako imenovani play off. v katerem bodo štiri najboljše ekipe z medsebojnimi srečanji odločile, katera bo prva državna prvakinja. V teh preostalih tekmah drugega dela prvenstva imajo Velenjčanke nekoliko ugodnejši razpored, saj bodo trikrat gostovale, štirikrat pa bodo gostiteljice oziroma samo še trikrat, ker so prvo tekmo že odigrale v soboto v rdeči dvorani z Opremo. Pogled na prvenstveno lestvico (Velenje 21 točk po 11 kolih, Olimpija 20, Mlinotest 17, Oprema 13, Krim 11, Kranj 9, Primož 7, Burja 7, Branik 3 in Novo mesto 2) kaže, da bi Velenjčanke morale zanesljivo igrati v končnici. Nehvaležna pa je napoved ali bodo tudi po 18 kolih na vrhu lestvice. Ob neigranju Zidarjeve in Hudejeve bodo prvo mesto težko obdržale, ker bodo morale na dve vroči gostovanji k Olimpiji in Mlinotestu. Ker pa je žoga okrogla, jim lahko seveda spodleti kje drugje. V enajstem kolu so s poprečno igro, v kateri se je odlikovala le Odrova, premagale Opremo iz Kočevja. Gostje so bile pred to tekmo zelo optimistično razpoložene in so menda celo upale na presenečenje. Edino, kar so zmogle, je bilo, da so se domačim igralkam, ki so na začetku srečanja povedle s 5:0, dvakrat približale na zadetek. • Na klopi za rezervne igralke je sedela tudi Zidarjeva, vendar ji ob takšnem razpletu ni bilo treba pomagati soigralkam. Znano je, da ima ta igralka podobno poškodbo kolena kot Hudejeva. Če bo morala na operacijo, naj bi pokazal ponoven pregled pri specialistu. • Na tekmi z Opremo je prvič zaigrala tudi 15-letna Žnidarjeva in dosegla prvi prvenstveni zadetek, za kar so jo gledalci seveda bučno nagradili. V naslednjem kolu bodo rokometašice Velenja gostovale v Ljubljani pri igralkah Krima. (vos) Bodo Velenjčanke prenehale nastopati? Po trenutnih rezultatih, kar smo na tej strani enkrat že zapisali, so Velenjčanke na Olimpu, pri denarju pa na psu. Zdi se. da seje v tem času uprava znašla v položaju, iz katerega ne vidi več izhoda, saj razmišlja o tem, da hi članska ekipa izstopila iz nadaljnjega tekmovanja ne glede na posledice, ki bi jih doletele od vodstva tekmovanja. Klub ima trenutno 400 tisoč tolarjev dolga. K temu slabemu finančnemu stanju je veliko prispevalo tudi tekmovanje v ligi Alpe-Jadran. '»Klub obljubam Gorenja, da bo pokrilo najnujnejše stroške, predvsem za to tekmovanje, tega niso storili. Tudi za pokroviteljstvo nad klubom se z Gorenjem že zelo dolgo, žal, neuspešno pogovarjamo. Ne vemo, kako naj rešimo naše finančne težave. Ker si ne upamo delali nobenih novih stroškov, resno razmišljamo, da bi prenehali tekmovati,« nam je v torek pred zaključkom redakci je povedal Marjan Klepec, član upravnega odbora kluba. V klubu so se odločili, da bodo naslednji dve tekmi še odigrali, vmes pa naj bi bila menda skupščina kluba, na kateri bodo sprejeli dokončno odločitev, (vos) Odbojka — Odprto prvenstvo Slovenije za rekreativce V Rdeči dvorani bo v soboto odprto prvenstvo Slovenije za rekreativce v odbojki. Organizatorjema, Rdeči dvorani in Odbojkarskemu klubu Topolšica, se je do začetka tega tedna prijavilo 12 ekip iz različnih slovenskih krajev. Tekmovanje bodo začeli ob 8. uri. Do predvidoma 16. ure bo predtekmovanje, nato bodo sledile polfinalne tekme, predvidoma ob 20. uri pa bo finalna tekma. Elektra: Celje 73:68 Prihaja Smelt Olimpija - mladi VELENJE — Telovadnica OS Salek, gledalcev 200, sodnika Kobilica in Plut (Ljubljana) ELEKTRA: Leskovšek 5, Lipnik 7, Pipan 25, Gole 12, Plešej 13 in Kitak II. Košarkarji Elektre so se v 7. kolu znova poigrali z živci gledalcev, pa tudi svojega trenerja Miša Letonje. Še sredi drugega polčasa je kazalo, da bodo zbranim v dvorani priigrali novo neprijetno presenečenje — poraz. Ta morda niti ne bi bil toliko presenetljiv, če ne bi imeli za nasprotnika Celje, trenutno najslabšo ekipo v Rdeči skupini. Dosedanji razplet igre je pač pokazal, da košarkarji Elektre ne znajo ali ne morejo dobro igrati proti slabšim ekipam, saj so pred tem že doživeli poraz s predzadnjim Mariborom in z mlado ekipo Smelta Olimpije. Slednji se bodo zanj lahko oddolžili že v soboto, ko bodo znova igrali v domači dvorani — OŠ Šalek. Prvi polčas je bil zelo izenačen, v zadnji minuti pa so si gostje nepričakovano priigrali tri točke prednosti. Prvih deset minut nadaljevanja igralcev Elektre skorajda ni bilo za prepoznati. Igrali so nedopustljivo slabo, netočno metali, veliko žog pa so nerazumljivo »prodali« nasprotniku. Takšne igre je bil seveda najbolj vesel trener gostov Rudi Jerič, saj si je obetal drugo zmago v dosedanjem prvenstvu. Ko so njegovi fantje v 32. minuti dosegli najvišje vodstvo na tekmi 59:49, pa je sploh bil prepričan, da se bodo v Celje vrnili z zmago. Odločil seje za dolge napade, kar pa seje v nadaljevanju pokazalo kot slaba taktika. Toda ne samo to. V pravem trenutku so Leskovšek, Lipnik in Pipan zadeli za tri, sploh slednjemu se je odprlo in prav njemu se je lahko na koncu srečanja domači trener zahvalil, da je njegova ekipa poraz spremenila v zmago, (vos) ŠRK najprej v pokalnem tekmovanju V slovenski moški rokometni ligi bodo z nadaljevanjem prvenstva pričeli kasneje. Velenjski rokometaši se na pomlad zavzeto pripravljajo, v soboto pa so v Murski Soboti igrali osmino finala rokometnega pokala Slovenije. Očitno so že sedaj dobro pripravljeni na prvenstvo, saj so prikazali najboljšo igro in zasluženo osvojili prvo mesto v skupini. Ekipo Pomurke iz Bakovcev so premagali s 26:23. moštvo Duka iz Ajdovščine pa s 27:21. Atletske novice — Tri zmage Velenja Sobotni dvoranski mednarodni miting v sodobni atletski dvorani v Ljubljani je tudi velenjskim atletom služil za zadnjo preizkušnjo pred državnim dvoranskim prvenstvom. Ob polemikah okrog »bele dvorane« pri jezeru in ostalih objektih v Velenju se samo po sebi postavlja vprašanje pogojev za treninge atletov v zimskem obdobju. Bazična športna panoga, ki je Velenju prinesla veliko uspehov tudi v mednarodni konkurenci, životari v izredno slabih pogojih. Ob vseh telovadnicah in dvoranah, ki jih premore Velenje, ostaja atletom za vadbo na stezi le objekt celjskega Kladivarja. Vrnimo se k sobotni tekmi. Razen atltov iz cele Slovenije so bili med udeleženci še Hrvati in zamejski Slovenci iz Italije. Kot najboljša rezultata velja omeniti tek Bukovčeve na 60 m z ovirami - 8,32 in skok Apostolovskega v višino 220 cm. V mladinski in pionirski konkurenci so lepe uspehe dosegli tudi velenjski tekmovalci. Na 60 m je slavil Marko Štor (7,26), na 60 m z ovirami Ser-gej Šalamon (8,62), pri pionirjih pa je zmagal Aleš Janžovnik na 60 m (7,63). l ina Steinbacher je zasedla drugo mesto pri mladinkah na 60 m z ovirami, Peter Poles pa 3. mesto med pionirji. |j g Kegljanje — »Končno« poraz Po enajstih zaporednih zmagah so šoštanjski kegljači v 12. kolu na Dobrni v derbiju z drugouvrščeno domačo ekipo doživeli prvi poraz. Srečanje je bilo razburljivo le na začetku, ko so Šoštanjčani povedli, po njihovem hitrem vodstvu pa so se domačini prebudili, počasi prevzeli pobudo in na koncu zasluženo visoko zmagali. Rezultat je bil 4.971:4.834 za Dobrno, 137 kegljev razlike torej. Šoštanj: S. Fidej 829, Kramer 812, Černjavič 817, KrižOvnik 820, Glavič 380 - L. Fidej 387, Hasičič 185 - Rajšter 605. V 13. kolu se bodo Šoštanjčani v soboto ob 15. uri na kegljišču v Šoštanju v šaleško-savinjskem derbiju pomerili z ekipo Ljubnega, ki letos preseneča z dobro igro in visoko uvrstitvijo. L. F. njihovem prvem državnem prvenstvu. Tekmovali bodo ekipno, vsaka ekipa bo štela tri tekmovalce, ki se bodo preizkusili v smuku in streljanju z malo-kalibrsko puško. Ker bo to prvo državno prvenstvo častnikov in pripadnikov TO v teh dveh disciplinah, organizatorji — občinska konferenca vojaških častnikov Velenje, območni štab TO Velenje in smučarski klub Velenje skupaj s pokrajinjskim štabom TO Celje in RTC Golte, pričakujejo množično udeležbo. Kot goste so na to gotovo zanimivo tekmovanje povabili najvišje državne predstavnike. Tekmovanje se bo pričelo torej v soboto ob 10.30. (vos) Namizni tenis Naslednjič v Velenju Na turnirju v Radljah ob Dravi sta v soboto Jure Slatinšek in Tadej Vo-dušek ponovno upravičila poziv regijskega kapetana za nastop v mladinski konkurenci. Oba še pionirja sta se izkazala. Jure je zmagal, Tadej pa je bil tretji v drugi regijski skupini. S tem sta se uvrstila v najmočnejšo skupino, kar je odlično izhodišče za naslednji turnir, ki bo v Velenju. Veteran ERE Tempa so končali tekmovanje v medobčinski ligi. Med sedmimi ekipami so za favoriziranim Žalcem osvojili drugo mesto. Strelski šport V 3. kolu ligaškega tekmovanja v