POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI XXII. 1930 Posamezna Številka stane 1 dinar. »Naš dom« izhaja 1. v mesecu. Naročnina za vse leto dvanajst (12) dinarjev. — Za Italijo 7 Lir, Avstrijo 2 in pol šilinga, za Ameriko 0.40 Dol. Za druge države vrednost 20 Din. — Naslov: »Naš dom«, Maribor, Koroška cesta 5. — Položnice si kupite n» pošti in vpišite št. 13.577. Velike so dolžnosti, ki jih ima slovenska kmetska mladina sedanjosti. Njen korak v bodoča desetletja se bo odmerjal po žilavosti in njeni požrtvovalni sili. V tem pogledu so fantje in dekleta doprinesli v mnogoterih slučajih velike dokaze močne zavesti, ki jih navdaja ob nalogah, ki jih raz-glasuje »Naš dom«, to odlično glasilo zavedne in tvorne slovenske kmetske mladine. Ako je bilo potrebno, smo navajali tudi imena vseh, ki so to zaslužili. Takoj v prvi letošnji številki pa smo tudi zapisali: ena izmed svetih dolžnosti ponosne in zavedne kmetske mladine je tudi ob vsaki priliki in povsod zbirati za sklad »Našega doma«. Koliko jih je, ki vsaj slutijo, koliki so stroški za vzdrževanje mesečnika, ki je najcenejši v celi državi? Velike so žrtve tudi tistih, ki izdajajo to prepotrebno glasilo in vodilo naše kmetske mladine. Zatorej kličemo dekletom in fantom ob tej priliki: na del« za sklad »Našega doma«. Prispevke bomo v »Našem domu« objavljali. Za sklad »Našega doma« je poslal Jože Novak iz Banovcev, Križevci pri Ljutomeru, 10 Din. — Neimenovan 12 Din. — Fantje in dekleta: posnemajte! Meh za smeh smo zaenkrat preložili Pomorska. Cene: Prihodnji teden odpotujeva v Ameriko. Nace: Toda če utone parnik? Cene: Nič ne de; saj je na parniku reševalni čoln. Nace: Toda če utone tudi čoln? Cene: Nič za to; imava reševalni pas. Nace: In če tudi z reševalnim pasom utoneva. Cene: To pa sloh ni mogoče. Nace: No potem je pa najbolje, da jo mahneva v Ameriko kar z — reševalnim pasom. Z želom. Prijatelj: Torej zares ne greš z mano? Mlad zdravnik: Žalibog, ne morem; nemudoma moram k nekemu bolniku. Prijatelj: Oh, privošči mu vendar še par ur — življenja. kar na platnice. Evo vam par ocvirkov: Varčen človek. Sodnik izprašuje grešnika Lenarta, ki se zagovarja radi vloma v neko blagajno: Kaj niste vendar vi nesrečnež pomislili na svojo bodočnost, ko ste bili na tem, da izvršite zločin? Oh, seveda sem, gospod sodnik. Pa kako. Ves denar, kar sem ga naropal, bi bil nesel v hranilnico, ako bi me ne bili orožniki ujeli. Dobra volja na vasi. Gospodič Jurček je prišel po obilnem deževju v vas in je pobaral Poklukarjevega očanca: »Ste imeli dovolj dežja?« — »Dovolj ga je bilo; toda moj sosed ga je imel več.« — »Kako je to mogoče?« — Tedaj se je očanec iznebil sledeče pojasnitve: »Vete, moj sosed ima namreč — večje posestvo.« -! $ Denar n a 1 r>■? j tP najboljše in najvarnejše pri j Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica^j 10. oktobra Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in*ne odteguje vlagateljem rentnega davka. i /hašdo: XXII' 19 J3 PRAVA VERA BODI VAM IUČ, MATERIN JEZIK BODI VAM KLJUČ DO ZVEUČANSKE NARODNE OMIKE A. M. SLOMŠEK In hoc signo vinces. Naši največji slovenski umovi so z bistroumnim navdahnjenjem doumeli ter razširjevali in prepovedovali smisel izobrazbe. Volja do izobrazbe je Prinesla našemu ljudstvu prosvetno, gospodarsko in politično svobodo: naša zemlja slovenska mora postati vzor dežele Prosvetnega kmetsko-gospodarskega napredka. In °b takem cilju in spoznanju ne moremo in ne smemo ostati pri tem, pri čemer smo. Mladina je nositeljica in utirateljica kvišku poti bodočih po-kolenj; zato mora ravno mladina pri klesanju bodoče podobe naših poko-tenj in naše svete zemlje soodločevati. Poklicana je k temu pa edinole, če 10 navdaja topla, koprneča želja po znanju in izobrazbi. Kmetska mladina stepa na plan. »Naš Dom« ji je najzanesljivejši kažipot v bodoča obzorja — v njene vzvišene naloge, dolžnosti in pravice. To posvedočujejo številna Priznanja, ki jih dobivamo od vsepovsod in ki izzvenevajo: »V t e j smeri naPrej.« Globoki odzivi takšne usmerjenosti pa se čutijo tudi v fantov-skih srcih, njih ljubezni in neporušni zvestobi svojemu stanovskemu gla-silu, ki ga razširjajo ter mu pridobivajo vedno novih naročnikov in čitate-fcv širom slovenske zemlje. »Naš Do m« pa hoče to svoje veliko poslanstvo, ki ga ima pri duhovnem vzvalovanju množic slovenske kmetske mladine, še poglobiti ter utrditi. Zato bo uredništvo od časa do časa razpis a-_ posamezne pismene izdelke o važnih vpraša-hjih, ki segajo v žit j e in bitje slovenskega kmet-s * v a. Izdelke bo pregledal poseben odbor ter prejme dotičnik, ki mu odbor prisodi prvenstvo, kot nagrado lepo knjigo. Razpisujemo z današ-nihn dnem nagrado za tistega, ki bo najlepše v pismenem izdelku obdelal halogo: »Kaj more storiti slov. kmetska mladina za svoj narod in državo?« Pismene izdelke, ki naj bodo čim krajši in čim bolj jedrnati, pošljite ured-hištvu »Našega doma« in sicer do 1. junija tega leta. Objavilo se bo samo hhe najboljšega. V tem smislu hoče »Naš dom« vršiti svoj smisel in svoje poslanstvo h^ed slovensko kmetsko mladino; na kmetski mladini pa je, da pronikne hjeno glasilo do korenin našetfa bistva, naše rasti in napredka. Dobro za zlo. (Po A. Dumasu.) »No, in stotnikova zgodba?« sem tedaj vprašal starca. »Ah, stotnik, da, da; dobro. Bilo je na dan bitke 29. septembra. Spominjam se te bitke kakor da bi bila včeraj; in vendar je že 34 let od tega. Ravno sem se bil oženil. Vzel sem bil v najem hišo, ki je danes moja last. Prenočil sem v Ibacku in ravno tedaj, ko sem zapuščal gostilno, so me ustavili štirje grenadirji. Pred samega generala so me odvedli; nikakor nisem mogel pogruntati, kaj želijo z menoj.« »Da li govoriš francoski?« me vpraša. »Pa to je moj materni jezik.« »Si že dolgo tukaj v tej pokrajini?« »Pet let.« »Ali dobro paznaš to pokrajino?« »Mislim, da jo poznam.« »Dobro! Stotnik, tu imate človeka, kakršnega potrebujete. Če vam bo dobro služil, dajte mu lepo nagrado; če vas pa izda, tedaj ga ustrelite.« »Si slišal?« me je vprašal tedaj stotnik. »Sem, gospod stotnik.« »Torej, dobro. Naprej!« »Kam?« »Kmalu boš izvedel.« »Toda vendar . . .« »Naprej! Ne ustavljaj se, sicer te ubijem.« Kaj sem mogel? Šel sem. Že smo krenili v smeri, kjer so se nahajale francoske predstraže. Tedaj mi je stotnik pogledal v oči in dejal: »Sedaj gre zares. Desno ali levo moramo kreniti; ti pa nas imaš voditi nad vasjo Mautta, kjer moramo izvršiti neki posel. Pazi dobro, da bi ne srečali kakšne sovražne francoske straže; vedi dobro: čim razlegne prvi sovražniški strel, te ustrelim. Tedaj je vzel stotnik bližnjemu vojaku puško ter jo naperil tik moje glave.. »Saj bi vendar ne bila moja krivda, ako bi se . . .