Poštnina plačana r gotovini Leto X., Št. J („JUTRO" št. 14 aT Ljubljana, ponedeljek 19. januarja l94ž-XX Upravništvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 - Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljansko cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima IJnione Pubblicita (taliana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Cena cent. l Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Tel 3 št. 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 3 J Ponedeijska izdaja »Jutra« izi i vsak ponedeljek zjutraj — Nar i se posebej ln velja mesečno L 2.^0 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSlONARlA ESCLUSIVA per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblirita Italiana S. A.. Milano i^mmmmmmmmssasaa Boli ¥ severni Afriki LetaSski napadi na sovražnikova letališča in skladišča Ponovno bombardiranje Malte Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil jc 18. januarja objavil naslednje 595. vojno poročilo: Posadki v Solnimi in Halfaji, obkoljeni in brez prestanka obstreljevani od celinskega in mornariškega topništva vseh kalibrov ter od letalstva, ki sta bili zaradi slaitega vremena tri dni nrez oskrhe po zračni poti, posebno še brez vode, ki bi je bilo dovolj vsaj za ranjence, sta bili prisiljeni po dveh mesecih heroične borbe opustiti vsak nadaljnji odpor, ki bi bil poslej nemogoč. V zapadni Cirenaiki je italijansko-nem-škim letalskim oddelkom navzlic zelo neugodnim vremenskim pogojem uspelo napasti sovražnikova letališča, oddelke mehaniziranih vozil in skladišča. Opaziti je bilo mogoče požare precejšnjih razsežnosti. Eno letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Nemška letala so v teku ponovnih napadov na otok Malto bombardirala ladje v iuki in letališča. V borbi v zraku je bilo sestreljeno letalo tipa Hurricane. Ponovni sovjetski napadi pre^ Sevastofroljem odbiti — Uspešni napadi nemških letal na ostalih bojiščih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na Krimu so bili odbiti ponovni sovražnikovi napadi pred Sevastopoljem s hudimi izgubami za nasprotnika. V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte so odbile nemške čete v teku nadaljnjih neprestanih hudih bojev številne napade sovražnika. Na mnogih mestih so bili podvzeti uspešni protinapadi. Na področju teh bojev je prišlo do močnega nastopa oddelkov nemških bojnih in lovskih letal, ki so uničili deloma v drznih nizkih napadih na stotine vozil in drugih prevoznih sredstev, kakor tudi mnogoštevilno težko or< 'je in druge vojne potrebščine nasprotnika. Pri letalskih napadih na železniške naprave je bilo poškodovanih več natovorjenih sovjetskih transportnih vlakov. Pri napadu nemške oklopne divizije v srednjem otiseku tronte je bil sovražnik zavrnjen in je pustil na bojišču 450 mrtvih. Oddelek orožja SS je razbil pri napadih pred Petrogradom 15 bunkerjev in bojnih postojank, zaplenil mnogoštevilno orožje ter prizadel nasprotniku hude izgube. Na Ledenem morju so nemške podmornice potopile s streli sovražno podmornico. Na Atlantiku so potopile nemške podmornice 4 sovražne ladje s skupno 21.000 br. tonami Razen tega je bila z dvema torpedninia zadetkoma hudo poškodovana velika transportna ladja. i'ri ohorozemn izvidniških poletih nad Severnim morjem je bil v poslednji noči napaden in razpršen pred angleško vzhodno obalo velik konvoj. Več ladij je bilo močno poškodovanih, uruga oojna letala so metala na pristanišča ob angleški južne zapadni obali bombe srednjega in težkega kalibra. Angleške pomorske sile so napadle v Kokavskem prelivu Drez uspeha nemški konvoj. V borbo je posegla tudi naša obalna obramba. En angleški brzi čoln se je potopil v plamenih. V severni Afriki je ponudila predajo od vseh zvez odrezana slabotna posadka nem-ško-itali.janskih oporišč na področju So-lunia, potem ko je v junaškem odporu, ki je trajal več tednov, porabila svojo muni-cijo in zaloge živil. Letala so uspešno napadala angleške pohodne in oskrbovalne kolone na obalni cesti. Nemške podmornice so uničile vzhodno od Soluma en angleški rušilec ter dosegle tri zadetke na sovražni konvoj na morju pri Tobruku. Potapljanje ladij se ni moglo opazovati. sovražna letala so metala v poslednji noči bombe na razne kraje v severnoza-padni Nemčiji. Med civilnim prebivalstvom so bile le malenkostne izgube. V stanovanjskih okrajni neKaterih mest je ona povzročena škoda na poslopjih. Dve angleški letali sta bili sestreljeni. V času od 10. do 16. januarja je izgubilo sovjetsko letalstvo 105 letal. Izmed teh jih je bilo 08 sestreljenih v zrakn, 14 pa jih je sestrelilo protiletalsko topništvo. Ostanek je bil uničen na tleh. V istem času smo izgubili na vzhodni fronti 15 lastnih letal. Odbiti sovjetski napadi Berlin, 18. jan. s. V dopolnilo dnevnega poročila vrhovnega nemškega