RDEČI KRIŽ ČEMU JE KAKO DELUJE OB PRVI DESETLETNICI LJUBLJANSKEGA OBLASTNEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA LJUB LIANA 1 9 3 0. RDEČI KRIZ ČEMU JE KAKO DELUJE OB PRVI DESETLETNICI LJUBLJANSKEGA OBLASTNEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA LJUBLJANA 1930. IZDAL IN ZALOŽIL LJUBLJANSKI OBLASTNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA 77732 UČITELJSKA TISKARNA". V LJUBLJANI (predstavnik Franeš Štrukelj) Letošnja redna skupščina Ljubljanskega ob* lastnega odbora Rdečega križa dne 9. marca je sklenila, da izda knjižico, ki naj pouči širšo jav* nost o pomenu in delovanju Rdečega križa. Zakaj često se še čuje mnenje, češ, da je Rdeči križ or* ganizacija, potrebna le v vojni dobi. Pričujoči spis naj našemu občinstvu pojasni dejanske naloge, ki jih vrši Rdeči križ zlasti v mirovni dobi, in naj s tem pripomore, da se ideja Rdečega križa v našem narodu čim bolj razširi in udomači. Pri sestavljanju sem uporabljal naslednje spise: 1. Joksimovič Hranislav M. dr.: Moralni, so* cijalni i zdravstveni ideali društva Crvenog Krsta S. H. S. Beograd, 1928. 2. La Croix * Rouge des Serbes, Croates et Slovenes 1876—1928. Beograde, 1928. 3. Spomenica oblasnog odbora Crvenog Krsta u Sarajevu. Sarajevo, 1928. 4. Glasnik Crvenog Krsta Kraljevine Jugo* slavije. Letnik 1928. in 1929. V Ljubljani, v maju mesecu 1930. JOS, WESTER, prosvetni inšpektor v p., t. 6. podpredsednik Ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa. L Postanek in razvoj Rdečega križa. Rdeči križ je svetovna mednarodna organiza« cija z namenom, da vrši kakor v vojni tako tudi v mirovni dobi človekoljubno delo v korist vsem, ki so v nesreči in bedi potrebni moralne, zdrav« stvene in gmotne podpore. Ideja te splošno humanitarne ustanove je vzniknila v viharni vojni dobi. V strahoviti bitki pri Solferinu dne 24. junija 1859., kjer sta se spo« prijeli na eni strani francoska in italijanska, na drugi strani pa avstrijska vojska, je na okrvav« 1 j enem bojišču ležalo na tisoče ranjencev in umi« rajočih, a ni bilo nikogar, ki bi bednim nudil prvo pomoč, ki bi ranjence spravljal v varno zavetje, ki bi jim stregel in jih negoval. Po petnajst ur trajajoči borbi je pokrivalo bojišče nad 40.000 ra« njencev in mrličev. Takrat se je kot edini pomoč« nik, kot rešilni angel pojavil med krvavečimi in umirajočimi vojaki mladi švicarski človekoljub Henrik Dunant* (izg. Diinan). Ob mučnih pri« zorih, ki jih je zrl na bojišču, se je spočela v njem vzvišena misel, da je treba za pomoč ranjencem in bolnikom osnovati dobrodelno organizacijo, * Henrik Dunant, roj. dne 8. maja 1828. v Ženevi, umrl dne 30. oktobra 1910. v Heidenu nad Bodenskim jezerom. V priznanje zaslug za svoje človekoljubno delovanje je prejel 1. 1901. mirovno nagrado Nobelove ustanove. 6 prostovoljna pomožna društva v vseh državah. Ta društva naj bi že v mirnem času vse pripravila, kar je treba za pomoč ranjencem in bolnikom v vojni, obenem pa naj bi svoje podporno delo vršila tudi v mirovni dobi, kadar je treba prebb valstvu priskočiti na pomoč, če postane žrtev po* tresov, poplav, požarov in drugih elementarnih nezgod ter epidemij. Ta osnovna načela velikopotezne pomoči je Dunant uveljavil najprej v svojem rodnem mestu Ženevi. Leta 1862. je poslal v svet spis »Un souvenir de Solferino« (Spomin na Solferino), v katerem je mojstrsko orisal vse grozote, katerim je bil sam priča na bojni poljani. Ženevsko »Društvo za javno blagostanje«, kateremu je načeloval človekoljubni dr. Movnier (izg. Moainije), je soglasno odobrilo Dunantovo zamb sel in je sklenilo, delovati na to, da se v vsaki državi osnuje narodno društvo v smislu Dunanto* vih predlogov. Dunant sam je prevzel nalogo, da bi svoje humanitarne ideje razširil med vsemi evropskimi narodi. Na lastne stroške je prepotoval večino evropskih držav ter se posvetoval z vla* dar ji in državniki, z uglednimi zdravstveniki in javnimi delavci, kako naj bi se započela ta velika dobrotvorna akcija. Sprejemali in pozdravljali so ga