« »Opozoril sem te; dosti. Po tem se ravnaj; zdaj pa molči in naprej!« Tiho smo krenili skozi smrečje proti moji hiši. Ko smo prispeli v bližino moje hiše, sem vprašal častnika: »Gospod stotnik; ali dovolite, da sporočim svoji ženi, kam gremo?« »Podlež, kaj nas kaniš izdati,« je siknil skozi zobe ter me udaril s puškinim kopitom v rebra. »Jaz, gospod stotnik? . . .« »Tiho; naprej!« Jedva za petdeset korakov smo šli mimo moje hiše, pa nisem smel niti ziniti, a kamoli, da bi bil smel poklicati svojo mlado ženo. Jeza se js kuhala v meni, da se Bogu smili. Končno smo skozi grmovje uzrli Mautta-Pokazal sem jo stoniku s prstom, ker se nisem več osmelil, da bi bil spregovoril. J »Dobro,« pravi stotnik; sedaj se pa podvizaj, da nas čimpreje tjakaj privedeš.« »Lahka stvar je to; na enem mestu se približa gozd cesti na petdeset korakov.« »Tukaj torej?« »Ne, na drugem mestu; pač pa se lahko prebijemo na drugo stran, nas sovražnik ne opazi.« »Odvedi nas tjakaj takoj; pazi dobro, da nas sovražnik ne opazi, sicer na licu mesta ustrelim.« Peljal sem jih po neki stezi; vse se je bilo že dobro izteklo, ko zablisne nenadoma od one strani: razantna salva sovražnikovih krogel je pretresla ozračje. »Zdi se, gospod . . .« Ničesar se ne zavedam več, kar se je nato zgo-oilo. Tedaj sem začutil strahovit udarec po glavi, nato sem telebnil na zeniljo. Noč je legla na zemljo, ko sem se prebudil. Nisem niti vedel, kje Pravzaprav nahajam. Samo strašno težo sem čutil v glavi; opazil sem, ^ je srajca vsa krvava. Okoli mene so ležala mrtva telesa. Tedaj šele sem Se zavedel. Skušal sem se dvigniti, pa ni šlo. Začutil sem, da žubori v neposredni bl'žini potoček; prilezel sem do njega. Dobro mi je dela voda, tako da sem Se polagoma vzpel na noge. Proti domu sem jo počasi mahnil. Vzdolž poti So ležali mrtveci. Ko sem pa prispel do roba gozda ter opazil svojo hišo, Sein poklical svojo ženo, ki je prihitela iz hiše pol živa in pol mrtva. Ko **eni šel v smeri proti njej, sem opazil na ledini človeka, ki je ležal v mlaki ^rvi. Spoznal sem: bil je stotnik. Žena je šla v hišo; jaz pa sem počasi dvignil stotnika ter ga spravil na ®Voj dom. Ko smo ga slekli, so zazevale tri globoke rane, zadane z boda-0ln- Toda še je živel. Nisem zdravnik; pa sem si dejal: niti notranjščini ne škoduje vedno vino; gototo ne bo škodovalo zunanjščini. Vzel sem nekaj krp, jih pomočil v vino ter jih položil preko ranjenih mest; žena pa je šla iskat nekaj zdravilnih rastlin. Moje zdravilo je učinkovalo: po devetih minutah se je začel 8'bati, po petnajstih minutah je začel gledati po sobi. Zavedel se je. »Oh, kaj bi bili gospod stotnik, ko bi me bili zares ubili?« štirinajst dni pozneje je bil stotnik zopet pri svojem polku. Naslednjega mi je prinesel generalov pribočnik 500 frankov, s katerimi sem si »Kako pa se je zval dotični stotnik?« »Ga nisem niti vprašal,« je dejal starec ter se globoko zamislil . , . Sredi življenja viharjev. (Povest iz tirolskih gora; po A. Pichlerju prevel fant od Soče.) Toda to Sebastijančku vsaj za trenutek ni prijalo, kajti vleklo ga je ^ tovariši, ki so čakali pred vrati, v gozd nabirat lešnikov. Končno se je eyeda udal. Kaj naj bi sicer drugega storil? Uvidel je, da mora tudi zanj Pečeti vajeniška doba; ljubše mu je bilo, postati kovač kakor krojač ali °rda celo črevljar. Živahno je postalo v kovačnici. Prihajali so vozniki r vedeli vedno kaj novega povedati. Nikdar ni manjkalo zabave. Poleg njega sta delala tudi dva brata. Prvi je bil že pomočnik — priprost, zvest in marljiv ter v vsakem oziru tako zanesljiv, da mu je oče, ko je šel nakupovat žeblje, izročal nadzorstvo nad kovačnico. Bodi že sedaj pojasnjeno, da je po očetovi smrti prevzel kovačnico, se nato poročil in srečno živel spoštovan od vseh v okolici. Dtugi brat, Hieronim po imenu, je imel več sličnosti z materjo nego z očetom, dočim je bilo pri Sebastijanu drugače. Mati je bila tiha ter vedno razmišljajoča. Le redkokdaj se je je polaščalo razburjenje. Če se je pripetilo kaj nenavadnega, tedaj je dvignila glavo, oči so strmele v daljavo io redko je spregovorila pri tem besedo. Zdelo se je kakor da je dotično stvar že davno pozabila; tedaj se je nenadoma zbudil spomin in mati se je vračala k zastareli zadevi. Take narave niso neobčutljive za žalitve. Njen Hieronim je bil trši; žalitve, ki jih je navidezno mirno sprejemal, so razburkovale njegovo notranjost. — »Bomo že videli«, je zaškripal v takih slučajih in je pozneje bruhnilo iz njega tem mogočneje in nevarneje. Sicer ni bilo mogoče govoriti o sovražnosti med bratoma, dasi je razlika v značajih bila takoj vidna. Tako so vsi trije bratje kovačevali v očetovi kovačnici; toda vedno ni moglo tako ostati. Dve leti je kovačeval Sebastijan ter marsikaterega konja podkoval. Tedaj je zvedel, da bo v kratkem akademski pevski zbor iz bližnjega mesta priredil svečano slavje. Še nikdar ni bil prisostvoval taki svečanosti; zato je naprosil očeta, da mu je dovolil udeležiti s« slavja v bližnjem mestu. Vrh tega mu je dal še dva kovača pod pogojem, da ne bo kozarcu preveč na dno gledal in da bo do večera že doma. Bilo je to pri zajtrku. Sebastijan je od samega veselja vrgel žlico vstran, se dvignil ter brez vsega zdrvel proti vratom; »Kaj ne boš počakal molitve«, je spregovorila mati. Sebastijan se je vrnil. Šele potem, ko so odmolili, se je Sebastijan lepo preoblekel ter se napotil k akademskemu slavju. Z njim je šel tudi Hieronim. Lepo je bilo pri nastopu akademikov iz Inomosta. Študentje so bil' vedri ter so se s svojim krasnim petjem sijajno postavili. Z začudenjem jc sledil Sebastijan posameznim prireditvenim točkam. Globoko zamišlj®' nega in prevzetega ga je tedaj opazil sosedov sin, ki je študiral v InomostO' ter se mu približal. »Škoda za te«, je dejal študent; »Sebastijan, ti bi mora* biti na vseučilišču v Inomostu; bi gotovo ne bilo luštnejšega fanta od tebe.4 Kakor črv se je ta pripomba zajedla v Sebastijanovo srce, da ni moga* nikoli več nanjo pozabiti. Zbudile so se hipoma želje in načrti, ki jih doslaj niti poznal ni. Zamišljen in presunjen se je oddaljil ter se pomešal med vaščane, ki so zvedavo in živahno radovednostjo sledili poteku slavja-Liki viharju se je vselil nemir v Sebastijanovo dušo ter jo vznemirjal. Pri dolgi mizi v ozadju so sedeli kmetje s svojimi ženami in otroci; tud| mlinar je bil tamkaj s hčerko Cilko. Kovačeva žena je bila v bogsigaved* katerem kolenu v sorodstvu z mlinarjem. Hieronim je bil že zavzel prostor nasproti Cilki; zato ni moglo niti najmanj vzbuditi začudenje, da se )e pridružil tudi Sebastijan. Hieronim je od časa do časa napravil globo*5 požirek; vse živahnejši je postajal, dokler se mu ni celo izvilo važno razodetje Cilki nasproti: »Pravzaprav se že dolgo nismo videli.