Gospodarske stvari. Eako bi vinogradarji leži iu boljse prodajali vino! (Nasvetuje g. Giithe ravnatelj vinorejske šole pri Mariboru.) Več časa že naa tlačijo slabe vinske litine tako, da je poprek 1 oral samo kakib 15 veder vina dal. Obdelovanje vinogradov se je pa podražalo iu dače neprimerno poakočile. V takih nepovoljnih razmerah se ne da srecno gospodariti; mnogi, posebno menjši poaeetniki, se zadolžijo in pridejo naposled na — boben. Tako se pa za povzdigo vinorejstva ne more skoro nič storiti, marve6 ono je prisiljeno 6edalje bolj hoditi rakovo pot in napoaled propasti. To bi pa bila velika akoda in uesreča za celo naao Štajerako, ki za velik del svojib prebivalcev potrebnih dohodkov dobiva iz vinorejstva. Da ae tolikej nezgodi se o pravem 5asu v okom pribaja, na to je treba resno misliti! Mnogi s^etujejo tukaj napredo^anje 7 umnem vinorejstvu: poduk o lastnostib viuske trte, o njeni rasti, o najboljši odgojit^i, potem poduk 7 kletarstvu. To je 7se dobro in resnično ter 8e je že mnogo zgodilo, posebno pod upli^om 7inorejske šole. Vinogradarji so zaporedom začeli slabe trsne sorte nadomešča^ati z boljšimi itd. Ali 7se to stane denarje^. Če pa teb ni, tedaj si ne more niti najboljši 7inogradar pomagati. Toda do potrebnih denarje7 mu ni mogo5e piiti, ako pridelanega 7ina prodati ne more po primemi ceni, da je torej piisiljen ali 7ino aam izpiti, ali ga 7 kleti držati ali pa pod ceno vinskim tržcem prepustiti. In ravuo tu se nahaja glavna napaka našega 7inorejst^a. Tukaj je pred 7sem treba pomagati, natnreč izumiti sredate7 in pomo5ko7, da bodo 7inogradarji, posebno menjai posestniki, zamogli S7oj pridelek tako prodati, da bodo 7e5 apeSali, kakor jih obdelo^anje 7inograda stane. če tega ne moremo dose5i, potem bodo 7inogradarji začeli rekati: ,,gorice obdelo^ati ae ne splača 7e5", in potem bo 7inoreJ8t7O šlo Sedalje bolj rako^o pot. Letos pri6akujemo, čera^no smod, pikec in toče delajo 7eUko akode, vsakako še sredujo, tu pa tam cel6 pra7 dobro 7insko letino. Tedaj pa imamo skrbeti, da se bo pridelek inogoče dobro 7 denar spravil, da bo 7inogradar zopet 7eselje dobil do gospodarst^a. Tako bo voljen pa tudi zmožen za zboljae^anje 7inogrado7 kaj storiti in za prihodnje dobre letine skrbeti. Vinorejst7o se že ,,8plača" za 7inogradarje. To kažejo lastne skušnje preanjih let in zgledi drugih dežel, kder 7eliko 7eč z 7inske trto trpijo, kakor pii naa na Štajerskem. Da se pri nas neče splačati sedaj, temo so zravea slabib letin naJ7e6 kri^e nesrečne denarst^ene, se bolj pa nepo^oljne tržne razmere. NaJ7e5 7inogradarje7 je prisiljenih 7ino prodati po 78aki ceni. Tržec 7inski pa gleda po78od le na S7oj prid in skuaa z gotovim denarjem vina nakupiti po mogoče nizki ceni, da ga poznej pretočeno, sčiščeno, pomeaano^ predraga5eno proda z 60, 80 da cel6 z 100 in še večjimi procenti dobička. Vinaki tržec po tem takem z pra7 malim trudoin žanje, kder je 7inorejec prej trpel. Veliki dobički mu 7 kiatkem času pomagajo do še večjib svot