kot blagovestnika, povsod je našel umevanje svojih dalekosežnih načrtov. Prve mednarodne konference, ki je zborovala v Ženevi od dne 26. do 29. oktobra 1863., se je udeležilo 24 delegatov raznih držav in soglasno so sprejeli načela društva »Rdečega križa«: da mora biti vsako društvo prh znano od lastne države; da zbira vsa sredstva civilne milosrčnosti za pomoč ranjencem; da mu more biti član vsaka oseba brez ozira na narodno, versko ali politično pripadnost; da stopi v zvezo 7 z drugimi narodnimi društvi Rdečega križa, ki naj se med seboj podpirajo v vojni in v miru, in da sprejme za društveni znak rdeč križ na belem polju. Tako je postala Ženeva zibelka Rdečega križa in takrat ustanovljeni »Mednarodni komite« v Ženevi je postal skupno žarišče vseh narodnih društev Rdečega križa. Organizacija se je hitro razširila. Že 1. 1864. je bilo v Rdečem križu organi* ziranih 12 držav, ki so dne 22. avgusta 1864. pod* pisale mednarodno pogodbo, t. zv. ženevsko konvencijo. Glavne določbe te konvencije so: 1. Vojskujoče se države proglase nevtralnost za vse ambulantne (bolniške in ran jenske transporte) in za vse bolnice. 2. Bolničarsko osobje, poklicno in prostovoljno, prebivalstvo, ki vrši samaritan* sko pomoč, in ranjenci sami uživajo popolno nevtralnost. 3. Vse osebe in ustanove, stavljene pod nevtralnost, nosijo društveni znak: rdeči križ na belem polju. 4. Vse naprave in material Rdečega križa so pod zakonsko zaščito in so označene z rdečim križem. 5. Ranjenci in bolniki se sprejemajo v nego, najsi pripadajo katerikoli narodnosti. Srbski Rdeči križ se je ustanovil dne 6. febru* arja 1876., avstrijski 1. 1880. V slovenskih pokra* jinah je v predvojni in vojni dobi delovalo avstrij* sko društvo Rdečega križa, V prevratni dobi 1919. se je ta organizacija preosnovala v »Slovenski Rdeči križ«, čigar predsednik je bil bivši ljubljan* ski župan Peter Grasselli, tajnik pa d r. V i* ljem Krejči. Čim se je izvršilo državno uje* dinjenje in se je leta 1921. osnoval »Rdeči križ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«, se je Slovenski Rdeči križ, kakor naravno, priklopil edinstveni državni organizaciji in mu je pripadel 8 ves okoliš dravske divizijske komande. Tedaj se je ustanovil Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa; njega predsednik od početka je dr. Vi« ljem Krejči, odvetnik v Ljubljani. Danes je v Rdečem križu združenih 51 držav z nad 35 mili* joni članov. Srbski Rdeči križ se je L 1921. pre* osnoval v društvo Rdečega križa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; 1. 1925. so se odobrila nova pravila. Po preimenovanju naše države se zove »Rdeči križ kraljevine Jugoslavije« ter združuje nad 50.000 rednih in podpornih članov. D u n a n t o v a zamisel je doživela splošno priznanje. Iz krvi, prelite na solferinskem bojišču, je vzniknila svetovna organizacija Rdečega križa, ki je ublažila mržnjo med vojskujočimi se narodi in s svojim dobrodelnim delovanjem v vseh vojnah od prusko*avstrijske L 1866. do sve* tovne vojne (1914.—1918.) bila v pomoč in rešitev milijonom ranjenih in bolnih vojakov. II. Rdeči križ v mirovni dobi. Svetovna vojna se je končala s premirjem v novembru 1918. Vojna doba je prenehala, a za njo je nastopila doba povojne bede, doba glado* vanja, bolezni in kuge, doba elementarnih nesreč. Prisiljena po globoko segajočih posledicah voj* nega meteža je večina držav, bodisi da so ostale zmagovalke v svetovni vojni in se teritorialno povečale, bodisi da so jih mirovne pogodbe znatno okrnile in jim naložile težka materialna bremena, morala svoje gospodarsko in socialno življenje bistveno premeniti in ga prilagoditi težkim pri* 9 likam povojne dobe. Ostalo je na stotisoče inva« lidov, ki jim je bilo treba ublažiti njih zdravstveno stanje, nuditi jim nove pridobitne možnosti in popraviti telesne nakaze s tehničnimi napravami (protezami). Ostalo je na stotisoče vojnih ujet« nikov in internirancev v Evropi, Aziji in Afriki; tem je bilo treba omogočiti povratek v domovino. Kako nujno