streljanju s pištolo v Ljubljani so se velenjski strelci še posebej izkazali. Janez Štuhec je s 580 krogi dosegel nov državni rekord, moška ekipa Mroža (Štuhec 580, Tkalec 568, Veter-nik 567) pa je prav tako streljala bolje od državnega rekorda, ki je poslej 1.715 krogov. Med posamezniki je seveda zmagal Štuhec, četrti je bil Tkalec in peti Veternik. Mladinke so ekipno osvojile četrto, med posameznicami pa Sajetova peto mesto. Po tekmovanju so določili slovensko reprezentanco, ki se bo to soboto v Zagrebu pomerila s Hrvaško. V njej bosta pri članih nastopila Štuhec in Tkalec, pri mladincih pa Veternik. F. Ž. Prvo državno tekmovanje častnikov in pripadnikov TO V soboto, 15. februarja, se bodo na Golteh zbrali častniki in pripadniki teritorialne obrambe iz vse Slovenije na OVEN od 21. marca do 21. aprila Na vašem obrazu se bo že na daleč videlo, da ste izmučeni, naveličani in predvsem potrebni več počitka. Ker pa se zanj spet ne boste odločili, lahko že v tem tednu pričakujete prve znake bolezni. Nikakor vas ne bodo premaknili tudi na delovnem mestu, čeprav se bodo trudili. Veliko boste govorili, malo preveč obljubljali in potem se bo nabralo. Če ne boste ukrepali takoj, bo mesec marec za vas več kot utrujajoč in dolg. Neodločnost premagajte s pomočjo partnerja! BIK od 22. aprila do 20. maja Sedaj vam bo pa resnično prekipelo in dobili boste močno voljo do tega, da svoje življenje korenito spremenite. Malo ste že iz prakse, zato se boste stvari lotili neverjetno nerodno. Potem vam bodo lahko zapeli le: »Bil je tako prikupno zmeden ...«, saj vam bo kljub temu uspelo in to že v tem tednu. Tu se bodo pa spet pričeli problemi. Osvajanje boste sicer izvedli, pa takoj pričeli trmariti in komplicirati. DVOJČKA od 21. maja do 21. aprila Pogovor, ki vas bo vsaj malce streznil in postavil na realna tla se bo zgodil preko tega konca tedna. Slabe volje boste in zamišljeni, vendar to ne bo prav nič pomagalo. V dobro voljo vas bo spravil šele v torek nek smešen, naključen dogodek, od katerega sicer ne boste imeli koristi. Več časa si vzamite tako zase kot za partnerja, saj vas tempo življenja oddaljuje od njega. Sanjarjenje o avanturi raje preložite, ker vas bodo po-gruntali! RAK od 22. junija do 22. julija Ob koncu tednai boste pričakovali dobro zabavo, ki pa se bo izjalovila, pa ne po vaši krivdi. Denarja boste porabili več, kot bi ga smeli, zato llahko že kmalu pričakujete stiskarjenje in brezvoljnost zaradi ttega. Še najboljše se boste počutili v postelji, saj vam spanc.a ne bo pokvaril prav nihče. Škoda je le, da boste tudi v nasleednjih dneh v njej večinoma sami. Ko se boste hvalili starim pprijateljem, boste naredili usodno napako — vzrok pa bo alkolhol. LEV od 23. julija ddo 23. avgusta Da se zaradi pcosla ne splača preveč sekirati boste spoznali v sredini tednaa, ko boste končno povedali vsem okoli vas, kar jim gre. Odkkrit pogovor bo razjasnil neko zadevo, ki vas že dolgo mori, pootem bo nekaj dni vse tako, kot naj bi bilo, potem pa se spet p pripravite na stare napake svojih sodelavcev. Razmišljate o ninovi službi, ki pa je še ne bo. Poslušajte partnerja, ki včasih s s svojim indiferentnim odnosom dbo zadeve razmišlja bolj rerealno. Pri športu pa le previdno! DEVICA od 24. avjvgusta do 30. septembra Finančno stanjeie se bo popravilo in zato boste bistveno boljše volje. To se boo odražalo tudi v vsej vaši okolici, ki vas bo v naslednjih dnehh kar nosila po rokah, saj ima vaših žol-čnih izbruhov počasi vrh glave. Zaradi neke dolgotrajne bolečine se odpravite k zdzdravniku in to čim prej — zna se izkazati, da stvar sploh ni nedcdolžna. Na ljubezenskem področju se obeta lep in pester tedet?n, čeprav ne boste čisto prepričani, da je to tisto, kar si želite.. TEHTNICA od 24J. septembra do 23. oktobra Zgodilo se vam i bo nekaj, kar bo zaznamovalo še nekaj prihodnjih tednov. Sitvar bo pozitivna z nekoliko grenkim priokusom, vsekakor pa vas bo presenetila. Veliko boste govorili in urejali povsem osebne stvari, pri tem pa boste več kot uspešni. Del skritih želja boste morali počasi kar izbrisati, vsekakor pa takoj nareditii nov plan, ki vas bo držal pokonci. Izziv pričakujete v četrtek!! Vzeli si boste več časa za drobne nežnosti. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra To, kar se bo v naslednjih dneh dogajalo z vami, ne bo presenetilo le vas, atmpak tudi vse okoli vas. Dolga leta in tedne ste le govorili, kajj vse boste v kratkem postorili, v tem tednu pa boste to pričelli tudi uresničevati. Predvsem boste spremenili sebe in svoj hzgled na boljše seveda. Vzeli si boste čas za dom in družino, vcelika verjetnost pa je, da se boste odločili za spremembo bivalrnih prostorov. STRELEC od 23. movembra do 21. decembra Pisma s pozitivnim sporočilom boste veseli bolj, kot ste pričakovali. To bo siicer korenito spremenilo vaše življenje in vanj vneslo več kreativnosti in volje do življenja. Obstaja sicer nevarnost, da vas bodo zamikali že davno pozabljeni »grehi«, skušnjava bo tako močna, da seji boste res stežka odrekli. Čeprav po naravi niste sanjač, boste iz muhe naredili slona in poskušali čez noč spremeniti skoraj vse v vašem dosedanjem življenju. KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Dobro prisluhnite vsemu, kar se pogovarjajo okoli vas, saj lahko drobceno prisluškovanje odkrije nekaj za vas in vašo prihodnost zelo pomembnega. Stvar vas bo sicer močno razjezila, želeli si boste to tudi takoj povedati na ves glas, vendar boste na srečo vso stvar dobro premislili in modro molčali. Vaš trenutek bo prišel že v sredo, takrat pa boste nekoga popolnoma razorožili. Sreča v dvoje bo popolna, to pa vam tudi veliko pomeni! VODNAR od 21 januarja do 18. februarja Še nekaj vam naklonjenih dni vam je preostalo in ker ste jih do sedaj slabo izkoristili, pohitite. Stvari vam bodo spolzele med prsti, če zamudite svoj najbolj ugoden dan — to pa. je ponedeljek prihodnji teden. Da vas ne bo bolela glava, vam sploh ni treba k zdravniku ampak ob prvi priliki v posteljo, pa nikar ne izbirajte preveč. Imate toliko energije, da vas bo razneslo, če je ne boste pričeli takoj trošiti. RIBI od 19. februarja do 20. marca Vaš čas in vaš mesec se približuje in že v letnem horoskopu so vam zvezde napovedale več sreče v prvi polovici tedna. Čimprej torej na delo, saj veliko časa spustite v zrak kot milne mehurčke. Odločitev o izboljšanju svojega izgleda boste končno izpeljali, to pa bo povzročilo neslutene posledice. Tudi sami jih boste hitro začutili, predvsem v obliki pogledov, zna pa se zgoditi, da tudi telesno. Partner bo očitno pokazal svoje zadovoljstvo, razrešili pa boste še en velik problem! Vitamini, narava in lepota (2) KOZMETIČNI NASVETI Vsi vemo, da so vitamini potrebni za ohranjanje našega zdravja in odpornosti. Dobro je, da vsaj približno vemo, kje se določeni vitamini nahajajo, saj bomo tako na naraven način znali ublažiti ali celo odpraviti kakšno težavo. V prejšnji številki tednika smo spoznali že nekaj vitaminov, danes pa vam bom predstavila še ostale: VITAMIN B 9 - kot vsi vitamini skupine B je tudi ta vitamin naravni tvorec dobrega razpoloženja, hkrati pa odpravlja pomladansko utrujenost in zaspa- nost. Temu vitaminu pravijo tudi folna kislina. Nahaja se v listnati zelenjavi, nemastnem mesu, žitaricah in kvasu. Dnevno ga organizem potrebuje 0,4 mg. Sicer pa ta vitamin pospešuje delovanje možgan, skrbi za lepe in sijoče lase ter čvrste nohte. VITAMIN B 12 - potrebu je telo v zelo malih količinah (3 mikrograme). Nahaja se v mleku, mesu, ribah, kvasu in v nekaterih žitaricah. Ima pomembno vlogo pri razvijanju eritrocitov, značilen je tudi za metabo-lizem beljakovin. VITAMIN C - ima pomembno vlogo pri formira- nju zob, kosti, celjenju ran in pri metabolizmu nekaterih aminokislin. Poleg tega povečuje odpornost organizma pred infekcijami. Nahaja se v sveži zeleni zelenjavi in v nekaterih vrstah sadja (limone, pomaranče, jagode, črni ribez). Dnevno potrebuje organizem dokaj velike količine vitamina C (15—150 mg), pri kadilcih pa še 40 odstotkov več. Če boste uživali zadostne količine tega vitamina, bo vaša koža gladka, brez gub, saj vitamin C sodeluje pri nastajanju kalogena v celicah, poleg tega pa se zmanjšuje možnost nastajanja celulita. VITAMIN D - je pomemben za kosti in zobe. Po zimskih mesecih se pojavi primanjkljaj tega vitamina, saj so zanj pomembni sončni žarki. Največ vitamina D je v ribjem olju, siru, v mesu lososa, mleku, rumenjaku in kvasu. VITAMIN E - je najpomembnejši vitamin, ki skrbi za lepo kožo. V organizmu regulira tudi zadrževanje in