poveljstva poroča DNB. da so bili zopet odbiti silni napadi sovražnika tako na Krimu kakor v osrednjem in v severnem odseku vzhodne fronte. Sovražnik je imel hude izgube. Nemško letalstvo je delovalo v srednjem odseku, kjer so močne skupine lovcev, bojnih letal in stmioglavcev v drznih nizkih poletih uničile sovražne čete z bombami in strojnicami. S finskega bojišča Helsinki, 18. jan. s. Včerajšnje poročilo finskega glavnega stana pravi: V zadnjih 24 urah je prišlo na fronti Ka-relijsike ožine do običajnega delovanja obojestranske pehote. Naše topništvo je uničilo več sovjetskih utrdbic in obrambnih gnezd. Na fronti ob reki S vir se je razvil obojestranski topniški nadlegovali ni ogenj, na fronti vzhodne Karelije pa obojestransko delovanje potrol. Helsinki. 18. jan. d. V nekem odseku bojišča v vzhodni Kareliiji je neka sovjetska sribirska četa napadla finske postojanke. V triurnem boju je biil ta sibirski oddelek, ki je napravil 6000 km doilgo pot na bojišče, docela uničen. V tem odseku, ki ga je branila ena sama finska stcxtnija. sta bila uničena ce'a dva sibirska batal jona. Na bojišču je obležalo 500 trupel sibirskih vojakov, zmrznjenih v silovitem mrazu, ki vlada sedaj na bojišču. T5<» ;r»itev spi Vpad dčgaAtlciiega milica v Mo Sv. Izabele na španskem otoku Fernando Poo Madrid, 18. jan. s. Degaulllstični rušilec je vdrl v zaliv Sv. Izabele na španskem otoku Fernando Poo in odvrgel več globinskih bomb, da bi uničil 3 trgovske ladje osi, ki so bile v zalivu zasidrane. Bombe so uničile sidra, nakar je rušilec zavlekel ladje izven pristanišča. Napad je bil izveden v trenutku, ko so bili oficirji vseh treh ladij na kopnem. Bati se je, da so bili člani posadke na treh ladjah ubiti. List »Arriba« opozarja na ta napad, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom in s hinavskimi načeli, ki sta jih proglasila Roosevelt ln Churchill s krova ladje »Potomac«. Dejanju samemu se ni čuditi, pravi list, kajti predstavlja samo enega izmed zločinov, ki so jih isti ljudje storili in z njimi kršili mednarodno pravo, važno pa je, da bodo pirati dobili pogum in obnovili take akcije na ozemljih kake druge nevtralne države. Madrid, 18. jan. d. Britanska vojna mornarica je zopet na nezaslišan način prekršila španske teritorialne pravice. Kakor javljajo s pristojnega španskega mesta, je 14. januarja opolnoči britanski rušilec vdrl v luko Santa Isabel na španskem otoku Fernando Poo in se tamkaj polastil italijanskega 7872 tonskega parnika »Duchessa d'Aosta« ter dveh nemških tovornih parni-kov, pripadajočih brodolastniku Flaiszu. Eritanski mšileec je vse tri parnike odvede!. A.ngleži so izkoristili čas. ko so bili častniki teh treh parnikov na obali, da so presenetili posadko in jo ujeli. Gotovo so Angleži tudi vedeli, da Spanci na tem mestu ne razpolagajo s primernimi in zadostnimi sredstvi za obrambo osnih ladij. Novi britanski napad na špansko nevtralnost je v Španiji zbudil velikansko ogorčenje ter ga vsi španski listi obravnavajo in obsojajo v ostrih komentarjih Madrid, 18. jan. s. Vest o novem angleškem napadu pod degaullistično zastavo v vodah španskega otoka Fernando Poc je zbudila v javnosti ogromno ogorčenje. V uradnih krogih so glede tega incidenta zelo rezervirani, splošno mnenje pa je, da so postala angleška izzivanja napram Španiji nevzdržna. Pravijo, da je madridska vlada že poslala v London energičen protest. List. »Ariba« krepko žigosa to dejanje angleškega piratstva in pravi, da mora Španija zahtevati od krivcev reparacije. Nesprejemljiv je izgovor, da je napad izvršila degaulistična ladja, kajti narod, ki uporablja v svoji službi plačane sile, je popolnoma odgovoren za njih dejanja. List pravi nadalje, da težko dejanje ni presenetilo Španije, ker jee nastalo sporedno z drugimi dejanji, s katerimi se skuša uničiti svoboda samoodločevanja. Sedanja Španija nikakor ni pripravljena, da bi trpela nadaljnja izzivanja in kršitve svoje suverenosti. Piratsko dejanje v vodah Fernanda Poo je postavilo piko vljudni strpnosti in tujemo vmešavanju, kajti Španija svečano zagotavlja pred vsem svetom, da se v bodoče taki napadi ne bodo ponavljali nekaznovano. Ob novem napadu na špansko suverenost bo naše orožje govorilo za obrambo naših obveznosti Separatistična stremljenja v Južni Afriki Lorenzo Marguez, 18. jan. s. Južnoafriški parlament je včeraj razpravljal o predlogu opozicijskih strank glede takojšnje proglasitve neodvisne južnoafriške republike. Po živahni debati je bil predlog z 90 glasovi proti 48 odklonjen. Glasovanje je zbudilo globok vtis med belim prebivalstvom Afrike, ki vidi v njem nov in pomemben znak naraščajočega stremljenja za ločitev usode afriškega ozemlja od usode angleškega ozemlja. JAPONSKI POHOD PROTI SINGAPU Prodiranja japonske vojske tudi avstralske čete niso ustavile in je oddaljena le še 8® km od Singapura Tokio. 