potrebna je bila po vojni zaščita dece! More li država sama vse storiti, kar je potrebno za obnovo in zboljšanje zdravstvenega in socialnega stanja? Brez sodelovanja humani« tarnih organizacij ji to ne more uspeti. In če se je Rdeči križ s svojim dobrotvornim delova« njem izkazal že v vojni dobi ne samo na bojiščih, temveč tudi v zaledju med civilnim prebivalstvom kot prekoristna ustanova, ali ne bo tem izdatneje in uspešneje deloval v miru na vseh poljih člo« veške karitativnosti? Bilo bi veliko zlo, če bi bil takoj po vojni demobiliziral in svojo belo«rdečo zastavo zvil. Zato je predsednik najmočnejše organizacije, amerikanskega Rdečega križa, Hen« rik D a v i s o n. zaklical v svet: »Ne demobilizi« rati! Rdečikrižjes svojo po vsem svetu raz« členjeno organizacijo, s svojo vzorno delovno metodo in spričo požrtvovalnosti svojih članov edini sposoben in poklican, da obnovi zdravstveno in nravno stanje človeške družbe. Treba mu je dati že v miru novo obliko dobrodelnega udej« stvovanja, ki naj izvira iz zavesti medsebojne solidarnosti narodov in držav. Zato mora Rdeči križ že v miru svojo organizacijo ojačiti v ko« rist in srečo človeštva.« Na pobudo amerikanskega Rdečega križa se je dne 1. februarja 1919. sestal v Parizu komite petih zmagovalnih držav: Anglije, Francije, Ita« 10 lije, Japonske in Združenih držav amerikanskih, z namenom, da osnuje nov delovni načrt Rdečega križa, njegov mirovni program. Nato se je v Pa« rižu dne 5. maja 1919. osnovala Liga društev Rdečega križa, h kateri je do leta 1924. pri« stopilo 51 narodnih organizacij Rdečega križa. Ta liga si je zastavila naslednje naloge: 1. da v 'vsaki državi podpira ustanove in delovanje Rde« čega križa, ki mu bodi namen, da izboljšuje zdravstvene prilike v narodu in da lajša bedo na vsem svetu tudi v mirovni dobi; 2. da pospešuje napredek človeštva z uporabo znanstvenih in teh« ničnih iznajdb; 3. da uravnava dano pomoč v ve« likih uimah; 4. da pripravlja bolničarsko (sama« ritansko) osebje, in 5. da s pomočjo organizacij Podmladka Rdečega križa vzgaja svet že od mlada v duhu idej Rdečega križa. Naravno, da je tudi naš jugoslavenski Rdeči križ pristopil k Ligi društev Rdečega križa. Saj je prav naša država, ustanovljena po tolikih na« porih in žrtvah, potrebna duhovne in fizične obnove v smislu smotrov mirnodobnega Rdečega križa. Pomembne so besede dr. Hranislava M. Joksimoviča, odličnega beograjskega filan« tropa: »Naši državi je potreben mir, dolgotrajen mir. Dovolj ima posla, da si uredi svoje notranje razmere, da spravi v sklad želje in delo vseh svo« jih državljanov, da strne poedine dele v solidno državno individualnost. Povsod je treba smo« trnega delovanja: v prosvetnem, gospodarskem in zdravstvenem pogledu. Dela dovolj, a da se more uspešno vršiti, je treba državljanom miru, država mora živeti v miru in prijateljstvu z vsemi sosedi. Naš Rdeči križ je iskren prijatelj miru v duši in v besedi, v mislih in v dejanju. K temu ga sili 11 potreba države, na to ga pozivlje ideja Rdečega križa, ki je najizrazitejši predstavnik miru in pravice med ljudmi in med narodi.« III. Mirovne naloge Rdečega križa. Po zvršetku svetovne vojne je postal Rdeči križ vsestranska humanitarna ustanova, ki se s svojo idejno in materialno pomočjo udejstvuje povsod, kjer se pojavi ljudska beda in kjer člo* vekoljubna solidarnost zahteva, da se nesrečni* kom dejansko pomaga. Kake naloge si je nadel Rdeči križ za mi* rovne čase? Da samostojno in tudi s sodelova* njem državnih oblasti ter dobrodelnih ustanov in društev podpira invalide, vojne sirote in bolnike; da sodeluje v borbi proti nalezljivim in kužnim boleznim; da deluje za izboljšanje ljudskega zdravja s poukom o higieni, negovanju dece in bolnikov; da prireja samaritanske tečaje za vzgojo bolničarjev in strežnikov (moških in ženskih); da izkazuje prvo pomoč v primeru velikih elemen* tarnih nesreč, kakor so poplave, potresi, lakota, epidemije, i. dr.; da ima že v miru pripravljena vsa sredstva, ki so potrebna za izvrševanje huma* nitarnih nalog v miru in v vojni in da pospešuje snovanje organizacij Podmladka Rdečega križa.