izločanje tekočine, torej preprečuje zatekanje določenih delov telesa in ravno tako preprečuje nastajanje celulita. Dnevno ga organizem potrebuje 10—12 mg. Nahaja se v pšeničnih in rženih kosmičih, jajcih, lešnikih, maslu in orehih. Stres naš vsakdanji Če pred nekaj leti še nismo vedeli zanj, je danes skoraj že v modi. To sicer sploh ne čudi, sami smo hoteli, da se k nam vrne kapitalizem, pa kljub temu, da so nam dolga leta v glavo vbijali Marxova spoznanja o tem sistemu, na to nismo bili pripravljeni. Mogoče smo bili, do tiste mere, ko prizadenejo spremembe nas same. Dokler se dogaja drugim, nas bolj malo gane .,. In tako smo se znašli v dokaj utrujajočem času, z zelo velikimi psihičnimi obreme- nitvami se nam dnevi pričenjajo in tudi končujejo. Razen če se zvečer odločimo za kakšno od omam pozabe, kar pa tudi čez nekaj časa povzroči stres ali streznitev. Uradna razlaga stresa tudi zveni uradno — razumeti ga moramo kot stisko, ki jo ljudje občutijo zaradi številnih in različnih pritiskov, neugodnih vplivov in pomanjkanja določenih spodbud. Stiska je nekaj osebnega, tako osebnega kot sreča. Vsak od nas jo doživlja na svoj način. Po eni od razlag tudi prema- lo izzivov in monotonost življenja pripelje do stresa. Po tej razlagi se nam pravzaprav sploh ne bi bilo potrebno bati. Toliko stvari, kot se državljanom v naši državi zgodi samo v enem mesecu, se v razvitem svetu zgodi ljudem verjetno v enem letu ali pa v celem življenju. Ko sem pred časom poskušala svojemu belgijskemu prijatelju razložiti, kaj se je pri nas zgodilo samo v preteklem letu 91, je kaj hitro ugotovil, da se bo njemu v naslednjih 10 letih težko zgodilo toliko sprememb, sploh, če ne bo spreminjal kraja bivanja. Pa vendar tudi oni poznajo stres. Poznajo pa tudi psihiatre in druge svetovalce. No, poznamo jih tudi mi, s to razliko, da si pri nas še vedno zelo čuden, če že ne nor, če ga obiščeš. V Angliji so izračunali, da letno izgubijo kar 40 milijonov delovnih dni zaradi zdravstvenih težav, ki so tako ali drugače povezani s stresom, kar pomeni letno 3000 milijonov funtov. Pri nas še nihče ni naredil podobne raziskave, morda tudi zato, ker se stresov še vedno sramujemo in namesto zdravniške pomoči stopimo raje v gostilno. Pa tudi čas pri nas še ni pomemben in cenjen . . . bš MODA Čevlji so bili v naših trgovinah nekaj časa ena redkih stvari, ki se ni dražila skupaj z vsemi ostalimi artikli. Izbira pa ni bila bog ve kakšna, saj smo se še vedno veliko zatekali k nakupom teh v tujini. Sedaj se stvar popravlja (vsaj na področju mladinskih in ženskih obuval), naše tovarne nekoliko bolj sledijo modnim trendom v svetu, nekoliko so zapostavljeni le športni tipi moških, saj morajo ti obrusiti kar nekaj pet, preden najdejo kaj sebi primernega. Pomlad na nogah Pomlad ne prinaša veliko novega, vsaj ne v modelih, ki smo jih spoznali že v jesenski sezoni. Pete iz časov Mozarta, velike priponke, mašne in predvsem umetno zlati ali Ni potrebno obiskati smučišč, da bi ugotovili, da je smučanje res naš nacionalni šport. Že na cesti je to očitno, saj skoraj vsako drugo avtomobilsko streho krasi nosilec za smuči. Izbira nosilcev je kar precejšnja in moramo se že vnaprej odločiti, kakšen nosilec bomo potrebovali, da ne bomo šele v trgovini izbirali najprimernejšega. Za velikost nosilca je pomembno, koliko družinskih članov bo prevažalo svoje »dilce« na strehi. Drug pomemben podatek je ta, kje bomo parkirali avto in morda celo smuči na njem. V tem primeru bomo izbirali nosilec s ključavnico. Samo za transport namreč pritrdi- tev smuči z gumijastimi trakovi popolnoma zadostuje. V primeru, da se podamo na smučanje le poredko in sami, bo primeren nosilec, ki se na eni strani prisesa na streho, na drugi pa ga zataknemo za rob strehe in privijemo z roko. Še bi lahko naštevali, a najpomembnejše je upoštevati nekaj osnovnih pravil. Ne glede na to, kakšen nosilec za smuči imamo je prav, da ga pritrdimo na streho resnično le takrat, ko ga potrebujemo. Če ga že imamo montiranega, se moramo prepričati, da je pravilno in dovolj močno pritrjen. Smuči naj bodo med vožnjo obrnjene tako, da ne ležijo plosko na nosilcu, ampak na robo- srebrni dodatki na čevljih, tako ženskih kot moških, ostajajo. Prednjačijo naravni materiali, usnje torej in pa velur. Nekaj spremembe je le v barvah, saj naj bi tudi na nogah v pomlad zakorakali v veliko bolj živih barvah. Seveda je vprašanje, če bodo to izvedle naše tovarne čevljev, modne pa so tako oranžna, kot močno rumena, rdeča, modra ... Veliko bo še višje se-gajočih škornjev, ki so sicer modni že nekaj časa, ti naj bodo iz velurja in prav tako barvni. Pete so bolj nizke kot PROMETNI KOTIČEK Kako vozimo smuči? vih. Konice oziroma krivine naj ne bodo obrnjene naprej v smeri vožnje. Vse skupaj pa ima svoj pomen šele takrat, ko so smuči dovolj trdno pritrjene. Enako velja tudi za sanke! Ne vozimo se prav počasi in zrak, ki ga smuči in sanke zajemajo ima prav neverjetno moč. Nekateri imajo o tem že dovolj neprijetnih izkušenj. Celo takšni so, ki vozijo na strehi poleg smuči tudi smučarske čevlje! Morda ni to najbolj grdo, je pa strašno drago. Zračni upor, ki ga povzroči nosilec za smuči je že dovolj velik. Ko se vrnemo s smučarije, naj vam bo eno prvih opravil to, da nosilec za smuči snamemo s strehe. S tem bomo ne, vse pa je odvisno od tipa ženske ali moškega in njegovega načina oblačenja. Se vedno bo veliko črne, manj pa rjavih tonov, čeprav tudi ti še ostajajo, »in« prihranili kakšen liter goriva, pa tudi raznim neznanim šumom se bomo izognili. Ker je čas zimskega veselja, smo se pač bolj posvetili nosilcem za smuči. Zima bo minila in na strehe bomo montirali prtljažnike za bolj poletne tovore. Da ne bi spomladi pisali o podgbnih nasvetih, si velja zapomniti, da veljajo za prtljažnike enaka pravila, kot za nosilce smuči. Srečno vožnjo in prijetno smuko! V sodelovanju: J. S. in B. M. Bo Velenje izgubilo šolo za energetike? Slovenska vlada odločno ukrepa tudi na področju šolstva. Minili so časi posebnih izobraževalnih skupnosti, koordinacij, regionalnih posvetov in kar je še bilo samoupravne navlake. Namesto samouprave imamo upravo — kot se spodobi suvereni državi. Tako se je ministrstvo za šolstvo in šport odločilo, da bo racionaliziralo mrežo srednjih šol tako, da bo ukinilo več šol, ki niso v skladu s sedanjo politiko na področju srednjega šolstva. Med njimi je tudi poklicna in tehnična šola za elektrikarje-energetike na Centru srednjih šol. Minister za šolstvo in šport vsekakor ima svoje argumente. Med njimi je tudi stališče njegovega kolega, ministra za energetiko. Ta meni, da naj bodo v Sloveniji tri šole za energetiko: V Mariboru, Ljubljani in Novi Gorici. Mreža šol je bila že v času usmerjenega izobraževanja hudo sporna reč, z uvedbo »evropske politike« pa so se stvari dodatno zapletle. Denarja pač ni za vse, zato velja vpeljati strogo racionalizacijo. Uradnik postavi svoja pravila, potem pa odreže vse, kar štrli izven tega okvirja — takšna so pravila igre. Šole, oprema, učitelji in učenci, vse to je last Ministrstva, torej jih lahko po svoji volji postavlja in prestavlja. Za Velenje to pomeni več kot 200 učencev, od katerih ima 71 % ustrezno štipendijo. Tu je še vrhunska oprema za pouk energetike, ki jo je šoli podaril Simens, so številni učitelji in veliko truda, ki je bil vložen v posodobitev učne tehnologije. Vse to se črta s potezo peresa, saj bo na drugem koncu Slovenije bolje in ceneje. Ali bo res? Center srednjih šol je poslal argumentiran ugovor na sklep ministrstva, vendar o argumentih se uradniki sploh ne pogovarjajo. Vlada je sprejela svoje stališče in uradnik ga mora izvajati — če bo vlada padla, bodo pač druga pravila. Takšna politika je na področju šolstva hudo nevarna, kar v enem letu nepremišljeno podreš, moraš potem deset let ponovno graditi. Kaj bo z Velenjem, če bomo tako podirali, ukinjali in uničevali, kar smo dolga leta gradili? Ali res ni politične modrosti, ki bi pripomogla rešiti nestrokovne posege? Ali je pomembno samo, kar misli Ljubljana in stranka na oblasti? Pre-tehtajmo, kaj lahko naredimo kot posamezniki, kot podjetja in kot politične stranke. Predvsem od nas je odvisno, kaj bo v naši dolini ostalo, kako bomo živeli in kakšen bo naš razvoj. Miro Trampuš SDP Velenje Črna gradnja ob Velenjskem jezeru ni črna! To v tem momentu trdi kot edina poklicana, ki lahko neko gradnjo okarakterizira črno ali ne, urbanistična inšpekcija. Že od vsega začetka po službeni dolžnosti sledimo omenjeni gradnji in vrsti brezumja nestrokovnih kritik po javnih medijih. Da