13. jan. s. Japonski mehanizirani prednji oddelki so včeraj zjutraj prodrli v odsek Batupahata, 80 km severno od Singapura. in so nato napredovali ter še naprej zasledujejo angleške sile, ki se v razsulu umikajo proti jugu. To so bile japonske edinice. ki so zavzele Malako in se računa, da bodo dospele čim prej pred vrata Singapura. ker napredujejo vsak dan po 60 km. Kljub tropični vročini in odporu je zadržanje japonskih pešakov odlično. Tokio, 18. jan. s. Z nekega japonskega oporišča na Malaji poročajo, da so japonske kolone, ki so prišle iz Gemasa. včeraj zjutraj zasedle Batuanam. 7 km vzhodno od Gemasa. Zadale so strašen udarec 8. avstralskemu polku, ki je skušal ustaviti pohod Japoncev proti jugu. Vesti z bojišča pravijo, da je bilo ubitih okrog polovico Avstralcev. Med plenom je 10 poljskih topov in 4 brzostrelni topovi. Protiletalske baterije so sestrelile eno sovražno letalo. Japonske mehanizirane edinice. ki tvorijo skupino posebnih formacij, korakajo od včeraj zjutraj proti jugu in so dosegle že odsek Badupahata, 80 km se-verozapadno od Singapura. Tokio, 18. jan. (Domei) S pristojnega japonskega vojaškega mesta javljajo, da se ob zapadni malajski obali japonsko prodiranje nadaljuje z izredno brzino navzlic strahoviti tropični vročini, ki je nevarna za izbruh kakih bolezni. Japonsko napredovanje je tako naglo, da Angleži puščajo za seboj ves svoj material in celo vozni park na železenicah. Na ta način so Japonci zopet zajeli 720 tovornih avtomobilov na neki progi ob zapadni siamski obali. Japonski vojaki kažejo v teh težavnih okoliščinah vse pohvale vredno trdnost in odpornost in je bilo doslej zabeleženih le neznatno število bolezenskih primerov. Tokio, 18. jan. s. Dopisnik agencije Domei, ki sledi operirajočim četam na Malajskem polotoku, poroča, da so se Japonci polastili zadnjega angleškega letalskega oporišča na kontinentalni Malaji pri Ba-tupahatu. Nadaljnji hud udarec je bil zadan angleški obrambi, ki so ji preostala samo tri oporišča za obrambo trdnjave Singapur, ki je odslej pod stalnim ognjem japonskih ofenzivnih sil. Ta tri oporišča so Seletar, Tengah in Hobavva, vsa na otoku Singapuru. Za očiščevalne operacije posebno izvežbani japonski oddelki so prodrli vzdolž vzhodne obale Mala je, dosegli reko Pahang, usmerili se proti zapadu in zavzeli področje Temerloh ob desnem bregu reke. Tu zasledujejo ostanke angleških obrambnih skupin. Po zadnjih vesteh so bile te sovražne skupine že uničene. Tokio, 18. jan. s. Vsi listi obširno poročajo o bombardiranju Singapurja, glede drugih opeacij v tem predelu se doznava, da so japonske čete z odlično akcijo zasedle neko mesto, ki je 4 ure oddaljeno od Singapura, iin so prekoračile na več točkah »Povvelovo črto«, ki je zadnja obrambna črta trdnjave Singapur. Šanghaj, 18. jan. d. Kakor javljajo britanske vojaške oblasti v Singapuru v včeraj objavljenem komunikeju, je japonskim četam uspelo prestopiti reko Mu ar ter si utrditi prvo oporišče na južnem bregu. Komunike pravi nadalje, da se je ob izlivu te reke, ki je približno 50 km južno od Malake, pojavila japonska transportna ladja s četami in da so jo britanske sile napadle. * Tokio", 18. jan. s. Na podlagi zadnjih vesti ie položaj na malajski fronti naslednji: Malajske in japonske sile, ki so vdrle z zapada, so dosegle hitro južni del Gemasa in so napadle sovražne sile na cesti, ki vodi v Jongpeng, kjer divjajo hudi boji. Druge kolone so prekoračile reko Moar in so se usmerile proti Segamatu, da bi cdrezale umikajočega se sovražnika. V Ba-tufahti so se japonske motorizirane kolone usmerile proti Kukalu, ki je zadnje važno cestno križišče v bližini Johorebharua. Padec Malake predstavlja nadaljnji strašen udarec za obrambo Singapura, kajti z nadzorstvom Malake in Penanga so ostanki angleških sil izgubili sleherno možnost za umik preko malajske ožine in ne morejo dobiti pomoči iz Indije ln Birme. Malaka je razen tega odlično izhodišče za napade na Indijo. Uničene avstralske čete Tokio, 18. jan. (Domei) Dopisnik japonske poročevalske agencije na fronti v Malaji javlja, da so japonske čete, ki so od me9ta Gemasa prodirale dalje proti jugu, v soboto zjutraj prodrle v mestece Batua-ma, ki je približno 7 km vzhodno od Gemasa. Japonske čete neprestano zadajajo silovite uničujoče udarce 8. avstralskemu polku, ki se je na tej točki skušal upreti japonskemu prodiranju. Avstralske čete štejejo na tem mestu le še kakih 1000 mož. Vsa poročila, ki prihajajo z bojne črte, se strinjajo v tem, da so japonske sile v svojem prodiranju pri Gemasu uničile že polovico avstralskih obrambnih oddelkov Med vojnim plenom je Japoncem padlo v roke 11 topov. V tem odseku je japonsko protiletalsko topništvo sestrelilo eno sovražno letalo. Sprednji mehanizirani japonski oddelki pritiskajo nezadržno tudi iz Malake dalje proti jugu in so včeraj zgodaj zjutraj dosegli že Batupahat ter prešli na bojno črto, ki je približno 80 km severno-zapadno od Singapurja. Obnovite naročnino! Letalski napadi na Singapur Šanghaj, 18. jan. d. Iz Singapurja je bilo v soboto popoldne službeno sporočeno, da so včeraj japonske letalske sile izvršile dva nova huda napada na to britansko trdnjavo. Singapursko poročilo pravi, da je pri prvem napadu sodelovalo 20 japonskih bombnikov, dočim je pri drugem napadu priletelo dad Singapur nad 50 ja-oonskih letal. Po prvih informacijah je bilo pr: teh dveh napadih ubitih kakih 150 civilistov. Tokio. 