* Last oblastnega odbora je materialno skladišče na Ljubljanskem polju. To skladišče vsebuje bo* gato zalogo raznega sanitetnega materiala, ki ga * Glede ostalih nalog Rdečega križa glej društvena pra* vila, čl. 3. 12 ob izbruhu nalezljivih bolezni, ob elementarnih nezgodah in ob drugih nujnih prilikah daje prh zadetemu prebivalstvu na razpolago. Posteljnjake s potrebno posteljnino dajemo na posodo tudi ferijalnim kolonijam. Oblastni odbor poseduje veliko Dockerjevo barako z vso potrebno opremo, ki se da v najkrajšem času postaviti, kjer se po* javi potreba nujne pomoči. Dalje imamo zasilno Skladišče Rdečega križa na Ljubljanskem polju: stavba zunaj. kuhinjo, v kateri se lahko kuha za 36 oseb. Zaloga se obnavlja in popolnjuje iz prispevkov, ki jih dobiva oblastni odbor od krajevnih odborov. Iz tega lahko vsak razvidi, da se prispevki res smo* trno izrabljajo, tako da služi nabavljeni material vseobči koristi. Pred kratkim si je oblastni odbor nabavil moderen bolniški šator, v katerem se da postaviti 30, v sili do 40 postelj. Šator, dolg 16, širok 13 m, s srednjo višino 4-20 m, obstoji iz moč* 13 nih platnenih pol, ima 6 lin in 2 odprtini za vem tilacijo.* Nedavno si je Rdeč' križ nadel še skrb za obrambo civilnega prebivalstva pred kemijsko vojno. Zakaj če pride kedaj zopet do vojne, bo treba ščititi tudi civilno prebivalstvo v zaledju, zlasti v večjih mestih in industrijskih krajih, kjer bo izpostavljeno strahotnim učinkom strupenih Skladišče Rdečega križa na Ljubljanskem polju: notranja oprema. plinov, s katerimi bo sovražnik skušal tudi ne= borečemu se prebivalstvu škoditi. Zato smatra Rdeči križ za potrebno, da opozori prebivalstvo na pretečo nevarnost in ga pouči, kako naj se v primeru zračnih napadov zavaruje proti zlim učim kom strupenih plinov. * Šator stane z vso vnanjo opremo okoli 50.000 Din. Do> bavila ga je dunajska tvrdka M. J. Elsinger & sin. (Gl. str. 27.) 14 Delokrog, v katerem se more Rdeči križ ko* ristno in uspešno udejstvovati, je torej jako obširen. Treba mu je le, da prodre ideja humani* tarnosti in solidarnosti človeške družbe v vse sloje našega naroda. To se da doseči z dobro urejeno in vzorno delujočo organizacijo. Po društvenih pravilih, čl. 5., more biti član Rdečega križa vsaka oseba, ki uživa državljanske pravice. Kdor si je pridobil izrednih zaslug za Rdeči križ, tega proglasi glavna letna skupščina na predlog glavnega odbora v Beogradu za čast* nega člana. Kdor podeli ali zapusti v namene Rdečega križa vsaj 50.000-— Din, postane njegov veliki dobrotnik; kdor da vsaj 10.000 Din, postane dobrotnik; kdor plača enkrat za vse* lej vsaj 500 Din, je stalni član. Pretežno večino članstva tvorijo redni člani, t. j. tisti, ki pri* spevajo letno po 30 Din članarine, in pomožni člani, ki prispevajo letno po 6 Din. Razen tega naj bi bil vsak redni član obenem naročnik dru* štvenega glasila »G lasnik Rdečega križa«, za kar je treba plačati 10 Din letne naročnine. Članarina, darila in volila, dohodki društve* nih prireditev itd. tvorijo gmotno osnovo za de* lovanje Rdečega križa. Ne manj potrebno pa je tudi idejno sodelovanje vseh društvenikov v kra* jevnih edinicah. Čim več in čim agilne j še kra* jevne odbore ima društvo, tem lepših uspehov more pričakovati. Kako se ustanovi krajevni odbor Rdečega križa? Pripravljalno delo započne ena ali več ugled* nih oseb, ki uživajo v kraju splošno zaupanje. Pri nabiranju članov je treba vpoštevati vse dru* žabne sloje tistega kraja brez ozira na njih sta* novsko, narodno in politično pripadnost. V Rdeči 15 križ sodijo kakor zdravniki, duhovniki, uradniki in učitelji, tako tudi hišni posestniki, trgovci, obrtniki, podjetniki in vršilci svobodnih pokih cev, meščani, tržani in kmetje, tvorničarji in de* lavci. Važno in potrebno je sodelovanje ženstva. Čim se priglasi vsaj 20 rednih članov, se prijavi to oblastnemu odboru, ki skliče nato ustanovni občni zbor