bi bila stvar jasnejša naj takoj na začetku pojasnim pojem »črna gradnja« (nedovoljena gradnja). Črna gradnja v žargonu inšpekcije kot tudi osvojenem pojmu »na terenu« pomeni gradnjo kadar investitor prične graditi brez lokacijskega dovoljenja (ne gradbenega), katerega mora izdati za-to pristojni organ občine v kateri se je gradnja pričela. Ker se čutim odgovornega za strokovno pojasnilo »črne« gradnje tenis hale v Velenju, glede nestrokovnih kritik po javnih medijih in s tem tudi zavajanja javnosti, sem primoran stvar pojasniti. Še preden je podpredsednik skupščine republike Slovenije g. Vane Gošnik meseca oktobra v Delu objavil prvi članek »črna gradnja tenis hale v Velenju«, sem po uradni dolžnosti že bil na gradbišču, kjer sem ugotovil, da lokacijsko dovoljenje (z lokacijsko tehnično dokumentacijo) in dejansko bt^nje na terenu ne odstopata. Vsled omenjenega ni bilo zakonske osnove ukrepati zoper investitorja (RLV Velenje). Kmalu za tem sem moral o omenjeni gradnji poročati tudi republiškemu urbanističnemu inšpektoratu. Zadeva je bila jasna in obenem tudi zaključena za urbanistično inšpekcijo. Vendar samo za toliko časa, dokler niso ze- leni Velenja sprožili postopka na republiškem drugostopnem organu — opraviti nadzor nad delom urbanistične in gradbene inšpekcije. Po vsej verjetnosti zeleni Velenja niso vedeli, da imajo vse inšpekcijske službe podobne nadzore večkrat letno (tudi brez napovedi), medtem ko za delo vodilnih članov stranke Zelenih Velenja kot tudi ostalih občinskih organov ne vem. Po razveljavitvi lokacijskega dovoljenja sem ponovno nekje zasledil, med drugim tudi v Tedniku RTV Slovenija, češ »črna gradnja, črna gradnja, črna gradnja« .... Sam pojem sem pojasnil že na začetku, kar pomeni, da ni črna gradnja, ker če bi bila črna gradnja, bi drugostopni (republiški) organ predal zadevo v reševanje urbanistični inšpekciji, ne pa da je lokacijsko dovoljenje razveljavil (zeleni Velenja so namreč od vsega začetka trdili, da gre za črno gradnjo). Če bi bila črna, ne bi imela lokacijskega dovoljenja in ne bi bilo kaj razveljaviti. Nato zasledim, menda v Našem Času, 73. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor citiram: Če organ urbanistične inšpekcije ugotovi, da se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja, kjer ga ni možno izdati, odredi, da se objekt ali del objekta odstrani. Če bi kot urbanistični inšpektor poznal samo tale člen Zakona, ne pa še vrsto drugih predpisov, med drugimi tudi Zakona o upravnem postopku, bi res pisal odločbo s tovrstno vsebino. Zakon o upravnem postopku nekje v svoji vsebini določa, kdaj je odločba pravnomočna, dokončna in izvršljiva. To pomeni, da odločba drugostopnega organa, ki je lokacijsko dovoljenje razveljavil po nadzorstveni pravici, še ni dokončna. Zakaj? Zato, ker dopušča upravni spor, kar pomeni (če bo sprožen), da bo dokončna sodba Vrhovnega sodišča in do takrat investitor poseduje veljavno pravno močno lokacijsko dovoljenje. P.S. Bojim se, da se postopek — upravni spor na Republiškem sodišču zavleče za dalj časa, vzporedno pa teče pridobivanje prostorskega izvedbenega akta ob jezeru in obenem pridobitev novega lokacijskega dovoljenja, da ne bo Velenjska »črna gradnja« s strani urbanistične inšpekcije niti en moment črna gradnja. Koga bi tokrat poklicali na odgovornost zaradi zavajanja javnosti ali pa mu poslali nadzor nad njegovim delom, naj odloči javnost. Urbanistični inšpektor Ivo Petrovič Ekološka nedoslednost V torek je Skupščina ponovno sprejemala urejevanje južnega dela obrežja Plevelovega jezera, kjer že stoji teniški sporni objekt. Če je ureditveni načrt sprejela, se je začelo obdobje turističnega razvoja naše doline, ki naj bi čez 50 let dokončno zamenjal rudarski kruh s turističnim. Če se uzremo v daljno prihodnost s 480 ha jezerskih površin v naši dolini, nam ničesar drugega ne preostane. S tem pa si je Skupščina nastavila past, iz katere je edini izhod prisiliti TEŠ, da očisti Pleve-lovo jezero in kultivira deponijo pepela. Če tega ne doseže, njena odločitev ni v skladu z zakonom, ki postavlja pogoje za rekreacijski prostor. Pozitivna odločitev Skupščine o rekreacijskem centru ob jezeru ima še eno pozitivno vlogo za našo dolino. Sloveniji in tudi republiškim organom bomo dokazali, da mislimo zares rekultivirati svojo dolino in se v prihodnosti ukvarjati z bolj zdravo dejavnostjo kot danes. Tako lahko zavrnemo vse ponudbe, da postanemo smetišče Slovenije, zavrnemo nadomestno gradnjo prvega, drugega in tretjega bloka TEŠ ali celo širjenje elektrarne, pa čeprav na plin. Prav tako ne smemo več dovoliti povečevanja letnega izkopa premoga, ki bi povzročil naglo in zato neobvladljivo ugrezanje tal. Za razvoj turizma imamo pravo strateško lego: smo blizu meje, imamo termalno zdravilišče, smo na prehodu v Zgornjesavinj-sko dolino in Logarsko z Alpskim svetom. Morda bomo za začetek privabili z dovolj ugodnimi cenami le turiste iz vzhodnih držav, ki se jim naša dolina zdi še vedno čudovito zelena napram njihovim pokrajinam. Toda kasneje z dovolj vztrajnimi zahteva- mi po sprotnem urejevanju rudniških ugreznin, s čistilnimi napravami na ostanku TEŠ, z očiščenjem Plevelovega jezera, s sanacijo gozdov lahko gledamo dovolj optimistično v našo turistično prihodnost. Torej mora biti naš dolgoročni plan Usmerjen k ohranjanju vseh posebnosti in lepot ter zgodovinskih in kulturnih vrednot naše doline. Morda nam bo uspel čudež združiti energetsko dejavnost s turistično, morda . . . Marija Šavor, predsednica ŠED Odprto pismo g. A. Tajnšku Nisem pričakoval, da bodo besede predsednika SPD Ingol-stadt naletele na takšen odziv, kljub vsemu pa sem upal, da SDP Slovenije ne bo deležna ciničnega obrekovanja, ker si je dovolila povabiti v goste tovariša Wernerja. Verjetno se strinjate, da s tem postavljamo na tanek led Vašo zlonamerno trditev, ko govorite o tem, kako porazno je ocenjena moja stranka v levih strankah Evrope. Mar bi se tovariš Wer-ner odzval našemu povabilu, če bi bila točna Vaša trditev. Ne želim podrobno analizirati Vašega članka, moram pa spregovoriti o dveh tujkah, ki ste jih uporabili pri poskusu degradira-nja Socialdemokratske prenove. Oprostite g. Tanjšek, SDP in naša politika se ne morete poistovetiti z alkimijo, ki ste jo sicer dobro opisali (po Verbincu). Mi smo samostojna stranka, ki je sicer pripravljena na dogovore in sodelovanje z ostalimi, nikakor pa ne na zlivanje v neko nenačelno koalicijo. Res je, da je zgodovinsko dokazano, da z alkimijo ni nič. Dober dokaz, ki to potrjuje, je preminula koalicija Demos. Tam je nekaj strank poskušalo z zlitjem v eno, narediti nekaj novega — dobrega. Pa ni uspelo. Še en dokaz več, da z alkimijo in alkimisti res ne bo nič. Hvaležen sem Vam za pomilovalni nasmeh, ki ga ne potrebujem ne jaz, ne moja stranka, ne naša politika in Vam ga vračam neuporabljenega. Kar pa se tiče tujke — perfid-nost, jo brez strahu uporabite, ko boste ocenjevali Vam bližje stranke, ki si v teh časih zelo prizadevajo za »malega« človeka. Mnogim, ki že do sedaj niso imeli za kruh in mleko, so z novimi davki ponudili cenejše težke avtomobile. Kar tako naprej, pa se bomo nekateri bosi in lačni, drugi pa z BMW-ji z začetno številko 7, napotili povsem enakopravno v obljubljen raj — Evropo. Obljubljali so gradove, dobili smo razvaline. Veliko časa in truda bo potrebno, da bomo s skupnimi močmi dosegli za vse človeka vredno življenje. Socialdemokratska prenova ponuja roko vsem, ki so pripravljeni na pošteno sodelovanje. Želja nekaterih je, da mi kot stranka slovenske levice pozabimo na delavce in se bodo le-ti hvaležno poklonili strankam na oblasti, ali pa bodo žrtvovani na oltar lakote. Morda, vendar šele takrat, ko moje in morda še katere podobne stranke ne bo več na političnem prizorišču. Razmišljati o tem sedaj, pa je utopija brez primere. Mar ne? V svojem prejšnjem prispevku sem skušal (morda v celoti nisem uspel) povzeti uvodne besede tovariša Wernerja. O razpravi, ki je sledila pa ravno zaradi objektivnosti nisem želel pisati, kajti bilo je na Vašo veliko žalost slišati pohvalne besede tudi o SDP Slovenije. Uvodno razpravo Wernerja z njegovim podpisom imam shranjeno in Vam jo, seveda če želite, tudi pošljem. Uredništvu Našega časa pa bom predlagal, da te uvodne besede objavi v celoti, seveda v nekaj delih, kajti tekst obsega 15 tipkanih strani. Strinjam se z Vami, da se izognemo vulgarnemu slogu političnega komuniciranja. To ne pelje nikamor. Vam pa predlagam pogovor ob kavici, s čimer ne bova obremenjevala bralk in bralcev tednika Naš čas. ■X