denarja in zamore poskušati še z 7e6jimi pod^zetji ali ,,špekulacijami", se 7e na se 7e5ji k^ar 7inogradarjem! Imamo namie5 zra^en 78ega zaupanja 7rednih 7inskih tržce^ tudi precejšnjo kopico takib, ki so z malim, da z jako neznatnim kapitalom zaeeli baiantati in si 7 kratkem 5asu pra7 7eliko premoženja nadrli. Temu se mora 7 okom priti, ako hoSemo atajerskemu 7inorejst7u res pomagati. Ne rečeino pa, da nam dobrib, zane8lji70 poštenih 7inskih tržce7 treba ni, ne tako, ampak povdarjamo le, da tirjamo takih rinskih tržce7, ki ne hlepijo po naglem pre^elikem dobičku, marveč tako ravnajo, da zamoreta obadva sbajati: viuski tržec pa tudi vinogradar. Mnogo 7inogradarje7 je, ki bi radi 7ino prodali pa jim je neizmerno sitno in zoprno iti h kakemu 7inskemu tržcu, ker dobro 7edo, da glavni dobiček tržec 7 žep 7tekne. Zopet mnogo pa je 7inskib kupcev, ki tudi jako neradi vinskega tržca poiščejo, ker ved6, da ae jim pogoato namesto z pra7im 7inom postreže z robo, ki je 7sled kletarskih 7e6jidel 8kri7nostnib opra7ko7 7se, le pra^o naturno vino ne. Naposled je tudi mnogo takib, ki bi radi imeli dobre stajerske kapljice, najrajae od 7inogradarjev sarnih, toda ne vcdo, do koga bi se obrnili. Da se gori omenjenemu izseja^anju 7inogradarje? po sebi6nih tržnih bogatašib, potem prodaja 7ina na prid pi^cem pa tudi 7inogradarjem pospeši, imamo le eno sredstvo, ki je vseskozi najprimernejše, najcenejše, najbolj priprosto in hitro. To sredstvo so: pošteni 7inski agenti. (Konec prihodnjič.) Ribniki in njihova koristnost. M. Bremena, ki se na kmeta nalagajo, poetajajo od dne do dne težja in hujaa. To je resnica, ktero naši kmetje le preži^o občutiti morajo. In vendar se zemljišča, od kterih ži^ež in dohodke imajo, 7 87oji velikosti ne 7e6ajo, ampak 5e dobro gre 7edno jednaka oatajajo. Ce se ne6emo z znanim izrekom nekega (inančnega ministra: ,,Bo že bolje" tolažiti, sc moramo tiuditi vsako letno gospodarstvo vzboljšati, da po večib pridelkib tudi 7e6im tirjat^am, ktere 8e od nas zabte^ajo, kos postati moremo. Na nji^ah in polju moramo skrbeti, da po globokejaem oranju tudi rodovitna prst globokejša po8tane, skrbeti moramo, da si 7e6 in boljae živiaske klaje pridelamo in da tako 7e5 ži^ine rediti moremo, od ktere zopet 7e5 gnoja dobimo in si tako polje, tra^nike, senokoae, 7rte in 7inograde 7zboljšujemo. Treba je skrbeti pri živini za dobro in žlahtejše pleme, da si lepše živine vzredimo, ki nam tudi več denarja vrže. Da nam travniki ve6 in lepaega sena obrodijo,  se mora ekrbeti za umetno zamakanje, kjer se to  izpeljati da, ker to je sredstvo, ki je najboljai kup in še najmanj trada piizadene. Tudi umno gospodarst^o z ribniki, kjer je mogo5e, je 7elike koristnosti. Misli o ribništvu so si celo na^zkriž in ribniki imajo mnogo nasprotniko7, zato bočemo tukaj o njihovi koristnosti na kratko govoriti. Snežnica in deže^nica mnogo gnoji^nih in redi^nih sno^i z naših po brego^ih in goricah ležečih nji7 in 7inogrado7 poplavi in seboj 7 nižavo odnese 