18. jan. d. Vsa poročila z malajske fronte se strinjajo v tem. da so Japonci neomejen- gospodarji zračnega prostora nad Malajo Posebni zastopnik japonske poročevalske agencije je izjavil, da zmed •>00 letal, ki so jih imele britanske sile na tem prostoru na razpolago ob izbruhu sovražnosti, sedaj nitj ni več uporabno za letenje. Na izvidnikih poletih so Japonski letalci ugotovili, da je izmed avstralskih letalskih ojačeni. ki so dospela na malajska bojišča, ostalo uporabnih le še 44 letal. Med njimi so všteta tudi t:sta letala, ki so dospela v pomoč iz Nizozemske Indije. Izmed teh letal so jih kakih 20 najbrže uporabljali za prevoz beguncev. Vojni dopisnik lista »Asahi« p:še v zvezi z japonsko letalsko aktivnostjo nad Malajo, da je ta aktivnost dosegla svoj višek 14. januarja. Eden izmed opazovalcev, ki se je udeležil japonskega letalskega napada na Singapur, poroča, da so vojaške naprave v tej britanskih trdnjavi že mnogo bolj poškodovane, kakor pa je bil znameniti okraj Chapei v Sanghaju ob začetku kitajskega konflikta. V sistemu singa-purskih utrdbenih naprav so bila uničena že vsa letališča ter veliko število sovražnih letal uničenih na tleh, čeprav je bil zaporni ogenj britanskih protiletalskih ba-torej vedno izredno silovit. V borbi, ki se je razvila nad Singapurjem o priliki japonskega letalskega napada 14. januarja, je bilo nad mestom sestreljenih 14 sovražnih letal tipa Buffallo. Uničevanje v Singapuru Tokio, 18. jan. s. Zaradi čim dalje bolj nevarnega prodiranja Japoncev so angleške oblasti ukazale zažgati vsa poslopja, vojaške arzenale in letališča v Singapuru. da bi otežkočile japonsko napredovanje in si omogočile umik v Nizozemso Indijo. Sin-gapurski radio obupno poziva na odpor in naznanja, da so se izkrcale sveže avstralske čete. Zdi se, da nameravajo Angleži uničiti tudi plavajoče in stalne doke. ki so bili svojčas ponos angleških inžer.jerjev. Japonske čete na pohodu v Birmo Bangkok, 18. jan. d. Dopisnik nemške polslužbene agencije Melchers javlja, da so japonske čete na pohodu pri Nyitti v južnem delu Birme. O tem japonskem sunku v Birmi javljajo razna poročila, ki so dospela s fronte v teku sobote in ki so bila nato tudi potrjena iz službenih virov v Ranguonu. Nyitta je 25 milj vzhodno od luke Tavoy in približno na pol poti med birmansko mejo in morsko obalo. V političnih krogih v Bangkoku pripominjajo k temu japonskemu prodoru v smeri proti morski obali, da bodo na ta način Angleži izgubili še ono malo število važnih oporišč, ki so jim še ostala za vse njihove letalske akcije. Japonske ofenzive proti Birmi je bilo že treba pričakovati glede na dejstvo, da so japonska letala od prvih sobotnih ur dalje neprestano bombardirala mesto Moulmein. Japonska letala so v neprestanih zaporednih valovih sipala bombe na tamkajšnje vojaške objekte. Podrobnih podatkov o teh napadih doslej še ni bilo mogoče dobiti. Neka vest pravi, da je bilo eno japonsko letalo setreljeno od neobičajno silovitega ognja britanskih protiletalskih baterij. Letalska ofenziva proti Nizozemski Indiji Tokio, 18. jan. s. Medtem ko so japonske prednje straže na pragu Singapura. so japonske letalske sile pričele ofenzivo proti Nizozemski Indiji. Upravičene so skrbi Angležev glede zvez z Avstralijo in Nizozemsko Indijo. Japonske letalske sile so predvčerajšnjim napadle Babaul v Novi Pomeraniji, ki je del Bis-markovega otočja. Tokio, 18. jan. s. Japonski glavni stan poroča, da je bilo letalsko oporišče Tarakan pred nizozemskim Borneom, ki so ga zasedli Japonci, že uporabljeno za napade na sovražnika. V bitki v tem odseku sta bila izgubljena dva minolovca. Japonsko prodiranje na Luzonu Rim, 18. jan s. Uradno poročilo iz VVashingtona pravi, da so Japonci z novo silno ofenzivo proti desnemu krilu ameriških čet na polotoku Batangu dosegi' nove uspehe. Japonske napade mečno podpirata letalstvo in tormištvo. Tokio, 18. jan. d. Japonskim četam na otoku Luzonu je uspelo prodreti skozi prve ameriške obrambne linije na polotoku Batan gu. Te čete so sedaj osredotočile svoje napade na druge sovražnikove obrambne črte. Sovražnikov odpor je bil v teku teh operacij že v veliki meri oslabljen. Japonska letala so na sovražnikove Obrambne črte metala tudi letake, v katerih pozivajo domače fllipiiisko vojaStvo k predaji. Neki poveljnik filipinskih čet. ki je prišel v japonsko ujetništvo, je nato govoril svojim četam preko manilskega radia, pozivajoč jih k predaji, ker je vsak nadaljnji odpor zaman. Tokio. 