Tajnik SDP Velenje Bojan Kontič ki — kulturni ustvarjalci, pesniki in pisatelji ustvarili številna dela in v njih izpovedovali narodovo pripadnost. Eden od njih nosi posebno po-mebno poslanstvo. To je dr. France Prešeren in njegova pesniška zbirka »Poezije«. V pesmi »Zdravljica« na svojstven umetniški način izpoveduje svobodo Slovenca mejaša, dobrega soseda in ne sovražnika. Zamisel pesmi, ki je stara okoli 150 let, je prinašala pomembno poslanstvo in zavestno snovanje skozi vsa minula leta in simbolizirala pravico, svobodoljubje ljubezensko sožitje in mir med narodi. Zato naj bo 8. februar, obletnica smrti dr. Franceta Prešerna, našega velikega prednika, ta dan dokaz hvaležnosti in spomina in še naprej kulturni praznik države Slovenije. Milan Žuraj Odmev na govorice Če še pomnite je Naš čas 9. I. 92 širokoustno namigoval, da je bivši lokoviški župan odstopil, češ da govorijoooooo . . ., da zaradi intimnih razmer. Moram reči in se nadalje tudi kar izražati v žargonu govoric, da so le te sestavni del življenja in vsem prav dobrodošla poslastica, kot da drugih kosti za glodanje v današnjem času ni dovolj. Se več, govorice so lahko usodne, če pa so umetno, namerno in še javno po-žegnane, pa so lahko tudi kaznive. V vsakem sistemu je do neke mere nedotakljiva zasebnost, ne glede na klin družbene lestvice, na katerem kdo vedri. Ne govorijooooo, šušljajo in še kaj pa o nevoščljivosti, intrigah moralnih naukih tistih, ki so takih lekcij o morali in okusnosti še sami kako potrebni. To je pač sodu izbilo dno, ignoriranje, medijske in druge manipulacije, vnaprej obljubljana pasivnost, pa so jasen namig in razlog, da takšen mandat nima perspektive in ostavka je tu. Nepreklicna, dosmrtna, morda nepresenetlji-va, še enkrat pa v razmislek tistim, ki je nočejo razumeti tudi med vrsticami in se zato za vsak slučaj javno vnaprej operejo kakšne odgovornosti. Kdor novinarja naščuva, da brska po smeteh, lahko pričakuje, da bo jutri brskal tudi po njegovih, svojih se zavedam, premalo jih je za v časopis, naj kdo dokaže drugače. Jaz pod intimna razmerja razumem tudi, da te pride član sveta zmerjat in grozit celi soseski na dom, če drug član sveta suge-rira nekomu tvojih bližnjih dvomljivih sposobnostih, sam pa je čuden transankt pri koritu, da o podobnih cvetkah in domačem nerazumevanju za kolektivno stvar itd., itd. ne govorim, je j.....na suho za krepka intimna razmerja, taka ali drugačna, zanje, hvala, vsem. Namen je dosežen, akterji so pač dežurni pljuvalci na vse, česar nočejo ali pa ne razumejo, pri ljudeh pa so (baje z menoj vred) dvomljivega slovesa. Resnica pride ponavadi prepozno, pravica pa ima tudi svojo ceno . .. zadevo bom s tem zaključil, ljudje pa naj še kar govi-rijoooo, vendar pozor, ptič, ki preveč poje, se podela v svoje gnezdo, za umik je včasih prepozno. Odgovornost mi je znana stvar, vendar pa niso vedno izigrani samo volilci. Naj me kdo več ne teži s kolektivnostjo, zanjo je šlo dovolj časa in energije, sadove pobirajo samo posvečeni, pa naj jih še na svojem. Vse bolj verjamem v to, da smo Slovenci čudni tiči, ki ne vidimo dlje od nosa, pa ne bi rekel, da samo od nevoščljivosti . .. Bivši predsednik KS Lokovica Franc Kešpret Priznanje države Slovenije Zgodovinska ideja Slovencev o svobodni odločitvi seže daleč nazaj v čas, ko so že naši predni- Slovenskemu parlamentu in javnosti — izjava Občinski odbor SKD Mozirje na svojem rednem občnem zboru, daje vse priznanje in podporo predsedniku slovenske vlade gospodu Lojzetu Peterletu. Kot neutemeljene in neupravičene zavračamo vse očitke na njegov račun. Obsojamo nerazumno in za mlado državo Slovenijo škodlji-vo-skrbno pripravljeno in načrtovano kampanijo, ki jo vodijo nekateri prvaki opozicijskih strank, Ruplovi »demokrati« — totalitaristi in nekateri novinarji, med katerimi prednjači Vasle, zoper našega cenjenega ministrskega predsednika gospoda Peterleta, ki je po tolikih zapletih in nevarnostih, ki so nam grozile, ob moralni podpori velike večine dobro-mislečih državljanov Slovenije, naš narod srečno prišeljal do lastne državnosti, neodvisnosti in mednarodnega priznanja. Za slednje ima prav gotovo 'on posredno — preko evropske krščanske internacionale, kakor tudi neposredno največje zasluge. Ne v zavisti, podtikanju" in razdvajanju, temveč v sporazumevanju in slogi je ključ za izhod iz vsakršnje — tudi iz gospodarske krize. Ne si delati utvar, — narod ni neumen, narod ve, kdo se trudi in gradi, ter kdo ruši in podira. Na občnem zboru SKD v Mozirju. dne 26. prosinca 1992 Občinski odbor SKD Mozirje Ivan Glušič Velenjska televizija včeraj in nikdar več! KDO JE KRIV ALI ZASLUŽEN ZA PROGRAM, KI GA (SE) GLEDAMO Za članek sem se odločil potem, ko se na VTV ter na nekdanje soustvarjalce programa obrača veliko občanov, ki so nezadovoljni, razočarani in radovedni. Zakaj je sedanji program kratek, slabši od že prikazovanega in ne-informativen? Osebno sem preje! kar nekaj namigov, da je takšen program kot je zdaj, prekratek, preslab, predvsem pa ne pokriva dogajanj na področju naše občine. Nemalo gledalcev je prenehalo spremljati takšen program, povrh pa se še jezijo, ker baje plačujejo za TV program. ŽELJE IN MOŽNOSTI Če smo v Velenju dobili med prvimi v Sloveniji obsežen kabelsko razdelilni sistem za kvaliteten sprejem TV signalov, ni čudno, da smo kmalu zatem dočakali tudi lasten TV program. Zdaj se takšni programi pojavljajo skoraj že v vsakem trgu, kjer imajo kabelsko TV, vendar so le redki, ki imajo tako profesionalne možnosti kot prav Studio VTV, podjetnika Rajka Djordje-viča. Točneje, z utečeno amatersko in delno profesionalno ekipo sodelavcev, je bil program že povsem blizu zadovoljive kvalitete. Po zapletih po porodu VTV, je vse kazalo, da bo ta, nov velenjski informacijski medij zaživel in poleg tega postal še ena slovenska TV postaja za pokrivanje dogodkov na TV Slovenija. Poznam dokaze, da je R. Djordje-vič nekaj mesecev vlekel tega »žrebeta« (na osnovi obetov in dogovorov vplivnih velenjskih politikov). Ti pa denarja za pripravljanje programa, vzgojo več deset TV sodelavcev ter obratovalne stroške, niso zagotovili. Niti niso poizkušali preko kakšnega sistema stvar urediti. Odbor za kabelsko razdelilni sistem, zdaj že KRS delniška družba d.o.o., Velcom d.o.o., ki je v prehodnem obdobju vodil vse akcije v zvezi s kabelsko TV ter Podjetje Velenjska TV (Djordjevič), se nikakor niso mogli dogovoriti o skupni akciji za obratovanje studia in pripravo programa. Tako je VTV praktično ostala brez denarja, točneje, morala bi ga še plačevati za najem kanala »05« ter provizijo za objavljeno reklamo. Občani ali družbeni sistemi torej niso in še zdaj ne dajejo niti tolarja za VTV in produkcijo programa. VTV zato obratuje za zdaj le »zasilno« in čaka, da bi se vendarle kdo zmenil in uvidel potrebo po sistemskem sofinanciranju programa. Zadnji dogodki pa ne kažejo na kakršnokoli izboljšanje. Predstavniki vlade naše občine so na zadnji seji Programskega sveta VTV le ognjevito razpravljali, dosegli pa praktično nobenega napredka. Se več, po besedah R. Djodjeviča, je predsednik vlade povedal, da Izvršni sv3t lokalne televizije ne rabi. Jo bo mogoče kdo drug? KDO POBIRA DENAR ZA KABELSKO TELEVIZIJO? Od vsega začetka, ko je bil zgrajen kabelski sistem, smo občani plačevali po 40, 45, zdaj 80 SLT na račun podjetja Servis-Gorenje — Telekomunikacije (zdaj Sekretariatu za javne gospodarske dejavnosti SO Velenje), ki denar usmerja za obratovanje sistema TV sprejemnih in oddajnih anten, kabelskega omrežja, PTT, elektriko, najem satelitskih programov in tehnično administrativno službo kabelskega sistema. O tem je »Velcom«, oz. Odbor za KRS v NČ že poročal. Za TV produkcijo ne gre torej nič denarja iz naročnine KTV. Od ustanovitve Delniške družbe d.o.o., za kabelsko TV pa so se razmerja med Velcom in to družbo spremenila. Tudi o tem so bili občani že informirani. Mesečna naročnina, točneje, »vzdrževalnina« za KTV gre le ozko namenjenemu skladu, ki upravlja s sistemom. Pričakujemo lahko, da se bo ta »naročnina« v prihodnje še močno povečala. Povsem nov sistem še ne terja veliko sredstev za vzdrževanje. Najem nekaterih tujih programov bo verjetno potrebno plačevati v trdni valuti. Potrebnih bo veliko »mehkih tolarjev« za pravico do sprejema signalov. Ali pa bomo lahko gledali vse več kodiranih (nemih porničev). Če bi med občani izdelali natančno analizo želja in interesov, bi mogoče ugotovili pripravljenost sofinanciranja za pripravo in oddajanje lokalnega TV programa. Te naloge pa nobena zasebna asociacija ne more opraviti. Zato