in odpošlje po možnosti nanj svojega delegata. Na tem občnem zboru izvolijo redni člani izmed sebe predsednika, upravni odbor (naj* manj 6 članov) in nadzorni odbor (najmanj 3 člane). Upravni odbor izvoli na svoji prvi seji izmed sebe prvega in drugega podpredsednika, tajnika, blagajnika in skladiščnika. Ustanovni občni zbor kakor tudi sestava krajevnega odbora se mora v smislu društvenih pravil prijaviti pristojni politični oblasti (sres* kemu načelniku). Naravno, da je prva naloga krajevnega od* bora pridobiti čim več članstva. Od nabrane čla* narine pritiče v smislu društvenih pravil (čl. 17.) 25 % oblastnemu in 25 % glavnemu odboru, kar se oboje (torej 50 %) nakaže oblastnemu odboru, ki odpošlje nato 25 % glavnemu odboru v Beo* grad. Krajevnemu odboru pa.ostane 50 %, t. j. po* lovica prispevkov vseh rednih in pomožnih članov. Krajevnemu odboru pa ne sme biti edini posel le pobiranje članarine niti njegov edini dohodek tistih 50 % nabrane članarine. Vse nadaljnje društveno delo je treba ura v* nati po krajevnih razmerah in potrebah. Ker so prireditve Rdečega križa proste davčnih pristoj* bin, se bo vsak delavni odbor poslužil te ugod* nosti, da bo nudil svojim članom in širši javnosti primerno zabavo in razvedrilo in si s tem odprl 16 nove vire svojih dohodkov. Koliko koristnega in poučnega razvedrila nudijo poljudna preda: vanja, gledališke predstave, k o n = certi, narodne proslave, tombole, skioptične in kinematografske upri: zoritve! Od čistega prihoda takih prireditev Rdeči križ ne plača nikakih davščin, samo da niso združene s plesom. Krajevni odbor si svoje dohodke lahko po: množi z izdajo in prodajo razglednic lastne založbe, s prodajo izdelkov domače obrti v korist Rdečemu križu, z zbiranjem prostovoljnih prispevkov v društvene nabiralnike. Kra: jevni odbor sme prirediti tudi svoj »dan Rde: č e g a križa«, čigar celokupni donos pripada njemu, dočim pritiče ves prihod obeh po društve: nih pravilih (čl. 21.) določenih dni Rdečega križa, t. j. zimskega, dne 6. februarja, in poletnega, dne 8. junija, glavnemu odboru. Krajevni odbor, ki šteje, recimo, 50 rednih članov, utegne s smotrnim delovanjem doseči v enem letu tede dohodke za svojo blagajno: 1. Od članarine (Din 1500—) 50 % Din 750-— 2. Poletna prireditev (koncert, ljudska veselica, tombola i. sl.) „ 500-— 3. Zimska prireditev (gled. pred: stava, koncert i. sl.) . . . „ 500-— 4. Drugi dohodki (darila, skupiček za društveno blago itd.) . . „ 500'— Skupaj . Din 2250 '—- S tem zneskom razpolaga edino krajevni odbor in ga more uporabiti za potrebe lastnega okoliša, za prvo pomoč in podpore v denarju ali blagu siromakom, revni deci, ponesrečencem, pogorel: cem itd. 17 Primerno krajevnim razmeram se da delo* krog Rdečega križa še bistveno razširiti in raz* členiti. Ker ima Rdeči križ v svojem pro« gramu tudi zdravstveno propagando, naj bi v krajih, kjer ni bolnic, osnoval s sodelovanjem občinske uprave zasilne bolnice in hiralnice. Tako n. pr. vzdržuje svojo lastno bolnico krajevni od« bor Rdečega križa v K o n j i c a h, kjer se leči vsako Zložljiva Dockerjeva baraka, last Ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa. leto nad 100 bolnikov. V mestih in industrijskih krajih, kjer mora šolska mladina pogrešati zdra« vega zraka, naj bi krajevni odbori Rdečega križa s sodelovanjem poklicanih krajevnih činiteljev prirejali počitniške kolonije ali v planin« skem okolišu (na Gorenjskem, v Savinjski do« lini) ali v našem Primorju. Počitniške kolonije so priredili doslej krajevni odbori v Ljubljani, Trži« ču in Trbovljah. 