18. jan (Domei.) D.-p-snik japonske poročevalske agencije, dodeljen jap n-skim četam na polotoku Batangu na otoku Luzonu. poroča: Ameriške čete generala Mac Arthurja. ki so se dosilei trdovratno upirale na polotoku Batangu. so sedaj v po'nem umiku proti obali Manilskega zaliva. Najbrže se ameriške čete nadejajo najti novo zavetje na otoku Corregidor Odkar so Janonci izkrcali nova ojačenja na tem vojnem področ:u — glavni oddelki so bili spet izkrcani 15. januarja —. Amcr čanom m več uspelo vzdržati oiačcnesa japonskega pr;1'ska in so pričeli zapuščati svoje postojanke. Japonska izvidniška letala so ugotovila, da Američani v čim dalje večjem številu zapuščajo svoje topniške postojanke na poio+cku Ratangu ter se v velikih kolonah umikajo proti r.-.z-nim točkam Manilskega zaliva deloma pa tudi na zapadno obalo polotoka Batanga. DdS Cooper v Kalknti Šanghaj, 18. jan d. Bivš zastopnik britanskega vojnega kabineta na Daljnem vzhodu Duff Cooper ie na svojem povrat-ku iz Singapura včeraj dospel v Kalkuto. Churchillov povratsk iz Amerike London, 18. jan d. Predsednik angleške vlade Churchill je na povratku iz Zedinie-nih držav prispel včeraj zjutraj v luko Plymouth. Od Bermudov dalje je Churchill potoval z letalom britanske družbe za letalski promet. Z njim vred so se vrnili v Anglijo lord Beaverbrook. Dudlev. Pounds, Charles Porta! in sir Charles Wilston. Buenos Aires. 18. jan. d. V soboto je bil v Beli hiši v Washingtonu, kakor javljajo od tamkaj, objavljen poseben komunike, ki podaja rezultate zadnjih angleško-ame-riških konferenc. V komunikeju je rečeno: Dosežen je bil popoln sporazum med Roo-seveltom in Churchillom gl^de skupnega načrta za sedanje vojaške in mornariške operacije. Dr. Gobbels v Gdansfea Berlin, 18. jan. s. Nermki propagandni minister dr. Gobbels je govoril 'noči nar^dno"-socialističnim prvakom v pokrajini Gdan-ska. V svojem govoru je omenil smrtno nevarnost. v kateri je bila Nemčija, dokler niso nemške oborožene sile pričele ofenzivo. Človeška fantazija si ne more misliti, kaj bi se zgodilo v Nemčiji in Evropi, če bi sovjetska vojska pričela ofenzivo. Po opsu velikih zmag nemške vojske je dr. Gobbels dejal, da je pri :lo v letu 1941 do največjih zmag, ki jih pomni človeštvo 'n sicer n?.d sovražnikom, ki je bil po številu in materialu v veliki premoči. Razloge imamo, da smo zadovoljni z razvojem položaja. Nemčija in Italija ter drugi narodi Evrope, ki so strnjeni okrog osi. korakajo velikim dogodkom naproti. Ob koncu svojega govora ie minister govoril o velikem prispevku Japonske za skupno stvar ter je ožigosal kampanjo ostudnih laži in nizkotnih obrekovanj sovražne propagande glede zbiranja znmskih oblačil za borce na vzhodni fronti. NemSki narod, je zaključil dr. Gobbels, izpo^juje svojo nalogo do zadnjega m se je odzvati pozivu ter odgovoril na laži sovražne propagande s prezirom. Sestanek admiralov Riccardija in Raederja Kodanj, 18. jan. s. Listi objavljajo s poudarkom brzojavko o sestanku admiralov Riccardija in Raederja in opozarjajo na tovariški duh. v katerem so potekli razgovori za nadaljnje sodelovanje obeh mornaric do dosega zmage. Priprave za odhod .diplomatov osi iz Amerike Lizbona, 18. jan. d. Portugalski potniški parnik »Niassa«, ki je bil določen, da prepelje iz New Yorka v Evropo diplomatsko predstavnike in uradništvo poslaništev in konzulatov držav, ki so v vojni z Zedi-njenimi državami, bo odplul 29. januarja iz Lizbone v New York. Kakor javlja list »Veculo«, bo izmenjava diplomatov in uredništva diplomatskih zastopstev šele v Lizboni. Letalski boji na zapadu Haag, 18. jan. d. V noči na petek je britansko letalstvo, kakor je bilo objavljeno s pristojnega mesta, prodrlo nad nizozemsko ozemlje ter iz velike višine metalo bombe. Večina bomb je padla na prosto. tako da ni bilo povzročene škode. Le nekaj bomb je v več krajih zadelo stanovanjska poslopja. Samo v nekem mestecu v severni Nizozemski je bilo popolnoma porušenih večje število hiš in večje Število nadaljnjih hudo poškodovanih. Pri tem je bilo 6 civilnih oseb ubitih ln več ranjenih. Tudi v nekem drugem mestecu južne Nizozemske je bilo hudo zadetih več stanovanjskih poslopij. Buenos Aires, 18. jan. s. Dopisnik Bata »La Nacion* poroča iz Londona, da Je bilo ob letalskih bombardiranjih nemških letalcev poškodovanih v Londonu 100.000 zasebnih hiš, vsaka petnajsta hiša, in da je poldrug milijon prebivaicev brez strehe. 