« »Ti posnemaš pač svojega patrona, ki je kot svetnik živel v puščavi ter bežal pred ljudmi.« »Ali pa kot oni puščavnik tam na gradu«, je odvrnila mlinarica; »saj ša vsi poznate brata Srečka; še pred par leti se niti najmanj ni branil brane. Tedaj pa je nenadoma prišlo nadenj razsvetljenje, da se je umaknil tja zgoraj. Pred nedavnim še so se podale k njemu neke žene, ker je bil z življenskimi potrebščinami bolj pičlo založen. Medtem pa, ko so one trkale pri vratih, je on zadaj smuknil skozi okno, tako da so mu morale vreči vrečico preko ograje. Zahvala je prišla ženam preko domačega župska. Ko ga je bil namreč župnik vprašal, zakaj je bil bežal, je odvrnil Puščavnik, da stoji zapisano v knjigah starih očetov, da je hudič pobožne v^dno spravil do padca preko žena.« Pri mizi so se gromko zasmejali. »Ta vas je že dodobra spoznal«, je Pridal mlinar; »in zato je tudi o pravem času odnesel pete.« »Ravno zato si tudi letal za mejo, dokler te nisem vzela«, je nekako užaljeno menila nato mlinarica. »No, ja, kaj bi«, je nadaljeval mlinar; »nazadnje pa ni bilo niti napačno, sva se našla in zvezala.« Sredi tega besednega dvoboja je Hieronim šepetal Cilki nekaj nerazumljivih besed; Sebastijan pa je bil za čudo molčeč in tih. Odkar je bil skupaj s študentom, skoraj ni bil spregovoril besedice. Cilka se mu je ta večer dozdevala povsem drugačna. Tedaj se je bil pojavil od nekod študent in je mladi gospodični podaril lep šopek. »Oh, ko bi tudi jaz imela tak šopek«, je vzkliknila Cilka napram °četu. »Tega ti bom pa jaz prinesel,« je dejal Hieronim ter se počasi dvignil. Medtem pa je bil Sebastijan urno skočil od stola ter se bliskovito vzpel Preko bližnje ograje, medtem ko je brat Hieronim utrgal prvo cvetko. Ko Se je Hieronim vrnil, mu je zaklicala Cilka: »Hvala ti, mi je že Sebastijan Prinesel.« Ves začuden je bil obstal Hieronim ter je počasi sedel na svoje prej-j®nie mesto, ne da bi spregovoril besedice. Odtlej ni trenil s pogledom od ^ata Sebastijana. Ko se je bil Sebastijan dvignil od mize, mu je Hieronim s'edilt ga potegnil vstran ter mu zašepetal: »Takšen zelenec kakor si ti, 116 bi bil smel podariti dekletu šopka.« »In zakaj ne?« je radovedno pripomnil Sebastijan. »Ker ti je šele 17 let!« »In tebi 18! Pojdi se solit s svojimi izgovori!« »Še enkrat poizkusi s šopkom, pa boš videl!« Sebastijan je odvrnil z nasmehom; medtem sta prispela k slavju ko- in njegova žena kakor sta bila napovedala. Lepo so se imeli v zabavni ^užbi do večera, ko je zadonel rog študentov. Uvrstili so se v sprevod * zastavo na čelu ter se vrnili v Inomost. V Sebastijanovem srcu pa je glo-alo kakor črv. V. del ter Naslednjega dne je šlo življenje svojo običajno pot. V kovačnici je šlo 0 živahno izpod rok. V Sebastijanovi notranjosti so se pojavljale skrbi se združevale z željami in nadami; toda zaenkrat ni maral niti staršem in niti bratoma ničesar omenjati. Ko so se bile lastavice že odselile in je listje jelo rumeneti, tedaj je Sebastijan postajal vse nemirnejši. Zgodilo se je, da je Sebastijan s svojim delom več škodoval nego koristil in da so se očitki proti njemu začeli množiti. Soboto pred Mihaelom se je bil odločil — odložil je železo in dejal očetu: »Z obrtjo ne gre več; študirati hočem.« Očetu je desnica, s katero je bil zamahnil s kladivom proti nakovalu, kakor obstala; počasi je bil spustil kladivo na nakovalo in motril sina od pete do temena. Levo in desno pa sta zijala brata od začudenja in .strmela v Sebastijana. Za hrepenenjem po materi. Drama iz svetovne vojne. Po pripovedovanju Lad. Sokliča, vojnega kurata, spisal Frant. Šupka. Poslovenil Jan. Oblak. Drugi prizor. Četovodja Klinar in trije vojaki s puškami. Klinar : Kaj pa to? Nikogar ni na straži! Izvestno je ta vražji Lan-dič pobegnil! Prvi vojak: Pokorno javim; tu leži bajonet! Drugi vojak: Gotovo je pobegnil! Tretji vojak: Gospod četovodja, jaz mislim, da daleč še ne bo! Klinar: Hitro za dezerterjem! (Vsi odbite, pozorišče ostane treno-tek prazno.) Tretji prizor. Druga patrulja, poveljnik patrulje četovodja Maier in trije vojaki. Janko. (Za pozoriščem se sliši hrup in strel.) Maier (kliče za odrom): Stoj! Stoj! Hej, hola, stoj, sicer ustrelim! (Vsi prihajajo na oder, Janko z obstreljeno roko.) Prvi vojak (obvezuje z robcem Janku roko): Kaj si vendar poček da ti roka krvavi? Sam si se obstrelil, kajne!? Odkod si? Janko (ne odgovori). Drugi vojak: Roko si je obstrelil, da bi se mu ne bilo treba dalje vojskovati. Tretji vojak: Dezertiral si! Prvi vojak: Daj sem roke, pes, da te zvežem. Maier: Vedite ubežnika vklenjenega in brez odloga pred vojno sodišče. Drugi vojak (sune Janka s puškinim kopitom v hrbet). Janko (plaka): Izgubljeno, vse je izgubljeno! M e i e r: Marš! J a n k o (se opoteka od glada in odhaja z vojaško patruljo). Zavesa počasi pada. Tretje dejanje, Sokličeva soba. Na sredi miza, štirje stoli, obešalnik za obleko, omara, na steni v*si križ. Prvi prizor. Soklič, pozneje njegov sluga. Soklič (prihaja od vojaškega pogreba s štolo na vratu in se slači). Vojak-sluga (salutira); Gospod vojni kurat, pokorno javim, da je Prišel za vas neki dopis od divizijskega sodišča (izroči dopis, pozdravi vojaško in odhaja). Soklič (naglo odpre depešo in čita): Jutri ob 11. uri dopoldne se javite pri divizijskem sodišču v Ryhwaldu ter počakajte na povelje, katero vam izroči predsednik vojnega sodišča. Ces. in kr. general Rihard von Mas-seffy, — Kaj to pomeni? (Se prime za glavo.) Zakaj pravzaprav gre? Hitro skočim h gospodu stotniku Prochazki. (Stlači depešo v žep in hoče oditi, v tem nekdo potrka.) Drugi prizor. Stotnik Prochazka in Soklič. Prochazka (trka). Soklič: Prosto! Naprej! Prochazka (vstopi). Soklič: 0, zdravi, gospod stotnik. (Podajata si roke drug drugemu.) Prochazka: Hvala, gospod Soklič. Soklič (mu poda dopis): Gospod stotnik, prosim vas, prečitajte si in povejte mi, kaj to pomeni? Pravkar sem bil k vam namenjen, pa pridete vi sami kakor nalašč. Prochazka (naglo preleti z očmi depešo): Kolikor vem, bode vaš jn moj varovanec Janko Landič jutri ob 11. uri obsojen radi dezerterstva. No, in to veste, da bo obsojen na smrt. Dve uri po razglašeni obsodbi bo ustreljen ali obešen, in vi ga boste spremljali na morišče in imeli potem Svarilni govor na vojake. Soklič: Janko obsojen, usmrčen in jaz, da bi moral pri tem biti uavzoč? Nikakor ne, zblaznel bi od tega. Prochazka: Ne razburjajte se, prijatelj, ostanite mirni! Pomislite, gre