18 Splošno higiensko izobrazbo in pripravljen nost v dajanju prve pomoči v nezgodah in bo* leznih naj bi v vsakem večjem kraju po pravih niku, ki ga je izdal glavni odbor, nudili šaman ritanski tečaji. Samaritanski tečaji Rde* čega križa so bili doslej: v Ljubljani (trije), Trbovljah in Celju. Njih vodstvo prevzame zdravnik, ki ali sam ali s sodelovanjem poklicnih tovarišev in drugih predavateljev izvežba udelen žence (člane gasilnih in reševalnih društev, tvom- niške delavce itd.) v dajanju prve pomoči. Glavni odbor prispeva za upravo samaritanskih tečajev 1000 Din za predavatelje in 300 Din za tajniške posle. Umestna naprava pri vsakem krajevnem odboru bi bila preprosta reševalna posta* j a (v društvenem prostoru ali v občinskem domu) z malo hišno lekarno, ki vsebuje najpotreb* ne j še leke in zbirko raznih obvez. Take »hišne lekarne« ima stalno v zalogi oblastni odbor Pod* mladka Rdečega križa v Zagrebu. Agilni krajevni odbor v Guštanju si je nabavil svoj reševalni avto (za ceno okrog 100.000 Din) in snuje sedaj svoj »Dom Rdečega križa«. Krajevni odbori si lahko ustanove fonde za posebne namene: n. pr. za podporo doječih ma< ter, za nagrajanje mater, ki svojo deco vzorno negujejo, za podporo sirot in revežev, za nakup zdravstvenega materiala i. dr. Kot primer za dejansko dobrotvornost Rde* čega križa ob elementarnih nezgodah naj nave* demo postavke, ki jih beleži Ljubljanski odbor izza L 1926. in 1927., ko so velike jesenske po* plave v srezih Ljubljanska okolica, Logatec, Kranj, Litija, Laško in tudi v drugih krajih po* rušile domove in gospodarska poslopja ter uničile 19 dokaj obdelovane zemlje in nasadov. Takrat se je po poplavah prizadetemu prebivalstvu razdelilo nad 1,500.000 Din podpor v gotovini in blagu. Ta vsota se je nabrala nekaj iz prispevkov glavnega odbora v Beogradu, nekaj pa iz nabiralne akcije v obeh tedanjih oblastih, ljubljanski in maribor* ski; tudi amerikanski rojaki so prispevali nad 100.000 Din. Glavni odbor v Beogradu je dalje naklonil znesek 2,000.000 Din za brezobrestna posojila prebivalcem, katerim je poplava poru? šila domove. Oblastni odbor je podelil iz tega fonda 107 posestnikom posojila v zneskih od 4000 do 40.000 Din. Kjer so ležale pred tremi leti ruševine propadlih domov, stoje danes lične manjše ali večje zidane hiše, zgrajene s podporo Rdečega križa. Da se je težko prizadetim posest* nikom olajšala nabava potrebnega cementa, je oblastni odbor izposloval nakup cementa po pro* dukcijski ceni, pri upravi državnih železnic pa brezplačen prevoz za 500 vagonov splitskega cementa. V hudi zimi 1. 1929. je oblastni odbor raz* delil med gladujoče nad 100.000 Din podpor v gotovini in blagu. Glavni odbor je bil v ta namen nakazal 90.000 Din. Izdatne podpore, ki nam jih je nakazal v pri* merih večjih nezgod in uim glavni odbor Rdečega križa v Beogradu, pričajo, da tudi prispevki, ki jih odpošiljamo Glavnemu odboru, služijo v vse* občo korist vseh pokrajin v državi in da smo prav v Sloveniji v dobi poplavnih katastrof in ob ajcciji za gladujoče prejeli od Glavnega odbora visoke denarne podpore, ki daleč presegajo zneske, ki smo jih sami poslali Glavnemu odboru na rednih prispevkih. 20 Ti primeri, ki omenjajo le večje podpore, do* volj glasno pričajo, kako Rdeči križ umeva in vrši svoje humanitarno poslanstvo tudi v mirnih časih, in pobijajo domnevo širše javnosti, češ, da služi Rdeči križ le vojnim svrham. Bog daj, da bi se Rdečemu križu ne bilo treba več ude j s stvovati v vojni! Saj mu beda in trpljenje člo* veštva v povojni dobi nalaga preobilo poslov, če hoče svojo vzvišeno nalogo uspešno in vsestran* sko izdatno vršiti. Zato pa je nujna potreba, da se združijo v Rdečem križu vsi pošteno misleči ljudje. »Biti član Rdečega križa ne pomeni samo: plačevati svoj letni prispevek v denarju. To je kaj malo v primeri z velikimi mirovnimi nalo* gami, ki jih mora imeti pred očmi vsak zavedni član naše organizacije. Član Rdečega križa se mora zavedati tega, kar znači polnovrednega člo* veka: imeti mora ne samo dobrotljivo srce in radodarno roko, da rad pomaga bratu v bedi in nesreči, temveč treba je tudi, da je zaveden, vztrajen in neomajen nosilec človečnosti in glas* nik ideje o boljšem človeku, ki se mora dvigniti iznad nižine sedanje dobe samopašnosti in sirove materialnosti.« To je osnovna ideja mirovnega Rdečega križa.