se mi zdi nenormalno, da nihče nič ne ukrene. Hočemo in potrebujemo lastni, lokalni TV program ali pa so to le želje podjetnika in posameznikov? LASTEN TV PROGRAM Ko smo na začetku, pred dobrim letom, pospremili na pot prve TV programe lastne produkcije VTV, smo imeli priložnost vplivati na vsebino in zasnovo tudi gledalci. Programski svet in odgovorni urednik (izkušen TV novinar Janko Šopar) so kreirali program, vse večja priljubljenost oddaj pa je narekovala spremljanje dnevnega utripa v občini in okolici, kjer dela in živi nad štirideset tisoč ljudi. Tv program je bil koristen za mlado podjetništvo, obrt in šolstvo. Samo vprašanje časa je bilo, ko bi naj oddajanje postalo vsakodnevno in program takšen, kakršnega bi želeli naročniki. Bilo pa je žal tudi vprašanje denarja. Tega še zdaj ni in tako VTV životari z lastno iznajdljivostjo. Kako dolgo še? Če bi spremljali dogajanje v Skupščini, delo in prireditve društev, razvoj in probleme podjetništva ter obrti, uspehe ter utrip našega šolstva, športne dogodke in kulturo, delo v političnih strankah in sindikatih, naše vsakdanje probleme ter komunalni utrip in če bi kdaj pa kdaj prisluhnili tudi delavcu, občanu, kmetu . . . pač navadnemu človeku ..., bi najbrž imeli nekaj več od takšnega TV programa, kot od osrednjega državnega TV lo-bija, ki Velenjčanom servira le tuje novice in domače afere. Porodne probleme z ustvarjanjem lastnih TV programov imajo tudi drugod po Sloveniji. V manjših krajih gre za zares amaterski pristop, v večjih pa za konkurenco in prestiž. Ponekod se jim že sanja, da je lahko lastna TV močno orodje in orožje v strankarskem življenju. Profitno pa lahko TV deluje le na veliko večjem področju, kot je kabelski sistem v Velenju. Da so vse redkejši gledalci VTV nestrpni je kot na dlani. Bo morala vzeti v roke patronat VTV kakšna stranka, ki ima načrte za prihodnji mandat? Bomo morali zares čakati na nov parlament, ki bo dojel, da je 80 % dela opravljenega in da je potrebno sistem le pognati in ga uporabljati za boljše obveščanje? Mogoče se motim. Moti pa se prav gotovo veliko občanov, ki jezo na slepo stresa na podjetnika R. Djordjeviča in peščico amaterjev, ki si je upala utreti pot Velenjski televiziji. Ta nekoč gotovo bo. S kom in za koga, pa bo bržčas odločili čas in ljudje. Jože Miklavc 13. februar 1992 TV PROGRAM naš čas stran 13 im stmi^mmv 9.30 Program za otroke: Pedenjžep; Mačkon in njegov trop, risanka, 3/7. 10.30 Šolska TV, ponovitev. 10.30 Nekoč je bilo . .. življenje: uho. 10.55 Angleščina — Follovv me, 37. lekcija. 11.15 Zdravo za varčno ogrevanje. 11.25 Zakaj imajo nekatera drevesa liste tudi pozimi? 11.30 Slovenci v zamejstvu. 12.00 Poročila. 15.45 Napovednik. 15.50 Slovenci v zamejstvu. 16.30 Dnevnik 1.16.40 Slovenska kronika. 16.50 Program za otroke. 16.50 Superbabica, angleška nanizanka, 5/13. 17.15 Živ žav. 18.11 Že veste ..., svetovalno izobraževalna oddaja. 18.45 Risanka. 18.50 Napovednik. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Razrednik, ameriška nanizanka, 12/22. 20.35 Maja vam predstavlja. 21.35 Tednik. 22.30 Dnevnik 3. 22.52 Šport. 22.55 Poslovna borza. 23.05 Napovednik. 23.10 Sova: Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka. 7/13; Cellini, italijanska nadaljevanka. 2/6. 16.35 Sova, ponovitev; Krila, 2 epizoda ameriške nanizanke; Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 6/13; Zgodba o Magnumu, angleška dokumentarna serija, 1/3. 18.40 Auro-ritem, 36. oddaja. 19.00 Video lestvica. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik RAI 20.05 Gospodarska oddaja. 0.30 Yutel. 9.35 Program za otroke. 9.35 Legenda sveta, 4. epizoda kanadske nanizanke. 10.00 Pravljice iz lutkarjevega vozička, 4/10. 10.25 M. Mihelič: Pridi moj mili Ariel, 4. del. 10.40 Euroritem, ponovitev 36. oddaje. 11.10 Tednik. 12.00 Poročila. 15.50 Gospodarska oddaja, ponovitev. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Dnevnik 1. 16.40 Slovenska kronika. 16.50 Tok, tok, kontaktna oddaja. 18.40 Risanka. 18.50 Napovednik. 19.00 Forum. 19.15 Novosti založb. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 M. Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka (4/6). 21.00 Oči kritike. 21.55 Dnevnik 3. 22.17 Šport. 22.20 Sova: Pri Huxtablovih, 29. epizoda ameriške nanizanke; Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka. 8/13; Ali bo res jutro, ameriški film. \mmmmmmm Opomba: Albertville — Zimske olimpijske igre '92. 9.40—12.00 Studio, prenos. 13.30—16.00 Prenos. 17.00 — 19.00 Studio, posnetki. 21.00—1.00 Studio, prenos, posnetki. 12.40 Sova, ponovitev; Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 7/13. 16.10 Sova. ponovitev; Cellini, italijanska nadaljevanka, 2/6. 17.40 Euroritem. ponovitev 36. oddaje. 19.00 Regionalni programi, Maribor. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.05 Alternativni program; Studio City. 1.00 Yutel. 12.05 Ne zahtevaj preveč, serijski film, ponovitev (4/6). 13.00 Sliika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalinih študijev HTV. 16.35 Mixer M. 17.051 TV izložba. 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo naprej. 18.C00 Poročila. 18.05 Izložba znanstvenih knjig. 18.35 Santa Barbara, serijski fililm (20/50). 19.25 Nocoj. . . 19.30 Dnevvnik 1. 20.05 3-2-1, kviz (2/21). 20.555 Spekter. 22.00 Dnevnik 2. 22.25 Vox. 22.55 Glasba. 23.00 Slika na slikco. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 223.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.J.55 Glasba. 0.00 Horoskop. 0.05 Poroččila. 8.30 Vremenska panorama, a. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Policijska inšpekekcija 1, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.(0.00 TV v šoli: Življenje kmetov v sredudnjem veku. 10.20 TV v šoli: Naš siadkonor 10.30 Daj opici sladkorček, italijanshska filmska komedija, 1982 (Adriano > Celentano, Ornella Muti). 12.10 Popoaj, risanka. 12.15 Klub senjorjev. 13.00 0 Cas v sliki. 13.10 Raji za živali: Tihi sv svet Yel!ow-stone. 13.35 Sužnja Isaura. a. 14.00 Wal-tonovi, serija. 14.45 Otročičtički v goščavi: Brat pavian 14.55 Kiti. 1. 15.00 Otroški spored. 15.05 Čudovitoto potovanje v notranjost človeškega te:elesa 15.30 Am, dam, des: Poklical te I bom. 15.55 Otroški filmi, igrice. 16.05 COtroci pišejo zgodbe. 16.30 Uspešnicee. 16.55 Te-lestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 (Čas v sliki. 18.05 Policijska inšpekcijaja 1, serija. 18.30 Zdaj ali nikoli, shovv.. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.1.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Bavarskee zgodbe. 21.20 Pogledi od strani. 211.30 Uspešnica, ameriški film, 1987 (James Wo-od, Victoria Tennant). 23.CD0 Vihravec in dama, ameriški film, 19477 (Clark Ga-ble, Deborah Kerr). 0.50 Čsas v sliki. 6.00 Olimpijski non stop. 9) 45 Zimske olimpijske igre Albertville: Slalom za kombinacijo za ženske, Smnučarski tek na 10 km za moške, Smučaarski tek na 5 km za ženske, Slalom za I kombinacijo za ženske, 2. vožnja, Hilitrostno drsanje na 5 km za moške, HHokej: Polj-ska:ltalija; Hokej: ZDA:Fimska. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čias v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Zimske olimpijske igre Albertville: Olimpijsiki studio. 20.45 Reportaže iz Avstrije. 21 30 Kultura. 22.00 Čas v sliki. 22.10 Zimske olimpijske igre Albertville: Umetnostno drsanje za moške, Hokej: Nemči-ja:Švedska. 0.30 Čas v sliki 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.35 Oddaja narodne glasbe in običaji. 17.05 Dopolnitev. 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Poročila. 18.35 Santa Barbara, serijski film (21/50). 19.25 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 V velikem planu. 21.35 Valentinovo. 2.05 Dokumentarni program. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Glasba. 0.00 Horoskop. 0.05 Poročila. 8.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Policijska inšpekcija 1, serija. 9.30 Ruščina. 10.00 TV v šoli: Zgodovina — vest človeštva. 10.15 TV v šoli: Glasba in gibanje. 10.30 Lov na rožnatega panterja, ameriška filmska komedija, 1982 (Peter Sellers, David Niven). 12.10 Popaj, risanka. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Raji za živali: Varstvo na Alaski. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 VValtonovi, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Rakuni, risanka. 15.30 Am, dam, des: Poj z nami! 15.55 Strelovod. 16.05 Otroci pišejo zgodbe. 16.30 Mini kviz. 16.55 Tele-stik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Mac Gyver, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Derrick, kriminalka. 