7 potoke in reke, po kterib 8e brez 7se koristi za kmeto7a7ca 7 7elike reke in po njih 7 morje pozgublja. Da ima motna voda 7eliko vrednih in rodo7itnih delko7 7 sebi, to so že pred tiso6 in tisoč leti staroda^no piebi7a7ci egipto^ske dežele dobro spoznali, ktero kalna 7oda reke Nila že od nekdaj rodo^itno dela. Zato so ji pa tndi brezštevilne 7odotoke ali kanale po celi dcželi napravili, da 8C voda po njih po deželi razliva in polje in tra7nike rodoviti. Glina, ktero ta 7oda za seboj puš5a, je tamosnjini pokrajinam najboljši gnoj, po kte- rem polje tako rodi, da se je egipto^ska dežela že za 6aso7 očaka Jakoba žitnica bližnjib in daljih kraje7 inieno^ala. Tudi za 5aso7 rimskega S7eto7nega gospodat^a je bil Egipet tista dežela, ki je z s^ojimi obilnimi žet^ami S7eto7ladni Rim zalagala in preskrbo^ala. Ra^no to so spoznali 7 novejaem 5asu tudi Francozi, ki so lansko leto 60 milijono7 frankov 7 enake namene dovolili. Skuanja u5i, da ribniki, ktere 7oda, ki mnogo prstenib in blatnib delko7 seboj pclje, napaja, 7sakih tri let 5e sc jim 7oda spusti, dobie žetve obrodijo brez 7sega drugega gnojenja. Pa skusnji 7elja 7 nekterih krajib pognojite^ orala zemlje z na^adnim hle^nim gnojem blizo 90 goldinarje7. Kdor ima toraj ugodno ležeč ribnik 3 leta pod 7odo, si prihrani za 90 goldinarje? gnoja, ki bi bil sicer za kmetova7st7o zgubljen. Gnoj, ki bi bil za to zemljišče potreben, gre lahko na drugo nji^o za druge sadeže. Nadalje daje maraikteri ribnik, dokler je z 7odo napojen, 7eč nastelje, ko marsikteri travnik enake velikosti kime. Kone5no je mogoče v istem ribniku 7 enem in iatem letu žeti in karpe rediti, in 7endar si pridelki niso na škodo. Da pa od jedne reje karpo^ kolikor mogoce naj^eč dobička riborednik ima, mora za pra^e nasadne stare karpe skrbeti, čas in pogoje poznati, pod kterimi libe starke ikre 7 ribnik za mlade karpe polagajo, Nadalje mora riborednik sovražuike kar- po^ib iker in mladib izleglih sc ribic dobro poznati, da jib skrbno odstrani in sploh za rast in raz^itek mladc ribje ralege skrbeti. Tam, kjer 7oda priteka 7 ribnik, kteri je za ribjc mlade namen jen, ae mora mreža iz železne s^ile tako posta^iti, da druga ribja plemena 7 ribnik ne morejo, pa tudi ribe iz ribnika uhajati ne morcjo. Ribnik za mlade ribc mora imeti zadostcn pritok mehke 7ode, mora najmanj oral meriti, plitev in solnčuim žar- kom izposta^ljen biti. Predno ribe atarke 7 njega piideja, sme le tretji del njego7 z 7odo napojen biti. Ostali del se ae le z 7odo napolui, ko se mlade ribice že zaeno prikazo^ati. Ko se 7 no^i ribnik 7oda napusti, nastanejo 7 njetn miljoui in miljoni ži^alic nale^ek, žuželk in povodne živadi, po^odnih rastlin itd. ined kterimi je mnogo K07ražuiko7 karpo7ih iker. Tn se dostikrat vname boiba za življenje hujša od one na suhi zenilji, ki je dostikratna^adnim ocem do cela skrita. Ko se 7 ribuik 7oda napusti iu ribe začno ikre polagati, je ribnik še piost 7scb ao7ražniko7 karpo^ib iker in 7 ugodnib pogojih more jedna