2 Ponedeljek, 19. I. Od sobote do ponedeljka 60 To fprizhuje v teshave ino soper-pernoftl tiga shiulejna v trofht ino polajfhajne vfem perferzhnim per-jatlam pod verftami eapifana ino namalana. Ce imela M čarovno moč, kaj bi najprej storila? Vse šestdesete - letnice bi v dvajset pomladila. Možem pa tudi mnogo let bi vzela teže z rame, ženlčke tla ne bile bi za, njih — premlade dame. Začudeni bi gledali Ljubljančani si v lice, možje mladi, junaški vsi, ženč pa lepotice. To bila bi senzacija, oj. to bi steklo vina — Ljubljana davno si želi za pomladitev mlina. Nič gub in pleš, nič sivih las, ne sklonjene postave, ljubezen mlada sred srca, nakodrane vse glave. Se eno bi pričarala, «1» bili bi veseli, Ljubljančanom ]vo žepih vseh cekini bi zapeli. Ce naša hI Ljubljana to v predpustni čas dobila, hi v polko se potrkano kar s Krimom zavrtila. Mara J. Tavčarjeva moža kralja Aegista. To predvsem zato^ sledi antični igralski tradiciji (ki .ie predpisovala slično dolo enemu igralcu!) ter da zadosti lastnemu igralskemu hotenju. Ker j« vsa naša kritika enodušno ugotovila, da je Mrak velik igralec, bo uprizoritev »F.'ck-tre« že v tem pogledu nadvse privlačna. Naslovno vlogo kreira Tuši Rajnerjeva, ki je delo' z velikim elanom poslovenila in j ki je z uspehom nastopala v vodenih vlo- i ga-h v gledališčih v Ljubljani, Mariboru j Skopilju itd., v Mrakovem gleda!i-.eu pa j prvič kot mme. Mele v »Slavnostnem fnalu« z velikim uspehom. Elektra daje možnosti za največji in najraznovrstnejši igralski raizmah. Kot Elektrina sestra Crisotemis se bo predstavila mlada, nadarjena Pianinova. ki je prvič nastopila kot Olga Filipov na v »Slavnostnem finalu«. Že iz Mrakovih dol mana Gorju p in Dol in ar nastopata v epi-zodnih vlogah, istotako Pomikvarjeva. Prvič pia bodo nastopili: Stritarjeva, Vera, Fred Ljubljanski. Rezlaj in Cvolbar. Dolu je glasbeno spremljavo napisal mladi kompo n ist Pogač a r. Vsekakor bo premiera »Elektre« v Mrakovem gledališču nadvse zanimiv in važen kulturen dogodek. Na MušičevI razstavi in drugoil Prvo mesto v tem razgibanem gledališkem življenju p« kajpak še zmerom pripada Veselemu teatru, ki je v srnboto zvečer, v nedeljo pa kar trikrat zapored pri vab :1 v dvorano Pokrajinske delavske zveze veliko množico obe'nstva. Pavlihovci, ki so se nedavno združili z Makovim gledališčem, so včeraj dopoldne ponovno nastopili v frančiškanski dvoirani in občinstvo <«e je ob njihovem preprostem in prostodušn-om mladostnem humorju nazabavalo od sirca. Lepo število ljubiteljev likovne umetnosti pa se je dopoldne zbralo v zgornji dvorani Ober-snelove galerije, kjer jc imel akad. slikar prof. Saša Šantol vodstvo po razstavi akad. slikarja Zorana Mušiča. Pred fsrenjisff© ;.E!ectre" Jutri ob 18. bo M rakovo gledal išče v frančiškanski dvorani uprizorilo d-llektro«. Snov za tragedijo »Elektra« jc prevzel Hofmanns-tail po Sofckleju, vendar jo je modernemu človeku toliko približal, je priredil min »ter za ljudsko ku'turr. katerega je ob otvoritvi zastopal general n direktor za propagand- nv.ni-ter Rochira / generalnim direktorjem narodnega zavoda /a kulturne oJno.^e & tuj no De Feojem Ruzs»rava je brc/ dv<»ina najvažneiv.i in najpomembnejša C. i v .L»h. ki so bile do Jej pri rejene v tuj ni. Razstavljenih ie 15 tls<*." knjig, ki čudovito pričajo o del«.vanju fašistične Italije v knjižn: priKlukciji vseh p\u-m 'inijev: dvorani, ki je posvečena »p<*om 'n gmorom Puceja. Ob navzočnosti najvišjih predstavnikov nem*ke vlade in kini turnega življenja ter zastopnikov vojake je prvi spregovoril veleppojlanik Alfieri, ki je v imenu ministra Pavolini.ia pozdravil vse navzoče n sc zahvalil nemškemu zunanjemu nvnistru in propagandnemu ministru za tovari:k;i uspešno sodelovanje pri organizaciji razstave. l'o-udaril je, da je razstava mogočna priča sile duha in italijanske misli, ki je dala človeštvu zaklade umetnosti in lepote in zajam-či!a temelje napredka in civilizacije. O važnosti razstave v okviru velikega sodelovanja med obema voditeljema in obema narodoma ter obeh revolucij je govoril podpredsednik zavoda za kulturno izmenjavo s tujino senator Ralbino G-uliano. Poudari je predvsem. da sta Italija in Nemčija v teku stoletij odločilno prispevali pri ustvarjanju zapadne civilizacije. Veleposlanik Alfieri jc nato proglasi razstavo za otvoricno. Tujska legija v Ameriki Stockholm, 18. jan. d. Po informacijah, ki so v soboto dospele semkaj iz Wash.ng-tona, se v vladnih krogih v Washingtonu bavijo ta čas z osnovanjem nekakšne ameriške »svobodne legije«, ki naj bi bila sestavljena iz vojakov vseh narodnosti. Zagovorniki tega načrta sodijo, da bi v to legijo vstopilo mnogo v Ameriki živečih vojakov, ki se sicer ne žele boritj pod ameriško zastavo. Legija bi bila po načrtu vvashingtonskih krogov razdeljena v posebne narodnostne skupine, ki naj bi po ameriškem mnenju služile kot nekakšni udarni oddelki v ofenzivnih operacijah na ozemlju, ki mu ena ali druga