21.15 Zdravje. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Psihiatrove težave, ameriška filmska komedija, 1988 (VValter Matt-hau, Charles Grodin). 23.10 Pokol v Chicagu, ameriški gangstrski film 1076 (Jason Robards, Ralph Meeker). 0.45 Čas v sliki. 6.00 Olimpijski non stop. 9.45 Zimske olimpijske igre Albertville: 3 krat 7,5 km mnogoboj za ženske, Sankanje parov; Smučarski skoki do 120 metrov za moštva, Hitrostno drsanje na 1000 m za ženske; Hokej: Sovjetska zveza:Francija. 17.30 Akcija Noetova barka, 2. del: Energija namesto varstva narave. 18.00 Simpsonovi, serijska risanka. 18.30 Milijonsko kolo. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Zimske olimpijske igre Albertville: Hokej: ČSFR:Ka-nada, v odmoru: Olimpijski studio, v 2. odmoru: Čas v sliki, nato, Umetnostno drsanje — ples. 23.10 Goli Hollywood (3. del). 0.05 Klasiki animacije. 0.25 Čr-nokoža Amerika pleše. 1.50 Poročila (teletekst). sattinsra tv [satelitska tv SAT 1 SAT 1 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Poskusna noč, ponovitev igre. 10.45 Booker. 11.45 Kolo sreče. 12.30 Tip dneva. 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Očarljiva Jeannie, Falcon Crest. 16.05 Vrnitev na Eden, serija. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nem-. čija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Pravi čudeži. 21.15 Hunter (Fred Dryer). 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poročila. 22.55 Olimpijski klub. 23.10 Mož brez milosti, kriminalka, 1981 (Charles Bronson). 0.50 Akutno, pon. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Vrnitev na Eden. 10.00 Pravi čudeži. 10.55 Hunter. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Očarljiva Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Cagney in Lacey, serija. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Reporterka senzacij, kriminalka, 1981 (Paul Newman, Sally Fi-eld). 22.25 Grad v Ardenih, vojni, 1969 (Burt Lancester, Peter Falk). 0.20 Olimpijski klub. 0.35 Hollywoodska fantazija. RTL PLUS 8.30 Alex 8.55 Angel se vrača. 9.45 Bogat in lep (390). 10.10 Dr. Welby 11.00 Striček Bili. 11.30 Tik tak toe. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Ham-mer. 13.00 Oče preveč, serija. 13.30 Santa Barbara (724). 14.20 Sprinafiel-dova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99, magazin. 18.45 Poročila. 19.15 21, Jump Street. 20.15 Zvezde (Marijke Amado). 21.15 Klic v sili. 22.15 Napadalec, akcijski, 1975 (J. P. Belmondo) 0.00 Služba v Vietnamu. 0.50 Boj proti mafiji. 1.40 Cona somraka. 2.00 Dr. Monserat, grozljivka, 1967 (Boris Karloff). 3.25 Fantje iz boys Tovvna, akcijski, 1941. RTL PLUS 6 00 Dobro jutro, Nemčija. 8.30 Pri Alexu. 8|55 Angel se vrača. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Striček Bili 11.30 Tik tak tok. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara (725). 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila 19.15 Trop črnih ovc. 20.15 Tro-pical Heat, serija. 21.15 Grad ob Vrb-skem jezeru. 22.10 Nogomet. 23.05 Tutti Frutti. 0.10 Erotične sanje neke ženske, softseksi, 1980. 1.45 Pod smrtonosnim soncem, vestem, 1973 (Ric-hard Roundtree, Roy Thinnes). 3.20 Suženjstvo človeka, akcijski, 1965 (Kim Novak) SCBCU 15. februar 8.35 Izbor. 8.35 Angleščina: Follovv me, 36. lekcija, ponovitev. 8.55 Radovedni Taček: Pujs. 9.10 Zlati prah: O sreči in nesreči. 9.15 Klub Klobuk. 11.00 Maja vam predstavlja, ponovitev. 12.00 Poročila. 12.05 Izbor. Alf, 61. epizoda ameriške nanizanke. 13.30 Zgodbe iz školjke. 14.30 Napovednik. 14.35 Tok, tok, ponovitev. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Dnevnik 1. 16.40 Flying Deuces (Stan in Olio), ameriški film (čb). 17.40 Ju-pije, musical za otroke z Romano Krajnčan. 18.40 Risanke. 18.50 Napovednik. 19.00 Utrip. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Delo na črno, ameriška nanizanka (3/10). 21.00 Big Bend Gala, prenos iz CD. 21.50 Dnevnik 3. 22.11 Šport. 22.20 Napovednik. 22.25 Sova: Murphy Brovvn, 11. epizoda ameriške nanizanke; Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 9/13; Poveljstvo v peklu, ameriški film; Ljudje počnejo vse mogoče, 10. epizoda ameriškega varietejskega programa. Opomba: Albertville — Zimske olimpijske igre. 9.40—11.15 Studio, prenos. 12.00—14.00 Prenos. 17.00-21.00-1.00 Studio, prenos, posnetek. 14.05 Sova, ponovitev; Pri Huxtablovih, 29. epizoda ameriške nanizanke; Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 8/13. 15.30 Prisluhnimo tišini. 15.45 Angleščina v poslovnih stikih. 16.00 Garfield in prijatelji. 16.30 Domači ansambli: Beneški fantje in Veseli planšarji. 19.00 Klasika. 19.30 Dnevnik RTV Srbija. 20.05 Ljubezenska zgodba, ameriška nanizanka. 1.00 Yutel. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.40 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.00 Poročila. 16.15 TV aukcija. 18.00 Poročila. 18.05 V regi-straturi, dramska serija, ponovitev (1/9). 19.28 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.50 Hrvaška: Atene: Dubrovnik, dokumentarna serija (8/10). 21.20 Ekran brez okvira. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 0.05 Poročila. NEDELJA 16. februar 8.25 Program za otroke, ponovitev. 8.25 Živ žav. 9.20 Superbabica. 9.45 Pevsko srečanje, 2. oddaja. 10.20 Križkraž, ponovitev. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.05 Ljudje in zemlja. 12.35 Domači ansambli: Beneški fantje in Veseli planšarji ponovitev. 13.50 Divji zahod, ameriški film. 15.15 Napovednik. 15.20 J. Jaquine — M. Lang: Eduard in njegove hčere, francoska nadaljevanka (5/6). 16.25—16.30 Dnevnik 1. 16.40 Vsi božji otroci, ameriški film. 18.25 Risanka. 18.35 TV mernik. 19.00 Zrcalo tedna. 19.15 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 3. 19.57 Šport. 20.05 Zdravo. 21.10 Državno nadzorstvo, poljudnoznanstvena serija (6/6). 22.05 Dnevnik 3. 22.27 Šport. 22.35 Sova: Ko se vname star panj, angleška humoristi-čna nanizanka; Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka, 10/13. Opomba: Albertville — Zimske olimpijske igre '92. 9.40—16.00 Studio, prenosi. 17.00 — 19.00 Studio, posnetki. 21.00—01.00 Studio, prenos, posnetki. 16.00 Sova, ponovitev; Mož z imenom Sokol, ameriška nadaljevanka 9/13. 19.00 Sova, ponovitev; Murphy Brovvn, 11. epizoda ameriške nanizanke. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik HTV. 20.05 Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija (3/9). 1.00 Yu-tel. 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Glasbena oddaja. 14.30 Rudi Carrell Shovv (4/4). 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.35 Leteči medvedi, risana serija (17/24). 17.00 Poročila v angleškem jeziku. 17.05 Mozart na turneji, glasbeno dokumentarna serija (8/13). 18.00 Poročila. 18.10 Potopis. 18.40 Iz Zagreba z ljubeznijo. 19.10 Dopolnitev. 19.25 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Sedma noč. 21.30 Življenjske izkušnje, terja dokumentarna serija (8/12). 22.20 Šport. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Glasba. 00.00 Horoskop. 05.00 Poročila. PONEDELJEK n. februar TOREK 18. februar 9.30 Angleščina za začetnike 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Bratje Marx v operi, ameriška čb komedija, 1935 (Bratje Marx). 12.30 Hello. Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Zadnji pešec, nemška komedija, 1960. 15.00 Severno morje: Ptičji polet v negotovost. 15.20 Magične minute. 15.25 Prazniki različnih verstev: Parinirvana. 15.30 Boule in Bili, risanka. 15.35 Bremenski mestni godci, serijska risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Lassie, serija. 17.30 Oddaja o okolju z mladimi ljudmi. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Policijska inšpekcija 1, serija. 18.30 Mac Gyver, serija. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Mož, ki je preveč vedel, ameriška kriminalka, 1956 (James Stevvart, Doris Day). 22.15 Zlata dekleta, serija. 22.40 Čas v sliki. 22.45 Zmešanec Flect, ameriška komedija, 1965 (Chevy Chase). 0.20 Obkoljeni, ameriški film, 1955 (Dan Duryea, Jeff Richard). 1.35 Čas v sliki. 1.40 Ex libris. 8 30 Vremenska panorama. 9.00 Cas v sliki. 9.05 Lucky Luke, veliki pustolovec, francoska risanka. 10.25 Popaj, risanka. 10.30 Tednik. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Policijska inšpekcija 1, serija. 13.35 Dvojni agent, ameriški film, 1986 (Michael McKaen). 15.05 Petnajst minut po polnoči, nemški kratki čb film, 1939. 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Akcija Octipus, kviz. 15.55 Pregled sporeda 16.10 Deklica iz mesta, serija. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Parada uspešnic. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Policijska inšpekcija 1, serija. 18.30 Mac Gyver, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Državljani se borijo za svoje pravice. 20.15 Kraj zločina, kriminalka. 21.45 Vizije. 21.50 Regina na stopnicah, serija. 22.40 Skrivnost Tvvin Peaks, zadnji del kriminalne serije. 0.10 Saint-Saens: Koncert za klavir in orkester, pri klavirju Arthur Rubinstein. 0.40 Čas v sliki. trv smrnii^ # 6.00 Olimpijski non stop. 8.50 Dvosedi bob. Smučarski tek na 15 km za moške Smuk za ženske. Smučarski tek na 10 km za ženske. Hitrostno drsanje na 500 m za moške. Hokej: Itali-ja:Nemčija. 17.00 Ljuba družina. 17.45 Zimske olimpijske igre: Olimpijski studio. Umetnostno drsanje za moške. Hokej: ZDA:Poljska. 22.00 Čas v sliki. 22.05 Čas na ražnju, satira. 22.10 Zimske olimpijske igre: Umetnostno drsanje za moške. Hokej: ZDA:Poljska. 23.30 Rdeči kavč, zabavna oddaja. 0.00 Zgodovina rock'n'rolla. 1.10 Čas v sliki. 1.15 Ex libris. 6.00 Zimske olimpijske igre: Olimpijski non stop 8.50 Zimske olimpijske igre Bob dvosed, 3. in 4. vožnja, Biatlon za moške 4 x 7,5 km. Smučarski skoki do 120 m. Super veleslalom za moške. Hokej: Francija—Norveška. 16.00 Klub senjorjev. 16.45 Zimske olimpijske igre: Hitrostno drsanje na 1500 m za moške. Hokej: ČSFR—Švica. 18.55 Kristjan v času. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Šport in olimpijski studio. 20.15 Zimske olimpijske igre: Rusija—Kanada. 21.50 Čas v sliki. 21.55 Zimske olimpijske igre: Rusija—Kanada. Umetnostno drsanje: plesni pari. 0.10 Magnum, zadnji del kriminalne serije. 0.55 Čas v sliki. satelitska tv satelitska iv SAT 1 6.00 Otroški spored: Ollies, Batman, Stan in Olio. 10.00 Cagney in Lacey. 10.55 Živali pred kamero. 11.50 Kolo sreče. 12.35 Gospodarski forum. 13.05 Čar gora 13.35 Enterprise, serija. 14.30 Moško gospodarstvo. 15.00 Poročila. 15.05 Tarzan, Veliki!, pustolovski, 1960 (Gordon Scott). 16.45 Su-lavesi, otok v indonezijskem arhipela-gu. 17.15 Klip klap (Dieter Hallervor-den). 17.45 Besedna igra (Mike Krue-ger). 18.15 Srce je adut. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Londonski ponarejevalec, kriminalka, 1961 (Helmut Lan-ge, Karin Dor). 22.00 Jux in Dallerei, Kari Dali z gosti. 23.00 Seksi raport mladoletnice, erotični, 1980 (Erika Gapp). 0.35 Olimpijski klub. 0.50 Erotična fantazija. 1.50 Seksi raport, ponovitev. SAT 1 6.00 Otroški spored: Mali poni, Grisu, Batman. 10.00 Stan in Olio. 10.30 Drops! 11.00 Londonski ponarejevalec, ponovitev kriminalke. 12.40 Novi filmi (lika Petersson). 13.00 Poročila. 13.05 Zdravje. 13.35 Enterprise, serija. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Črni blisk, serija. 15.35 Stan in Olio kot Tirolca, komedija, 1938. 17.05 Izziv za Robin Hooda. pustolovski, 1967 (Bar-rie Ingham). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Veseli svet živali, dokumentarec, 1970. 22.00 Pogovor v stolpu. 23.20 Poročila. 23.25 Olimpijski klub. 23.40 Skeči. 0.10 Stan in Olio, ponovitev komedije. RTL PLUS RTL PLUS 10.05 6.00 Risanke. 8.00 Za otroke. Tom in Jerry. 10.35 Peter Pan 11 00 Marvel. 12.35 Michel Vaillant. 13 00 Želve. 13.30 Super Mario Brothers 14.00 Daktari. 14.55 Šerif lobo. 15 55 BJ in medved. 16.55 Cena je vroča. 17.45 Bunte. 18.15 Kaj nas brigajo fantje, zabavna serija, 1989 (Carol Royle) 18.45 Poročila. 19.15 Polna hiša. 20.15 Karneval v Aachenu, prenos. 23.15 Seksi poročilo gospodinje, erotični, 1971. 0.40 Erotične sanje neke ženske, ponovitev. 6.00 Risanke. 8.00 Za otroke. 9.30 Tom in Jerry. 9.55 Bojna ladja Galakti-ka, serija, 1979 (Richard Hatch). 11.15 Tednik. 12.05 Magazin. 12.30 Major Dad. 13.00 Moj oče zunajzemljan Munsterjevi. 14.25 Biblijski kviz. 15.00 Glasbena kavarnica. 15.50 Prsi ali be-dra. komedija, 1976 (Louis de Funes). 17.45 Dr. VVestphail. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Sanjska poroka, Linda de Mol. 21.45 Spiegel TV. 22.30 Prime Time. 22.50 Playboy Late Night. 23.20 Ljubezenske ure. 23.50 Grad Pompon Rouge. 0.15 Kanal 4 0.45 Lovske .scene, nemški, 1969. 2.10 Kvartet v postelji, nemški, 1967 (Kari Dali) BHIHI 9.15 Program za otroke. E. Vos: Plešoči osliček, predstava mladinskega gledališča. 10.25 M. Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angl. nadalj. (3/6). 11.15 TV mernik, pon. 11.30 Utrip, pon. 11.45 Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 16.30 TV dnevnik. 16.40 Slovenska kronika. 16.50 Program za otroke. 16.50 Radovedni Taček: Hiša. 17.05 Jelenček, otr. serija. 17.40 Obzorja duha, pon. 18.15 Boj za obstanek, angl. poljudnoznanstvena oddaja. 18.40 Risanka. 18.50 Napovednik. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Ženska in moški amer. naniz., 1/3. 20.40 Dosje. 21.25 G. Kunert: Eden za vse, nemška drama. 22.25 Dnevnik 3. 22.47 Šport. 22.50 Napovednik. 22.55 Sova: Mož z imenom Sokol, amer. nadalj., 11/13; Zvezdne steze, 7. epizoda amer. nanizanke. Opomba: Albertville-ZOI '92. 9.40 — 11.30 Studio, prenosi. 12.00 -15.30 Prenos. 17.00-19.00 Studio, posnetki. 21.00—01.00 Studio, prenos, posnetki. 15.35 Sova, pon.; Ko se vname star panj, angl. hum. nanizanka, 5/13; Mož z imenom Sokol. amer. nadalj. 10/13. 17.10 Euroritem, 37. oddaja. 19.00 Video špon. 19.25 Napovednik. 19.30 TV dnevnik, Koper. 20.05 Znanost in resnica, amer. znanstvena serija (3/6). 1.00 Yutel. 11.05 Srečni ljudje, serija za otroke (49.) 11.35 Tajni agent Praščič, hum. serija, pon. (8/14). 12.00 Poročila. 12.05 Lepe stvari, ser. film za otroke, pon. (1/3). 13.00 Slika na sliko, pon. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.35 Jezik in govor (1/4). 17.15 Poročila v angl. jeziku. 17.20 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna serija. 18.35 Santa Barbara, ser. film (22/50). 19.25 Nocoj. . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Zabavna oddaja. 20.50 Hrvaška v svetu. 21.55 Dnevnik 2. 22.20 B. Bersa: Ogenj, opera (1/3). 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nem. jeziku. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 00.00 Horoskop. 00.05 Poročila. W AWJlBm t) 14.10 VValtonovi, serija. 14.50 Kraljestvo narave: Tropske ptice. 15.05 Nils Holgersson, pričetek nove risane serije. 15.30 Am, dam, des: Na otroško zabavo! 15.55 Nasveti. 16.05 Mojster Eder in njegov Pukec, pričetek serije. 16.30 Vif-zack. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Policijska inšpekcija 1, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Podeželski zdravnik, serija. 21.00 Mojstrsko kuhanje. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Teleskop. 22.00 Miami Vice, kriminalna serija. 22.45 Kralj komedije, ameriška satira, 1982 (Robert De Niro, Jerry Levvis). 0.30 Max Headroom, kriminalna serija. 1.20 Čas v sliki 6.00 Zimske olimpijske igre: Olimpijski non stop do 11.00. 11.00 Zimske olimpijske igre: Smučarski tek na 4 krat 5 km za ženske. Super veleslalom za ženske. Smučarski skoki za kombinacijo. 15.55 Leksikon umetnikov. 16.00 Velike ceste sveta: Od Atlantika do izvira Loire. 16.30 Lipova cesta, serija. 17.00 Zimske olimpijske igre: Hokej: Poljska:Nemčija, Hokej: FinskaJtalija. 18.30 Srčece (Rudi Carrell). 19.00 Lokalne novice. 9.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek z olimpijskim študijem. 21.00 Mojstrsko kuhanje. 21.07 Zimske olimpijske igre: Plesni pari. 22.00 Čas v sliki. 22.15 Zimske olimpijske igre: Plesni pari. Hokej: Švedska:ZDD. 0.30 Hello, Austria, oddaja v angleščini. 1.00 Čas v sliki. satelitska tv SAT 1 6.00 Dobro jutro. Robin Hood, ponovi-tev filma. 10.45 Klip klap, pon. 11.15 Sulavvesi, ponovitev dokumentarca. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Očarljiva Jeannie, Falcon Crest. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Šogun, 6. del (Richard Chamberlain). 21.15 Letni časi nekega zakona, komedija, 1980 (Shir-ley MacLaine, Bo Derek). 23.05 Magazin. 23.55 Olimpijski klub. 0.10 Filmski ustvarjalci. 0.25 MacGyver. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.30 Pri Alexu. 8.55 Angel se vrača, Bogat in lep. 11.00 Striček Bili. 11.30 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 6ps. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 A-team, serija. 20.15 Umor je njen hobby. 21.15 V nedeljo pa jadramo, komedija. 1961 (Harald Juhnke). 23.00 Kulturni rrfaga-zin. 23.25 Magazin za moške. 0.00 Služba v Vietnamu. 0.50 Boj proti mafiji. 1.35 Cona somraka. 2.00 Vroči led, ko--nedija, 1981 (Patty Kelly). 3.35 Grešni