* Aktivno propagando za širjenje idej Rde* čega križa vrši na priznanja vreden način dobro* znani kvartet Matičarjev (gg. Skalar, Završan st., Završan ml. in Pelan), ki je priredil doslej že 25 pevskih koncertov po raznih mestih in trgih v okolišu Ljubljanskega oblastnega odbora. K sklepu bodi omenjeno, da deluje poleg Rdečega križa še ustanova za mladino z ime* * Prim. članek »Za veču vojsku Crvenog krsta« v Glas* niku, 1929., zv. 11.—12. 21 nom »Podmladek Rdečega križa«. Tudi ta človekoljubna organizacija šolske mladine ima posebna pravila, nadalje poseben glavni odbor v Beogradu, po banovinah pa oblastne odbore in posebej še krajevne in šolske odbore. V tej orga* nizaciji se vzgaja naraščaj, ki bo vsekdar zavzet za delo v pomoč bližnjemu. IV. Organizacija Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Naj višji upravni organ Rdečega križa v naši državi je Glavni odbor s sedežem v Beo* gradu. Glavni odbor tvorijo: 1. predsednik Rde? čega križa; v tekoči poslovni dobi: g. dr. Marko L e k o, emer. univerzitetni profesor; 2. predsedniki vseh oblastnih odborov, 14 po številu; 3. 24 članov z bivališčem v Beogradu. Glavni odbor ima torej poleg predsednika 38 članov, voljenih za dobo treh let. (Gl. Pravila, čl. 11.) Opravljanje tekočih poslov oskrbuje izvn šil ni odbor, kateremu načeluje predsednik. (Gl. Pravila, čl. 12.) Nadzorstvo društvenega po* slovanja vrši nadzorni odbor, obstoječ iz 11 članov. (Gl. Pravila, čl. 15.) Redna glavna skupščina, na kateri se podaja poročilo o stanju in delovanju društva v poslov* nem letu, se vrši vsako leto najkesneje meseca aprila v Beogradu ali v kakem drugem mestu, ki ga določi glavni odbor. Na glavno skupščino od* 22 pošlje vsak oblastni odbor poleg svojega pred* sednika delegate, sorazmerno številu članstva svoje oblasti. (Gl. Pravila, čl. 8.) Administrativni in izvrševalni organi glav* nega odbora so oblastni in krajevni od* bori. Teritorialni okoliš oblastnih odborov se vobče krije s teritorijem divizijskih komand. Oblastnih odborov Rdečega križa v Kraljevini je štirinajst: 1. Beograjski; 2. Ljubljanski; 3. Za* grebški; 4. Osiješki; 5. Novosadski; 6. Sarajevski; 7. Splitski; 8. Mostarski; 9. Cetinjski; 10. Užiški; 11. Niški; 12. Skopski; 13. Prištinski in 14. Bi* toljski. Redne letne skupščine oblastnih odborov se morajo vršiti vsako leto najkesneje do dne 1. marca. Vsak krajevni odbor odpošlje nanjo delegate v razmerju števila svojih članov. (Gl. Pravila, čl. 16.) Ljubljanski oblastni odbor obsega ozem* lje dravske banovine ter srez črnomaljski. V te* kočem letu šteje 57 krajevnih odborov in 1 po* verjeništvo. Redne letne skupščine krajevnih odborov se morajo opraviti najkesneje do dne 1. februarja. (Gl. Pravila, čl. 16., in Poslovnik, pogl.V.) Člani Ljubljanskega oblastnega odbora, iz* voljeni na redni skupščini dne 8. marca 1930., so: predsednik: gospod dr. K r e j č i Viljem, od* vetnik v Ljubljani; odborniki(ice): gospa dr. Tavčarjeva Franja, dvorna dama; gospa inž. Sernečeva Ela, soproga banova, in gg.: dr. Fettich Oton. odvetnik, predsednik Ljubljanskega krajevnega odbora Rdečega križa; Hočevar Makso, rav* natelj I. deške meščanske šole; Lužar Fortunat, 23 banovinski šolski nadzornik, predsednik Oblast* nega odbora Podmladka Rdečega križa; dr. Ma* y e r Ernest, sanit. inšpektor; M e š e k Josip, knjigov. Mestne hranilnice, blagajnik; dr. Rus Mavricij, zdravstveni nadsvetnik in mestni fizik; mr. Sušnik Rihard, lekarnar; Wester Josip, prosvetni inšpektor v p., podpredsednik. — Po* slovni tajnik: Malnarič Ivan, mestni učitelj v p.; skladiščnik: Jagodic Anton. Nadzorni odbor tvorijo gg.: dr. Bo* h in j ec Jože, ravnatelj OUZD; dr. Černe Fran, ravnatelj Mestne hranilnice; Jeran Fran, profesor državne realke; dr. Mi s Franta, mestni zdravnik; Pretnar Fran, višji knjigovodja Mestne hranilnice; Skalar Josip, višji rač. svet* nik v p. — vsi v Ljubljani, in Kotnik Rajko, rudniški uradnik v Guštanju. v. Krajevni odbori Rdečega križa v okolišu Ljubljanskega oblastnega odbora. (V abecednem redu. Podatki navajajo: kraj, ime, t. č. predsednika, število rednih članov, v oklepaju število pomožnih članov v začetku leta 1930.) 