skupina po narodnosti pripada. Ti udarni oddelki bi prišli v poštev pri morebitnih izrcevalnih operacijah. Seveda pa mora organizacijo take legije najprej dovoliti ameriški kongres. Velik požar v Sisku Zagreb, 18. jan. s. Iz Siska poročajo, da je velik požar uničil neko veliko tovarno. Škoda znaša 3 milijone kun. špansko-portugalski razgovori Lizbona, 18. jan. d. španski poslanik v Lizboni Nicolas Franco, ki je brat španskega državne? i vcciirelja generala F an-ea. j^ v soboto prit-pel v Madrid. Takcj po prihodu ga je sprejel general Franco, s katerim je imel daljši razgovor. Po obisku pri generalu Francu je bil izbonaki poslanik na razgovoru tudi pri španskem zunanjem ministru Serranu Sunerju. O teb i azgovorih ni bilo objavljeno nobeno posebno službeno poročilo. Portugalski ministrski predsednik M Salazar pa je v petek sprejel portugalskega poslanika v Madridu rir. Pereiro. ki se mudi ta čas na obisku v Lizboni. Gandhijev naslednik Lizbona, 18. jan s. Iz Londona poročajo da se je nova skrb pridružila mnogim dri-gim skrbem. ki motijo sanje Angležev, in sicer dejstvo, da je Gandhi predlagal Pan-ditn Nehruja pri volitvah za predsednika vseindskega narodnega kongresa. Pandit Nohru zastopa, kaor znano, najbolj energično strujo boicev proti Angliji. Pričakuje se. da se zadržanje kongresa do Anglije ne bo samo spremenilo, temveč bo še bolj odločno in neizprosno. Letalska nesreča v Kaliforniji Uzbona. 18. jan. s. Pri neki letalski nesreči v Kaliforniji ;e izgubila življenje filmska igralka Carrol Lombarde. Enaka usJOTTtO< ponežfefjska teflajs = 3 = Ponedeljek, 19. I. 1942-XX V deželi Goye in Velazaueza Akad. slikar Zoran Mnšič, ld pravkar razstavlja v Obersnelovi galeriji, pripoveduje o svojih doživetjih v Španiji: Bilo je konec marca 1935. leta, ko sem prestopil špansko mejo pri Port Bouju. Prijeten občutek izpolnjene davne želje me je delal nestrpnega. Saj ga ni slikarja, ki ne bi imel tajne želje, videti dežele, kjer so se rodili največji mojstri v slikarstvu, videti njih dela tam, kjer so nastala, ker tam jih je najlaže razumeti. — Bil sem na Poljskem, živel v Krakovu, spoznal sem ljudi in odnesel vtise, ki jih ni mogoče pozabiti — toda Španija je bila tisto, kar ml je vedno bdelo pred očmi. Iz Barcelone se dviga vlak čez nepregledne campe vedno višje. Pokrajina niti v osrčju ne izgubi mediteranskega značaja. Vse je živo, rdeče, ožgano od sonca, samo redke reke so obrobljene z zelenjem. — V Madrid sem prispel ob 1. po polnoči. Morje luči me je sprejelo ln ogromne množice ljudi na bulvarjih. Tu hodijo ljudje šele ob 2. spat in vstajajo ob 10. H kosilu hodijo ob 4. in večerjajo ob polenajstih. Prva pot je bila v Prado, najboljšo in največja galerijo sveta. Nikdar ne bom pozabil tistega trenutka, ko sem vstopil. Dolga, ne preširoka dvorana se končuje z okroglim prostorom, že od daleč sem spoznal doli v dnu Goyev »Dvor Karla V.«, j Nevidna sila me je vlekla mimo vseh sta- j rejših mojstrov, ki so viseli levo in desno, I naravnost tja. Kdo bi se oziral — vendar sta me zmotila v dvoranah na levi strani znanca: Greco in Vclazauez. Kam naj se človek prej obrne? Vse hkrati bi rad dojel, preveč je bilo razburjenja, da bi se mogel za delj časa ustaviti pri eni sami sliki. Spominjam se, kako sem čez pol ure ušel lz Prada — preveč je bilo vtisov, preveliko je bilo bogastvo, da bi mogel človek že prvič vso to dojeti. Posebno še, če si doživel uresničenje trenutka, ki si o njem vedno sanjal. Množica ljudi na poti proti Puerti del Sol me je spet pomirila. Trije velikani so v Pradu, Greco, Velaz-.wez in Goya. Prvi mistik in ekspresionist. ki so v primeri ž njim vsi ekspresonisti polpreteklih dni skromne in t -1 - - «* Drugi je bil aristokrat z dvora don Diego j de Silva y Velazquez. Pred njegovimi slikami objame človeka duh španskega dvornega ceremonijala in ga drži v spoštljivi razdalji. Njegova slika »Las Meninap« pokriva vso steno posebne dvorane. Po prstih ko v svetišču hodijo obiskovalci pred največ-.tim. kar je doseglo slikarstvo vseh vekov. Tretji je Gova, pravo nasprotje dvorjanika Velazgueza. Španec najbolj vroče krvi, demonske imaginacije, ki je še današnjemu J* V. ••> *- y':. ... č-fcv ' • vr---•' <-'.•<' '-' \ f •• 'i fe ' ' C % * > ' i % , , • 'S'ti'.?"'-■ P ■< I J* j, .* , m x.