tu za Slovana, našega rojaka. Pomislite, da če pokažete le najmanj-protivljenje, si nakopljete naš sum, imate takoj preiskavo na vratu in PHdete naposled še sami na morišče, ako se ne bi pokorili povelju gospoda generala. Soklič: Kaj, ali res ni mogoče več rešiti ubogega fanta? Gospod Polkovni zdravnik Skalar ga pozna, kaj če bi on posegel vmes in pojasnil ^ojnemu sodišču, da je Landič sanjač, sicer pa neizmerno dober človek, tovorite z njim! Prochazka: Dvomim zelo, da bi se on hotel izpostavljati. Graditi cerkve in šole, snovati zveze je velika in plemenita stvar; toda vse bi bilo zgrajeno kakor na pesku, če mu ne damo trdnih temeljev s poštenim ter neodvisnim katoliškim časopisjem. (Pij X.) Kmetijsko strokovna izobrazba — temelj naše gospodarske rasti. Vse do početka sedanjega stoletja je bilo Dancu pri obdelovanju polja eno najglavnejših sredstev: roka. Odtlej se opaža v danskem kmetijskem gospodarstvu vedno očitneje uporaba mehanične in električne sile. Ponekod so se jeli nabavljati mali petrolejski motorji; drugod zopet so se snovale zadruge po posameznih vaseh, kjer so si prebivalci zajamčili s skupno nabavo in skupnim zadružnim odplačevanjem s ceneno električno pogonsko silo. Podjetni Danci so pa dali drugim državam, kjer prevladuje kmetski živelj, sijajen zgled spodbudne naprednosti v kmetskem gospodarstvu: ustanavljali so zadružne elektrarne, s čimer so se pogonski stroški izredno znižali. Pretežna večina danskih elektrarn sloni na zadružni podlagi. Duh zadrugarstva in vzajemnosti je tukaj tako močan, da so posamezne vaške zadružne elektrarne med seboj spojene, tako da si ena od druge po stopnji uporabe izposojuje električno strujo. Vzporedno s tem razvojem se je uveljavilo pri teh vseskozi razsodnih in gospodarskih Dancih socialno načelo, ki se je v zvezi z visoko stopnjo zadružnega duha tako zelo uveljavila v gospodarskem življenju, da se cene za električno strujo predpisujejo z ozirom na ha zemlje. Danes je v Danskem kmetijskem gospodarstvu razvoj tak, da nadkriljuje uporaba električne pogonske sile daleko uporabo motorjev, traktorjev, parnih lokomotiv in drugih sredstev starejše poljedelske tehnike. Elektromotor je docela prodrl, ker je najcenejše in najudobnejše pogonsko sredstvo. Smisel danskega kmeta za izkoriščanje ter izrabo posameznih novodobnih poljedelskih tehničnih sredstev v kmetskem gospodarstvu pa je razvidno tudi ob visoki razvitosti mlekarstva. Eno najvažnejših vprašanj v tej panogi kmetskega in splošno narodnega gospodarstva je na primer vprašanje ohranitve svežine mleka ter drugih mlečnih izdelkov. Bolj kakor kje drugod se je v Danski uveljavila uporaba priprav za umetno ohlajevanje posameznih mlečnih izdelkov. Ni čuda, da se je potemtakem razvila v deželi danski do tolike stopnje posebna industrija za proizvajanje takih ohlajevalnih sredstev, priprav in naprav. V tem oziru slovi po vsem svetu znana tvrdka »A. S. Thomas Ths. Sabroe et Co.«, ki obstoja že okoli 35 let in ki oskrbuje danes s svojimi proizvodi 98% vseh danskih mlekarn. Gospodarski utrinki. Gnojenje z žveplom. V Zedinjenih ameriških državah je vršila ogledna ter preizkuševalna postaja v Merilendu poizkuse z žveplenim gnojenjem. Posamezni poizkusi so se z ozirom na različnost zemljišča tudi različno obnesli. Vsekakor se more smatrati kot dognano: ponekod so se pokazali uspehi v očitni meri, drugod zopet pa so se jedva čutili in opazili. Gotovo Pa je v smislu izida omenjenih poizkusov, da je žveplo primernejše sredstvo Za zboljšanje zemljišča kakor pa kot pognojevalno sredstvo. Čilskega solitra se porabi v Italiji letno nad 1 milijon kvintalov v mdustriji in poljedelstvu, V Franciji ga uporabijo štitikrat toliko; v celoti se uporabi na celem svetu čilskega solitra nad 30 milijonov kvintalov Napredek mlekarstva v Avstriji. Še do nedavna je morala avstr, republika uvažati precejšnje količine proizvodov mlekarstva iz sosednjih uržav; tudi iz naše države se je v tem oziru precej izvažalo. S pomočjo Posebnega posojila pri Društvu narodov, dvigom poljedelstva in sistema-ucnim delom za napredek kmetskega gospodarstva pa je uspelo vodilnim avstrij3kim gospodarskim krogom, da se je število ustanov za proizvajanje mlekarskih izdelkov silno dvignilo in da se je tudi povečala molznost oplemenitenih kravjih 'pasem. Posledica je bila: Avstrija je danes do-c, ela neodvisna od vsakega uvoza mlekarskih izmikov. Sadjarstvo v dravski banovini. V celi banovini je 17.000 ha zaraščenih ? sadnim drevjem. V obsegu bivše mariborske oblasti imamo: 2,031.715 jablan, 727.645 češpljevih, 537.466 hruškinih, 164.318 orehovih, 160,974 crešnjevih, 40.102 breskvinih ter 12.345 mareličnih dreves. V obsegu bivše lubljanske oblasti pa: 724.352 jablan, 461.063 češpljinih, 364.484 hruškinih, 16.537 orehovih in 201.862 črešnjevih dreves. Nov način konzerviranja jajc so uvedli, kakor poroča novosadski poljoprivredni glasnik« v Ameriki. Pri tem se uporablja posebno olje, j*1 se segreje na 200" in ki se vlije v poseben sod, 36 palcev dolg in 24 glo-~ok. Jajca, ki jih hočemo konservirati, postavimo v posebno košaro ter Pa porazmestimo; nato potopimo košaro v sod s segretim oljem in jo uržimo tako 30 sekund. Nato potegnemo košaro iz soda, nakar se jajca ?suše. Segreto olje prodre namreč v razpoke jajčne lupine, se nato pohladi 'a strdi. Na ta način se onemogoči pronicanje zraka v jajce. Olje se segreva 2 električno strujo, dočim se določa toplota s posebnim regulatorjem. • • Slovenski kmetski Nadini je ..Nas dom“ edino ter nenadomestljivo glasilo v bodočnost. Ob zaključku gospodinjskega tečaja y Slatina-Radcnci. V sredi naša prezaslužna prva voditeljica gospodinjskih tečajev za kmetska dekleta gospa Elizabeta Premrou. Zgodba o dveh mlinih. Eden je bil na veter, drugi pa ob vodi; vetrnjača je bila zgoraj na hribčku, vodni mlin pa spodaj ob vznožju ter ob potoku v dolini. Pošteni narod, ki ni maral zamere na nobeno stran, je oba mlina ohranil. Toda mržnja je razdvajala oba mlinarja, obe mlinarici in celo otroke. Mlinar s hribčka je nekega jesenskega dne vpisal svojo Anico in Franceta v šolo gospe Klare; istega dne je peljal upisat mlinar iz doline svojega Janeza io Marico v šolo gospe Klare. Mržnja otrok se je prenesla tudi v šolo tako, da je učiteljica Klara nekoč vzkliknila: »Oh, kedaj bo prišlo do sreče in po' mirjenja med obema mlinoma!