1. Beltinci: g. dr. Kolarš Franc, okrožni zdrav* nik; 43 (2). 2. Bled: g. Gradnik Rajko, šolski upravitelj; 48 (3). 3. Brežice: g. dr. Hudelist Vinko, okrožni zdravnik; 68 (0). 4. Celje: g. Drukar Avgust, notar; 20 stalnih, 99 (85). 5. Črna: g. dr. Ramšak Adolf, zdravnik brat. skladnice; 29 (38). 6. Črnomelj: g. Krisper Fran, notar; 55 (0). 7. Dobrna: g. Jankovič Alojzij, upravitelj ko* pališča; 27 (26). 8. Dobrovnik: g. dr. Kolin Ignacij, okrožni zdravnik; 34 (10). 9. Dolnja Lendava: g. dr. Farčnik Anton, sres* ki načelnik; 33 (17). 10. Gornji grad: g. Košenina Fran, notar; 41 (0). 11. Guštanj: g. dr. Errath Boštjan, okrožni zdravnik; 3 stalni, 40 (6). 12. Jesenice: g. dr. Kogoj Fran, okrožni zdrav* nik; 41 (0). 13. Kamnik: g. dr. Ogrin Fran, sreski načelnik; 47 (54). 25 14. Kočevje: g. L o g e r Friderik, sreski načelnik; 23 (100). 15. Konjice: g. Trstenjak Karel, sreski načel* nik. 16. Kostanjevica: g. inž. Ko s j ek Rado, šumski nadsvetnik; 51 (0). 17. Kranj: g. Žnidarčič Josip, sreski načelnik; 2 stalna, 60 (118). 18. Krčevina: g. Cvetko Fran, šolski upravitelj; 25 (9). 19. Krško: g. Vanič Janko, šolski upravitelj; 45 (10). 20. Lajteršperk: g. Muravs Rupert, posestnik; 40 (0). 21. Laško: g. dr. Lovšin Ivan, okrožni zdravnik. 22. Litija: g. Podboj Fran, sreski načelnik; 21 (63). 23. Ljubljana: g. dr. Fettich Oton, odvetnik; 9 stalnih, 707 (29). 24. Ljutomer: g. dr. Stojan Ivan, notar; 48 (0). 25. Logatec: g. dr. Papež Milan, sreski san. re* ferent; 27 (0). 26. Maribor: g. dr. Jankovič Franc, kaznilniški zdravnik in minister n. r.; 44 (9). 27. Marenberg: g. Lešnik Mirko, šolski upravi* telj; 100 (9). 28. Mokronog: g. dr. Škulj Stane, okrožni zdrav* nik; 31 (0). 29. Mozirje: g. dr. Lesnika Roman, okrožni zdravnik; 28 (0). 30. Murska Sobota: g. Lipovšek Gašper, sreski načelnik; 10 (0). 31. Novo mesto: g. Kaki Matej, sreski načelnik; 2 stalna, 63 (5). 32. Ormož: g. Veselič Ivan, župan. 26 33. Pobrežje: g. Volk Matija, poročnik v pok.; 30 (3). 34. Polhov gradeč: ga. Grašič Marija, posest* niča; 38 (0). 35. Ptuj: g. dr. Vavpotič Peter, sreski načel* nik; 84 (30). 36. Radeče: g. Požar Vladimir, šolski upravitelj; 25 (1). 37. Radgona, Zg.: g. dr. Breznik Franc, okrožni zdravnik; 20 (0). 38. Radovljica: g. dr. Slivnik Anton, sreski san. referent; 110 (3). 39. Rajhenburg: g. Ferluga Ferdinand, šolski upravitelj; 22 (0). 40. Ribnica na Dolenjskem: g. dr. Grobelnik Ludvik, notar; 26 (0). 41. Rogaška Slatina: g. dr. Štern Fran, ravnatelj zdravilišča; 26 (12). 42. Sevnica: g. mag. Abramovič Anton, lekar* nar; 26 (0). 43. Slovenjgradec: g. dr. Pohar Maks, sreski sa* nitetni referent; 11 (0). 44. Slov. Bistrica: g. dr. Jagodic Simon, okrožni zdravnik; 58 (0). 45. Sv. Lovrenc na Pohorju: g. dr. Pirnat Lojze, zas. zdravnik; 34 (0). 46. Sv. Peter pod Sv. gorami: g. dr. Kunej Ferdo, okrožni zdravnik (poverjenik); 4 (11). "?7. Studenci: g. Alt Aleksander, šolski upravi* telj; 45 (9). . 48. Škofja Loka: g. Blaznik Avgust, fotograf; 58 (0). 49. Šmarje pri Jelšah: g. dr. Kart in Heribert, sreski načelnik; 28 (50). 50. Šoštanj: g. Potočnik Anton, sodni pred* stojnik; 35 (69). 27 51. Trata v Poljanski dolini: g. dr. Gregorčič Milan, okrožni zdravnik; 48 (28). 52. Trbovlje: g. Omerzu Karel, učitelj; 5 stalnih, 37 (269). 53. Tržič: g. dr. Pance Pavel, okrožni zdravnik; 3 stalni, 55 (53). 54. Velenje: g. Blatnik Simon, trgovec; 21 (0). 55. Velike Lašče: g. dr. Mihelič Maks, okrožni zdravnik; ? 56. Vič: g. Petrovčič Jurij, župan; 58 (0). 57. Zagorje: g. Pelko Matija, šolski upravitelj; 5 stalnih, 18 (19). 58. Žiri: g. Hribernik Edo, šolski upravitelj. Bolniški šator. • A NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000511852 Vsebina. Stran I. Postanek in razvoj Rdečega križa.5 II. Rdeči križ v mirovni dobi. 8 III. Mirovne naloge Rdečega križa .' ... 11 IV. Organizacija Rdečega križa kraljevine Jugoslavije ... 21 V. Krajevni odbori Rdečega križa v okolišu Ljubljanskega oblastnega odbora.24