saina sauiica po 50.000 mladih ribic nasaditi, ki ao sred julija že po 5—7 centimetro7 dolge. Ako se te ribice 7 nano^o napojen ribnik, 7 kterem se je detelja, zimski ječmen, fura itd. prej pridelala, 500 na oral denejo, dosežejo že 7 tistem letu 15—23 centimetro7 dolgoati in postanejo drugo leto že '/2—3U kila težke. Kdor tako z ribst7om ra^na, temu ae tudi izplaSa. M. Za seme se mora najlepše žito odbrati. Nekteri kmetje imajo na^ado za seme slabejae ali zadnje žito jemati. To pa je pia7 Dapačna, kme- tom zelo škodlji^a na^ada. Za seme se mora spiednje najbolj težko zrno 7zeti. Najboljše seme pa je tisto, ki ima težko in naj^eče zrno, zato ker ima 7eliko zrno največ hrane za mlado raetlinico 7 8ebi. Natančne skušnje z semenom raznega žita, olje^ih sadeže7, stročja in krmnib rastliu bo do jaanega ko beli dan dokazale, da kmetovavec takrat najtežje seme za poeejate^ porabi. Nepra7 je srednje ali drobno zrnje eejati, neprimerno zdrobljeno ali poškodo^ano zrnje za aejanje 7zeti, nara7noč od87eto7ati je seme sejati, ki se je na njivi izcimilo in potem še le pospra^ilo. Niti dobra zemlja, niti ugodno 7reme, niti obilen gnoj ne more 7e6 takemu semenu do obilne žet^e pripomoči. Rastlina, ki se hoče, da lepo raste in krepka postane, mora 7 mladosti niočna biti, to pa more le rastlina, ki iz močuega semena priraste. Kakor iz slabostnega, pok^arjenega, bolehnega otroka nikdar ne postane krepek, zdra7 mož, močna, lepa žena, ra7no tako je z rastlino. Zato, komur je lepo žet7e mar, naj uikdar ne skopuje pri semenu; kolikor je seme lepše, polnejae, toliko je tudi boljai kupi dcbelo, močno seme daje obilne pridelke, slabo poakodo^ano seme daje slabe žet7e. Toraj je lepo, debelo, težko zrnje za seme! Rodo^itnost bučel. V Melniku ua Če8kem je letos, kakor se dunajskemu gospodarskemu 5a8niku ,,Der Praktiscbe Landwirth" piše, jeden panj dal šest mladib ioje7. To, pra^i neki drugi bučelar iz Českega, ni ni6 kaj nena^adnega letoa. Dobil je pre od treli starib panje7 od 27. majnika noter do 15. julija 15 mladib roje7. Panj A lanski roj je dal 27. majnika pr^enca, 8., 11. in 12. junija pa drugi, tretji in četiti roj. Panj B iz leta 1876 je rojil 4., 11., 12., 14. in 15. junija. Panj C pa, pr^enec od 18. junija 1877, je rojil 4., 11., 12., 13.. 14. in 15. junija. Vsi ti tti panji so kranjskega rodu. Mladi roji so pre tudi mocni. Razstava poljedelskih pridelkov v Celju se bo goto^o 7raila 5. 6. in 7. okt. in sicer 7 nekdanji Lasuiko7i to^arni za usuje polegcerk^e 67. Maksimilijana. Sloveuski in uemški načrt sejezačel razpošiljati! Premiiraiije konje7 z državnimi premijami bo 12. sept. 7 Ptuju, 14. sept. 7 Ljutomeiu in 5. okt. 7 Celju. Za ptujski okraj je odločenih 240 fl. za ljutomerski 340 fl. in za celjski 280 fl. Sejmovi na Štajerskein. 20. aug. 87. Juri na Pesnici; 24. aug. Arvež, Laako, Cmurek, Siedia5e, Rogatec, SI07. Bistrica, Velenje. Sejino^i na Koroškem. 21. aug. Bleiberg neinški; 24. aug. Freže, Kotiče, Labod; 28. aug. 87. Andraž.