« Otroci so morali v šolo preko potoka; Anica in Franček sta obšla prehod v bližini dolinskega mlina ter sta prehajala preko potoka na nevarnejšem mestu, ker je bila tukaj radi izliva številnih potočičev voda veliko naraslejša. Nekega večera pa je zadivjala strašna nevihta. Lilo je iz oblakov kakor iz škafa. Omenjenega dne ni šla Marica v šolo, ker se j« bila prehladila; Janko je bil sam šel v šolo ter se je pri povratku domov nekoliko zadržal pri sorodnikih. Prišedši do potoka, začuje obupne klice, polne groze in strahu. Pohiti dalje ob potoku navzgor in tedaj se mu razodene strahovit prizor: Anica in Franček sta se s poslednjimi močmi držala grmičevja ob obali visoko naraslega potoka, omagujoč v navalu pljuskajočega vodovja. Janko se ni pomišljal: pognal se je v potok in rešil najprej Anico ter jo spravil na trato ob obali, nato pa Franceka. Oba je še spremljal do doma ter ju izročil materi. Konec je bil mržnje med mlinarjema, mlinaricama in otroci. Blagoslov je orosil njihovo življenje: tako se je bilo dogodilo, da sta se v cvetu mladosti poročila Franček z Marico, Janko pa z Anico. Sreča in zadovoljstvo sta se naselila ob obeh mlinih na hribčku in ob potoku v dolini. Z vso resnostjo ter zavestjo odgovornosti pred Bogom in ljudmi naj se kmetska mladina zave poslanstva, ki ji je namenjeno. ŠIROM KATOL. VESOLJSTVA Veliki evharistični kongres za katoličane iz cele naše države bo v dneh od 14. do 17. avgusta v Zagrebu. Za omenjeni kongres, ki bo ena najveličastnejših manifestacij katolištva v naši državi, se vrše širom države velikanske priprave. V svrho organizacije katoliških mas za udeležbo pri veličastni prireditvi jugoslovanskih katoličanov so se po posameznih škofijah osnovali diecezanski odbori, in sicer v Djakovu, Sarajevu, Mostarju, Splitu, Hvaru, Šibeniku, Senju, Beogradu, Velikem Bečkereku, Ljubljani, Mariboru in Križevcih (tukaj je škofijski sedež grkokatolikov). Omenjenega kongresa se bodo udeležili katoličani iz ce- lega sveta; posebno veliko zanimanje i® že sedaj opažati v bratski češkoslovašk1 republiki in pa med ameriškimi katoličani Jugoslovani. Evharistični pokret v Češkoslovaški ie v poslednjem času v nelikem razmahU’ Opaža se to v vseh češkoslovaških katoliških organizacijah. V svrho poglobitve evharistične misli v orlovskih vrstah, se je osnovala »Legija sv. Vaclava«, ki združuje v svojih vrstah viteze, legijonarje i° navadne vojščake, ki pristopajo večkrat na mesec k skupnemu svetemu obhajilu-Razen tega se legijonarji in vitezi sestajajo vsak mesec na duhovne sestanke, na katerih razmotrivajo vprašanje, kako bodo vse svoje sile posvetili Bogu, seb> in celemu narodu v časni in večni blagor- n IZ VSEH VETROV Kmetsko radijevo vseučilišče v Šved-ski. Radio postaja je eno najučinkovitejših sredstev za širjenje narodne prosvete. Kaznim slojem prihaja radio v hasek pri utrjevanju in širjenju duševnega obzor-j?' In kmetu? V odlični meri se je oddolžila v tem oziru duševnim potrebam kmetstva mala švedska državica na severu Evrope. Že to, da je v par letih osnovala okoli 60 kmetskih vseučilišč, flale naprednemu duhu, ki se uveljavlja v omenjeni državici, najzgovornejše in uadepše izpričevalo. Toda to ni bilo za-oosti; vodilni prosvetni krogi v Švedski so šli tako daleč, da so tudi radio sta-I 1 v službo kmetskega napredka in prilagodili njegov prosvetni program duhovnim težnjam in potrebam kmetskega ludstva. Danes je v Švedski poslednja kmetska hiša zainteresirana za veliko kulturno delo, ki ga vrši radio. Zanimivo |e,' kako so Švedi to vprašanje p r a k-‘ono rešili. V posameznih šolskih po-?*°pjih zbero učitelji ob določenem času kmetske gospodarje ter se jim uvodoma razloži, o čem bo govoril predavatelj-Strokovnjak v radio postaji v oddajnem Utostu. V sobi, kjer so zbrani gospodar-!'■ oziroma gospodinje, se nahajajo spre-|emni aparati. Tako posluša isto preda-Vanje ter istočasno na tisoče kmetskih gospodarjev, oziroma gospodinj. Po pre-uvanju pa pojasnjuje poslušalcem uči-pel|i oziroma duhovnik težja poglavja. Posvetni blagoslov radija je zajel šved-ske kmetske mase. Slično kulturno delo ^. Prid kmetstvu vrši radio tudi v Nem-'jb kjer nameravajo število teh šol dvig-udi na 600. In pri nas? Umrljivost z različnih poklicih. V sta-h°sti od 25. do 65. leta odpade po sta-'stiki smrtnih slučajev z ozirom na 100 Uuhovnikov: vrtnarjev 108, poljedelcev Id, mizarjev 148, ključavničarjev 155, vvljarjev 166, pekov 172, zidarjev 174, kovačev 175, krojačev 189, črkostavcev *“3, zdravnikov 202, mesarjev 211, mli-Uarjev 216, gostilničarjev 274, prosjakov Iz tega izhaja, da dočakajo največjo s‘arost duhovniki in tisti, ki delajo zu-Uuj v naravi. ^0 so rodbine. V Italiji je 1,532.000 fodbin z več nego 6 otroci; med temi je dd7.000 rodbin s 7 otroci, 377.000 rodbin otroci, 278.000 rodbin z 9 devet otro-Cl' 182 z 20, 87 z 21, 29 z 22 in 7 s 25 utroci. Največ otrok ima Benečija, Lom-ardija in Sicilija. Najštevilnejše rod- bine nahajamo na deželi, dočim imajo uradniške rodbine po mestih najmanj otrok. In se bo množil človeški rod . . . Vseh ljudi je na svetu 1.936,567.000; začetkom stoletja je bilo vseh prebivalcev na svetu 1.600,000.000, torej za 350.000.000 manj. V Evropi je v tej dobi narastlo število prebivalstva za približno 28 milijonov, v Afriki za 8 milijonov, v Ameriki za 29 milijonov, v Aziji pa kar za 58 milijonov, v Avstraliji in Oceaniji pa za 2 milijona. Zanimivo je, da šteje samo Azija več prebivalcev kakor Evropa, Amerika, Afrika in Avstralija skupaj. UREDNIKOVO REŠETO Sršenu s Prihove: Vse je lepo o šolnič-kih itd.; važnejše so stvari, o katerih moramo razmišljati. Stvarno in trezno ter brez — štenkanja. — Cirilu s Pohorja: Kar je objavljivo, itak zagleda belega dne. Z omenjeno stvarjo pa bržkone ne bo nič. — Vsem, ki se oglašajo in se ne oglašajo pa: nobenega strahu pred rešetom ter pero v roke! — Fant iz Zamarkove; Krivico delaš fantom in dekletom. Kaj bi jamrali in negodovali. Korajža velja. H. R.: Fantovski pesniški poizkusi. Spomin. (Tožba iz tujine.) I. Ob tihih in mirnih večerih, ko v zvezdnato gledam nebo, se mi ob spominih preteklih orosi temotno oko. II. Tja misli mi moje hitijo, kjer mirni domač je moj kraj; pač dolgo se tam pomudijo, saj tam je moj zemeljski raj. m. Usoda! kako si ti kruta, zakaj si odvedla me v svet; po raju tam vzdiham sirota želim si ga zopet imet. Drugi stanovi imajo svoje stanovske zbornice. Kmetski stan je pa nima. Zakaj je nima, je povedal neki slovenski časopis, pred nedavnim. Fantje, kaj bodemo rekli mi na to? Ali bomo še čakali? Ne! Vse splošna zahteva po kmetski zbornici naj pride iz vrst kmečke mladine! Iz vrst mladih kmetiških gospodarjev. Fantje in gospodarji, kaj pravite na to? Kje in kako moramo začeti, da si ustvarimo svojo zbornico? Pridite pod lipo in povejte svoje misli. — Jože iz Dobrniča. Proč s klici »auibiks«. Časopisje stalno poroča, kako slovenski narod krvavi vsled grozne ranes ta rana so poboji med fanti. Iz vinograda gredo fantje na večer domov, iz gruče se čuje »aufbiks«; to je fantom druge skupine kakor petrolej na ogenj: med fanti se vname prepir in mesarsko klanje s smrtnimi žrtvami, mnogimi ranjenci ter večkratnim posedanjem po ječah, po domovih pa jok in stok. Kakor so izginile iz slovenskega naroda razne slabe strani, tako naj izgine beseda »aufbiks« ki je že povzročila toliko gorja. Pošteni fantje! Iz vaših ust naj se nikdar ne čuje nesrečonosna beseda »aufbiks-koraš«. Poštena narodna pesem naj doni iz fantovskih grl! — Fant iz Kostrivnice. Tebi, fant! Ali si kedaj otožen, nesrečen? Dvom se poraja v srcu, razdvojenost v veri, rožno lice zatemni oblak strasti. Mladost išče srečo v šumnih zabavah . . . Fant, na tvoje srce pa tiho trka, vabi, kliče dom temeljne izobrazbe — dom duhovnih vaj v Ljubljani, Velja! Zdaj mora zagoreti v prsih ideja za Kristusove vzore, za dobrobit sebe, drugih, naroda. Vrtnar bodi. V sramotenju vere izpovej moško svojega Boga. Kako dolgo še? se vprašujejo trpeči v Rusiji. Mi pa: kako dolgo se še .obotavljamo? Pojdimo v dom duhovnih vaj, nato pokažimo v dejanju svetu sad katoliške vzgoje, v delu za katoliško akcijo. Za Boga in dom! Naš majnik naj cvete; pred Marijin oltar pa položimo venec zvestih src fantov in deklet ter molitev zlasti za žrtve v Rusiji. — Lojze od sv. Marjete pri Moškanjcih. Iz Sv. Andraža v Slov. gor. Že vsak dan težko čakam, kedaj bo prišel težko za-željeni in priljubljeni Naš dom v to priprosto dolinico, iz katere se malokedaj kaj sliši. Zato fantje le na plan. Pozdravljam vse fante in dekleta, naročnike in čitatelje Našega doma. Konec! Ker je uredniku tako najljubše. — Polde iz Erjavec. Sej, fantje, vi zaspanci v Mežiški dolini) Kaj se še niste nič zbudili iz zimskega spanja? Zdaj je pa vendar že čas, da se bo treba pripraviti za pomlad, ki prihaja vsa duhteča in lepa v naše kraje. V sosedni fari, v Guštanju, so imeli kmetijski tečaj, pa smo ga tudi Prevaljčani obiskovali. Srčna hvala čč. gg. predavateljem, ki so nam marsikaj dobrega povedali. Vse naročnike Našega doma pozdravlja fant iz Prevalj. Iz Sv. Vida pri Ptuju se oglašam in fantom od fare razglašam: Dne 7. marca smo zaključili naš drugi tečaj kmetsko-nadaljevalne šole. Za sklep tečaja smo napravili dne 6. marca izlet v Maribor. Naš namen je bil obiskati ter ogledati vinarsko šolo z njenim umnim gospodarstvom, sadjarsko zadrugo in njeno pravilno pakovanje sadja na ameriški način. Oglasili smo se tudi v Cirilovi tiskarni, kjer so nam gospod ravnatelj tiskarne razkazali različne tiskarske stroje. Vsem najprisrčnejša hvala. — Letos sta odšla od nas dva udeleženca tečaja, Korpič in Kurež. Postala sta gospodarja v drugih župnijah. Mislim, da jima ni žal, da sta obiskovala to šolo. — Z velikim številom udeležencev se ne moremo ravno pohvaliti. Kajti v tako veliki župniji, kakor je šentvidska, bi lahko obiskovalo ta tečaj do sto fantov. — Kolikor nas je pa, smo vztrajni. Kajti mi dobro vemo: če se bomo kaj naučili, bo to v našo korist. Tisti, ki se pa nam udeležencem posmehujejo in nas zaničujejo, bodo gotovo spoznali, česa smo se naučili. Odprle se jim bodo oči šele tedaj, ko bodo videli naša gospodarstva! Fantje! Ali so vam ljubši pretepi, poboji, alkohol, ki vam prineso nesrečo, denarne kazni, zapore itd. kakor pa kmetska šola, katera vam nudi toliko lepih naukov, kateri vam bodo enkrat v korist in hasek. Fantje! Vsi se združite ter si ustanovite kmetsko šolo s pomočjo domačega duhovnika, učiteljev ter naprednih gospodarjev. — Udeleženec tečaja A. P. Tole pravim vsem fantom pod lipo: Ob koncu kmetske šole so nam govorili tud* sledeče: »Ne storite tako kot marsikateri učenec, ki konča ljudsko šolo, vrže knjig® in zvezke v kot ter se ne zmeni več zanje, temveč izobražujte se še nadalje v vseh strokah svojega stanu potom strokovnih knjig in časopisov. Pristopite h svojim stanovskim organizacijam, kot j® Kmet. družba, Sadj. in vrtn. društvo, C®' belarsko društvo, Kmetska zveza itd. Tudi predavanj teh društev se udeležujte i** }udi poučnih izletov. Kmetovalca, Sadarja in vrtnarja, Čebelarja itd. tudi čitaj-te in storite ne kot marsikdo, ki je sicer ^ društvu in dobiva časopis, ki ga pa ne .‘a. Tako ima od društva prav malo ko-Osti. 0 morebitnih izkušnjah listu porogajte in če česa ne veste, vprašajte, na-aar boste v listu dobili odgovor. Tega se držimo vsi! — Fant iz Šoštanja. Izobražujmo se. Časi, v katerih živimo, ?ahtevajo, da se tudi podeželska mladina faobrazuje. Dežela je glavni ekonomski 'Zvor moči in življenja naše zemlje. Napredek pa je tam, kjer s krepko, marljivo |n vztrajno roko sodeluje tudi bistri duh. Ua pa omogočimo svojemu duhu zmož-n.ost in dovzetnost za vse dobro in ko-ristno, treba ga je izoblikovati kakor pri-JOore umetnik, ki z brušenjem žlahtnemu kamnu da čimvečjo vrednost. To doseči Pa se zamore edino s pilo izobrazbe. Dandanes se v tem pogledu precej greši, j-^asi korist izobrazbe sicer že mnogi uvi-davajo, ipak pa se še najdejo stari kmet-ki se temu protivijo, češ, kmetu ni traba znanja, nego samo moči, da izvršuje svoje težke posle ter da na ta dačin preživlja svojo družino. V tem na-‘iranju naposled mnogi ostanejo muče-®lki skozi celo svoje življenje. Naša sodobna podeželska mladina ne sme v tem Pravcu, ki je napačen, dalje. Ona mora premeti k luči, ki sveti v jasnejše čase. 'Jna ravno je bodočnost, za katero mo-ratno biti vnaprej pripravljeni z zadost-.rp znanjem in s spoznanjem. K temu cd)u pa nam uglaja pot prvič čitanje raz-dih časopisov ter poučnih in strokovnih ..di'fi. Na drugi strani pa nam nudijo pri-'ko k temu razna društva in predavanja. £atorej fantje: razgibajmo društva, pose-ca|mo predavanja. — Fant s Pohorja. Urejuje Mar. Štupca( predsednica osredn. vodstva DZ. Moja poštna torbica se je tekom zad-n,ega časa zopet tako napolnila, da mo-rani prositi g. urednika, naj vzame danes Pred vsem to-le gradivo. Lepe pozdrave a moje bolniške sobice vsem dekletom. Iz moje poštne torbice. Francka: Tvoje veselo zaupanje me es veseli. Le odkritosrčno povej doma, ako Ti je treba zdravniške pomoči. Reci staršem: »Ko bom zdrava, bom lažje in mnogo več delala, ljubi starši. Smrt ni najhujše; dolgoletno bolehanje in hiranje je dražje in težje nego enkratno t e-m e 1 j i t o zdravljenje. Ljubi starši, ko vi zbolite ali če boste bolehavi na stare dni, vam bom rada, rada postregla in se vam tako posebno hvaležna kazala, ako imate zdaj stroške zavoljo mene.« Poleg zdravljenja pa ne pozabi iskrene molitve, pa boš zopet vesela in zdrava. Vsem, ki mi pišejo: Prosim, dostavite vselej ves svoj naslov in poslednjo pošto, da lažje odgovorim. Tiste, ki žele hitrega odgovora, naj priložijo znamko; ne morete si misliti, koliko poštnine se mi nabere vsaki mesec. Dragica iz Bistrice; Prav imaš, da bi katoliški list ne smel sprejemati tako ostudnih reklamnih slik, kakor jo je »Slovenec« 16. jan. na osmi strani. Tvoj nežni dekliški čut je bil užaljen, tudi jaz v globino srca. Trezika iz Haloz: Par stavkov iz Tvojih lepih pisem pa moram tu priobčiti, drugim v spodbudo in zgled. — Pravkar sem prečitala vso knjigo »Sadni izbor za Slovenijo« in kako vesela sem, da imamo v našem sadovnjaku večino vseh navedenih jablan. Ko bodo v jeseni obložena s sadjem, vas povabim, da pridete, draga naša predsednica in mama pogledat tudi k nam. Vam hočem pokazati vsa drevesa in vrtnice, ki sem jih sama cepila. Ena jablana mi je že prvo leto pognala nad en meter visoko šibo. Tudi trsje znam cepiti, oče so me vsemu privadili, ker nimam nobenega brata. — Ali je to vzor dekle, ki tako vse prime! Zdaj pa fantje, ali znate tudi Vi tako vsi sukati cepilni nož?. Ste se to zimo kaj udomačili v sadjarstvu? Ali znate, kolikega gospodarskega, pa tudi vzgojnega pomena je za dekleta in fante, ako se resno oprimejo te panoge našega kmetijstva? Kdor še ni začel, pa se naj zdaj pridruži. Dekleta, ne recite: »To je le za fante« in fantje ne recite: »To je za dekleta«, vsi na noge. Naši kraji, naše podnebje, naša zemlja so kakor nalašč za sadjarstvo, ki nam obeta več nego hmelj in gorica. Micka iz Ptujskega polja: Prav rada ustrežem Tvoji želji in opozorim tu vsa dekleta na 5. številko »Kmetovalca«, kjer je naštetih deset zapovedi za kurjerejo, na strani 42, Da, da, tudi meni se gabi in usmili perutnina, ako jo vidim piti gnojnico itd. Na dekliških sestankih bi morale čitati take stvari, ljube moje bodoče gospodinjice. Organistova Cilka: Da, tudi Tvoj nasvet pride sem: Dekleta, zdaj pa le čitajte zadnjo prilogo »Mladike«; konec je nespodobnih, prekratkih kril; te prepustimo edinole športnikom. Me pa bomo čimprej si nabavile mnogo nagubana daljša krila; tiste pa, ki nastopajo v pevskih zborih, na odru pri koncertu, morajo imeti še daljša krila, blizu do gležnja. Hvala Bogu! Saj je res bil skrajni čas, da se je odpravila ta razuzdanost mode. Tudi pri vratu bodi lepo zapeta bluza in rokavi morajo biti čez komolec. Živela spodobna moda! Planinska roža. Zelo rada se pomudim pri Dekliških gredicah v ND. Res, tu je zame najlepši kotiček v tem listu. Prišla mi je misel, da bi tudi jaz kaj poročala o miljeni naši vasici, o prijateljicah in o čem drugem. Gotovo mi boste dali majhen prostorček v gredicah. Zelo bi me veselilo, ako bi tam čitala to svoje pisemce. Bojim se pač, da bi mi ne pustili saditi nekaj cvetk v vašo obširno gredo. — Imenujem se »planinska roža«, ker sem zrastla visoko gori na zelenem Pohorju. Moj dom je tih in samoten. To mi najbolj ugaja, ker ljubim mir in tihoto. Nikjer si ne iščem družbe. Imela sem prijateljico, ta me je zapustila, zdaj pa ne maram nobene več. Odzdaj so mi najljubše prijateljice visoke, zelene planine, dika in kras mile mi Slovenije, preljube domovine. Kdo bi vas ne ljubil, komu se ne taje srce ob pogledu na vašo veličastno krasoto? Kako ste dražestne ob zahajajočem solncu, kako divne, kadar razlije bledi mesec svojo mehko svetlobo na vas! Ob dragi mi klopici pred našo hišo sem prebila toliko srečnih ur; tu se mi nudi čaroben razgled na vso okolico blizu in daleč naokrog. V moji duši odmeva pesem Gregorčičeva; O zlatih dni spomin — me vleče na planine — po njih srce mi gine — saj jaz planin sem sin. — Draga dekleta! Saj tudi ve ljubite krasno naravo, dar neskončno usmiljenega, dobrotljivega Očeta, ki nam razodeva svojo vsemogočnost in očetovsko skrb in ljubezen. Koliko neizmernih zakladov je skrila Njegova roka le v naše krasno zeleno Pohorje! Pozdravljene. Velespoštovana gospodična! Tudi jaz sem ena izmed tistih porednic, ki prvo, ko dobim v roke Naš dom, prečitam Dekliške gredice. Koliko veselja imam z njimi. Dovolite mi, da izrazim tu svoja čustva hvaležnosti, zahvale in udanosti za Vašo neumorno požrtvovalnost. Ah koliko zlatih naukov, koliko žlahtnih rožic je tu nasajenih. Z največjim veseljem gledam Vašo sliko v drugi številki ND-Že samo iz slike berem, da tu bije ljubeče srce samo za mladino in njeno korist. Tisoč najlepših pozdravov Vam pošilja udana Polonka. Micika iz L. Tvoje pisemce je tako lepo, da ga morajo čitati tudi druga dekleta. Hvala Ti za veselje, ki si mi ga z njim pripravila. — Zahvaljujem za poslana predavanja. Hotela sem si vse prepisati) ker pa imam tako malo časa, niseffl mogla prej. Najlepše se vam zahvaljujem za vašo materinsko skrb in vas zagotavljam, da hočemo upoštevati vaše nauke in uravnati svoje življenje po njih! Da, ako bo kdaj mogoče, priti vam v našo sredo, boste lahko rekli: res, prišla seffl med prava, krščanska, vzorna dekleta! Do takrat pa ostanite naša dobra in skrbna mamica in me vaše vdane hčerke. Savinjska Tonika. Ej, sestre v Dekliških gredicah, ste videle Savinjčana?! Ampak Tončkin »halo« ni veljal tem, ki ljubijo svoj in Naš dom, ker ti navadno ne zaidejo v mlakuže, v katerih se fant oblati. Senčica pod lipo ND. naj postane prijetna tudi tistim fantom, ki ostavljaj© svoj dom nedeljske popoldneve, večere in noči ter tavajo po napačnih potih; v domačem krogu naj prijazno kramljajo mesto, da prodajajo svojo ljubeznivost »noricam«, ki jim lilij ni mar; taki fantje so tudi vitezi dekletovih belih stezic. Ob takih pridnih, modrih naših fantih ne bodo propadali in propadli slov. domovi- Sladkagora: Vsem vrlim dekletom hvala za pozdrave in molitve; sama nisem mislila, da bo treba toliko moliti, predno ozdravim. Da, da, zdravje curkom odide, pa po niti pride, pravi Slomšek, tako se godi tudi meni. Le dekleta skrbite za zdravje in ubogajte pravočasno, da potem ni vsak napor zaman. Spomladi se mnogi ljudje prehlade, ker utrujeni sedejo na trato ali zemljo; to je zelo nevarno, ker je zemlja še vlažna. Tudi na vetru stati in peti, ko si razvročena, je marsikateri prineslo jetiko. Ako poješ, ko hodiš, to je zdravo, le veter, ta j® nosilec bolezni. Naj ti bo pravilo: razgreta ne stoj na vetru, razgreta n e pij in če si še tako žejna! Daruj za verne duše v vicah svojo žejo, pa ti bo r zasluženje. Že Slomšek je pisal: »Če si razgret, pojej prej kos kruha, predno piješ«! To pa je kriva vera, da moraš piti žganje, brinjevec itd., ako si razgreta, potem se ne prehladiš. Ne, ne! Ogrni se, četudi ti je vroče, ogni se vetrn in pij le tople stvari; mleko, kavo, čaj ali nič, dokler se nisi ohladila. Zofka iz S.: Nič se ni treba sramovati, 5. si slabo pisala. Tega pa vendar star-81 ne bodo zamerili, ako se ob nedeljah vadiš v lepem pisanju. Vsako nedeljo po-Pnidan bi morala dekleta vsaj eno uro Posvetiti svoji naobrazbi s tem, da bi en olrt ure pisale, tri četrt ure pa čitale jv1 .se kako lepo pesmico učile na pamet. f18! naj pišem? Vsaka imej mal zvezek, ,a.m si zapiše par lepih naukov, ki jih je na posebno vesela ta dan, bodisi v porkvenem govoru ali v društvu, ali so Pn govorili kje stari ljudje ali pa si jih . le čitala. Tako dobiš s časom celo zbir- 0 lepih naukov za življenje in ti bodo ekdaj lep spomin na mlade dni. Pa za- Pomni si: le malo si zapiši naenkrat, Va> tri stavke, a to zapiši lepo, ?nažno, čitljivo. Zraven zapiši lnie tistega, ki jih je govoril in dan in jPesec, to je datum. Najlepše se piše da-Uln z arabsko in rimsko številko, n. pr. relji majnik tako: 3. V. 1930. Navadno P°zabljajo ljudje pike zraven številk in ako nastane nejasnost. Vsako pismo bi koralo imeti datum, tako se lepo vadiš. Slovenka v Zagrebu. Tudi jaz sem z 'ko žalostjo čitala, da sta si zopet dve lovenki, mladi služkinji, v Zagrebu vze- 1 ž'vljenje. Ako bi bile v Marijini družbi peste članice, bi se to ne moglo zgo- j1'1’ Nad vse organizacije gre Marijina rUžba. Tam najdeš tudi najsigurneje zve-. Prijateljico. Ve bi se morale organi-lrati od ulice do ulice, od hiše do hiše, okler bi ne bile vse, prav vse, pod Ma-'Uno zastavo. To pa vas naj ne moti in ,e odvračuje ali pojete slovensko ali j/vaško, saj sta si tako slična oba jezika. rvaška za nas pač ni tujina, ker lahko Prvi. leden razumeš malone vse; koliko ..rP'io Slovenke, ki pridejo v dalnjo tu-i n°i kjer si s solzami pojo: Jaz tujec ni-°gar ne poznam, — in sred ljudi povsod ,eni sam. — Le z ljubeznijo in z veliko ."šo se rade udeležujte hrvaških pridig Pojte lepe hrvaške pesmi. Andraž v Slov. gor. Preljubo spo-j.'adansko solnce nam je zbudilo cvet-J"e |z odrevenele zemlje, ki naj lepo svete’0 v Cast Bogu in Mariji; ptičke s ^ ?)ini žvrgolenjem naznanjajo, da je zdaj ,.a|Prijetnejši čas, zbujajočega se mladega l^vi|anja. Tako naj bo tudi v Našem do--J1' da bi zasijalo solnce ljubezni na vso v ? | °; s svojimi žarki tako milo posije s ^kliška srca ter jim zakliče: vzejramite sj' Pokažite se, da ste nedolžne cvetke 0venske zemlje. Širom domovine bere-kl° v Našem domu o življenski dobi de-tudi v naši župniji nam navdušeno bijejo srca v sveti navdušenosti za lepi cvet in čisti rod, ki še ni izumrl; imamo blizu 90 pridnih družbenic, ki lepo služijo Bogu, ter so vredne hčere matere Slave. Vse bralke Našega doma pozdravlja dekle od Andraža. Sv. Marjeta pri Ptuju: Vsem čitatelji-cam Našega doma iskren sestrinski pozdrav. Topli pomladanski dnevi nas kličejo na delo; delamo pa tudi in se radujemo v našem »Slomškovem domu«. Tu si bistrimo glave in si klešemo kremenite značaje v naših dekliških organizacijah. Zelo obžalujemo, da nam je predpust ugrabil našo požrtvovalno predsednico Miciko Bezjak. (Meni pa je prav, ako se poroče najpridnejša dekleta; take bodo vrle gospodinje in zveste krščanske matere. Štupca.) Hočemo znova začeti pod vodstvom naše nove predsednice, ki jo naj Bog živi! -— Vrla dekleta pri Sv. Marjeti! Le vztrajajte in v složni ljubezni naprej za najplemenitejšimi kršč. ideali! (Štupca.) Jiirek kramlja. Rudolf Košir. Ali misliš, da »žejnogrlec« ni zmožen drugega, ko piti in zopet piti? Sedaj je abstinenca v modi in tudi jaz sem postal moderen. Močeradovo vodo pa moraš pokusiti in videl boš, kako tekne in kako zdravilno moč ima. Oh, ko bi se je le lotili vsi pijančki; kmalu bi »štrbunknili« in ne bi jih bilo več! Morda je tudi Tebi potrebno to zdravilo?! Posluži se ga in poročaj o uspehu! — Bajc Rafael. Drugič moraš pač dobiti dinarsko znamko, ko boš zopet poslal rešitev ugank. — J. Remic. Uganke še pošlji! ■—- Franc Štrukelj. Veš, g. Žreb je zelo muhast! Gotovo si se mu kaj zameril. Glej, da se poboljšaš! — Jožef Novak. Prav lepa hvala za voščilo za god. Ker pa je Jurek res »blaga duša«, skrbi za zdravje in še bolj pazi na »štrbunke«, ni šel rakom žvižgat, ampak rajši upravi Našega doma in je tej izročil 10 Din. Toda na sebe tudi nisem pozabil. Ali kako je bilo to mogoče: Volk sit in ovca cela? To pa brihtni Joža ugani sam! Pri uganki mi pregovor prav nič ne ugaja. — Julka iz Poljčan. Ti navihanka! Praviš, da nimaš časa, pa greš sestavljat tako originalno pismo-brzojavko. Veš, da sem skoraj počil od smeha. Glej, da tako nevarnost v bodoče odstraniš! Sicer pa sem vesel, da si polna Židane volje kljub vsem neprilikam in udarcem življenja. — Vsem najlepša hvala za pirhe, alelujo in velikonočno veselje, ki ste mi ga poslali za Veliko noč! Zagoneten napis. (Josip Hočevar. — 7 točk.) L5 — e4 — n2 — a6 — o2 — j6 — f3 s3 — b4 — g’ — p8 — v’ — c3 — d6. Iz dramatike. (Franjo Tanjšek. — 6 točk.) »Ljudski oder« iz Št. Andraža je v preteklem letu uprizoril sledeče igre: 5. VIII. Mutasti muzikant, 2. II. Materinsko srce, 5.1. Stari Ilija, 5. V. Župan stilmondski, 4. IV. Miklova Zala, 2. VI. Rdeči nosovi. V programu je imel še eno igro, ki je pa radi časovnih neprilik ni mogel uprizoriti. Kako se imenuje ta igra? Kažipot. (Vitanjčan. — 15 točk.) Ključ: A-B-C. Rešitve pošljite do 15. maja. Nagrade: 40 Din za 40 točk, lepa knjiga za 25 točk. Križaljka »deltoid«. (Slavko Žličar. — 12 točk.) tl pl] Besede pomenijo: 1—23 rojst®1 kraj slov. pisatelja, 5—2 orodje, 5—3 sv®' topisemska oseba, 11—4 ptica, 11—6 r°' kodelec, 12—7 država v Ameriki, 12 ^ mesto v Jugoslaviji, 15—9 cesta, 15—^ vžigalica, 17—13 poljska delavka, 17—l4 shramba, 19—16 žensko ime, 19—18 prc' rok, 22—20 žensko ime, 22—21 kratic®' Rešitev ugank; Posetnica: Mesarski pomočnik. — Konjiček: Kalvarij0 svojo naš rod je imel — in dneve prebridke trpljenja, — a zdaj mu rešitve je zor zažarc*1 — napočil mu dan je vstajenja! Simon Gregorčič. — Lira: Jemlji vsako četrto črk0 (»lira«) naprej in nazaj (» «), dobiš: Sem pevec in peti — je vse mi na sveti; saj dani so glasi, — da pojem si včasi; — zakaj bi ne pel? — Križaljka: Besede s«' Vodoravno: 1. kol, 3. svoboda, 6. Arabija, 10. ki, 11. arija, 13. od, 14. ilo, 16. Ananija, ona, 19. amen, 21. para, 23. Aron, 24. Krek, 25. grad, 28. Iran, 30. ara, 31. alkohol, 35. no®' 37. na, 38. ornat, 39, ta, 40. Amerika, 41. nogomet. — Navpično: 1. karat, 2. lajik, 3. sk>' 4. vila, 5. dan, 7. raj, 8. Jona, 9. Ada, 12. in, 15. omara, 16. anoda, 17. april, 18. orka®1 20. era, 22. aer, 25. gram, 26. ikra, 27. uhan, 29. note, 30. Ana, 32. lok, 33. on, 34. Ot°' 36. sat. Rešilci: Franc Mohorič (40); Alfonz Gams (40); Franc Štrukelj (40); Jožef Mlai