> I L Goya: Bikoborba človeku najbližji. Pri njem sem se ustavil. Mogoče ne toliko pri njegovih portretih ko pri njegovih povorkah, skupinah ljudi med sencami temnega drevja, pri množicah ljudi na sejmih, v temnih*va hodila gori na Cuutro Caminos, skrajno predmestje, odkoder je pogled objel ves Madrid. Tu sva zavila v gostilnico gledat cigank«, ki so plesale andaluzijske plese. Ob nedeljah sem posedal v Retiru. antr&l-a«m parku, kjer se je gospoda v avtomobilih po krožni cesti vozila v počasnem tempu po promenadi. Ali pa sam hodil po »prtuterah« — žegnanjih, kjer se je zbiralo polno ljudi, kjer se je vse vršilo po običajih kot časa Goye. de večkrat sem šel gledat bikoborbe. Bolj ko sem gledal t« Igre. bol" sem razumel Spanca ln njegovo dušo. Spanec ni krvoločen ln ne gleda.rad krvi. On uživa v lepem, uživa v sijajni dekoraciji, ki obdaja areno. Uživa v plesu espade, prenesenem z odra v nevarnost pred bikove robove. Vse kretnje z rdečim plaščem so itrogo predpisane te lz davnih časov. Nič se ne sme menjati, vsaka kretnja se vrši po pravilih, vendar v skra'ni nevarnosti tik rogov podivjane živali. To je tisto, kar Španca podžiga do skrajnih mej. Spanec občuduje pogum in ga zna nagraditi s slavo, strahopetno kretnjo pa sprejme z glasnim roganjem. Nad vsem leni bedi duh starega Goye, vse je bilo tako, kakor ,e bilo, kakor je že on nakazal. Srečaš ga na vsakem koraku, v oblekah in noši ljudi, njih kretnjah in v vsem, na cesti in doma. V slikarstvu je bil toliko Španec ko nihče drug — zato boste razumeli, zakaj je za slikirja ta dežela tako privlačna. Kuhar mora biti dandanes iznajditelj V Frankčurtu so nedavno o tvorili zavod, ki da]e nemškim gostinskim obratom pobude za sodoben Jedilni list Velazquez: Tip španskega dvorjanika To dni je na novo ustanovljeni zavod za kuharsko umetnost v Frankfurtu izdal prvo skupino receptov za frontne« obede, kakršne naj bi frankfurtski krčmarji po novem ; pripravljali gostom v svojih kuhinjah. V po- : izkusni kuhinji zavoda je zaposleno celo ki- j delo kuharjev najrazličnejših narodnost! z i bogato domiselnostjo in številnimi izkušnja- j mi. ki so se pa obenem privadili tudi potrebnega razumevanja za izbiro živil, kakršna je v vojnili časih na razpolago za priprave jedilnih listov. Obedi, ki jih pripravljajo ti kuharji, so namenjeni samo poskuš-nji, dosežene uspehe pa naj bi s pridom izkoristile kuhinje gostiln, rsetavracij in motelov širom Nemčije. Vsakemu jedcu, ki je v kuhinji tega svojstvenega zavoda izbran za pokuševalen obede v, preellože ocenjevalni formular, ki ga mora po použitem obedu izpolniti. Ja nu la ničin izstavi spričevalo vsakemu obroku. Vrednost vsake jedače, s katero tu postrežejo, sc označuje s točkami, a najviSje število točk je določenih za oznako okusa (10). Temu. kako se kakšna jed zdi na oko «;o odmerjene tri točke, prav toliko imenu, ki pri srečanju človeka z jedjo nikai;o. ni majhnega pomena. Od imena, ki ga kuhar kakšni jedi da. zahtevajo ocenjevalci predvsem, da jo pravilno označi in hkratu priporoča. Zato si nemški kuharski strokovnjaki tudi na vse kriplje prizadevajo, da bi za oznako svojih jedil izbrali čim točnejše, tudi čim privlačnejše ime. Razen teh zunanjih oznak vsakega obeda, ki pride na oceno, pa je vsekakor najvažnejša analiza njegove notranje hranljive vrednosti. O tej imajo jesedo zdravniki, kemiki in pa zastopnice zavoda za kuharsko umetnost. Ti preiskujejo vsebino beljakovin in maščob v vsakem obroku in si prizadevajo, da jedila, ki premorejo malo beljakovinskih in maščobnih sestavin, izboljšajo z ogljikovimi hidrati. Hranljiva vrednost vsake jedi se lahko oceni največ s 4 točkami. V celoti lahko vrednost ^sakoga obeda torej doseže največ 20 točk. Pokuševctlci so v svojih ocenah precej strogi, tako da obudi, ki jih pripravi kuhinja zavoda. ioft»žejo največkrat po 15 točk. Takšna cena 3e smatra za dobro in recepti, po kat^n-i sc pripravljene tako ocenjene jedi, se objavijo v glasilu gostinske organizacije m s*5 nc drugi poti dostavijo lastnikom gostinskih obratov. Jedi, ki dosežejo 10 točk. sc sma- trajo še za zadovoljive in Kuharji ki jim jc naloženo to prizadevanje, i'm dcutajo z novimi dodatki še Izboljšati vrednost. Kar ostane pod oceno 10 točk. komisija zavrne in jedača poroma Se enkrat v lonoc da pride v novi obliki vnovič na oceno. Poleg kuharske umetnosti pa posveča zavod veliko pozornost tudi proučevanju tržnih poročil. Gospodarski strokovnjak, ki je zavodu dodeljen, podaja osebju sproti izčrpne preglede o razmerah na živilskem trgu, v katerih je zajet pogostokrat položaj za več tednov naprej. To je brez dvoma važna, pa tudi čim privlačnejše ime. zavod pripravlja recepte za vso državo. Se-stavljalcem receptov je naložena predvsem skrb, dajati kuharjem pobudo za izkoriščanje živil, ki so vsakokrat na razpolago. Recepti so preračunani na obede za 10 ali 20 oseb. Ob dnevih, ko je dovoljena samo postrežba s frontnimi kosili, je veliko zanimanje zlasti za razne predjedi in juhe, zato pa se gostilničarji zanimajo predvsem za rccepte v tej smeri. Važna je tudi naloga zavoda, da proučuje uporabnost pokvarjenih živil. Važno je na primer, da se krompir. ki ga je mraz poškodoval, ne zavrže kar tako, temveč da se še uporabi, kolikor je mogoče. V kuhinji in laboratoriju, ki ji je prideljen, poskušajo tudi krompir, ki je z mrazom dobil sladek okus, napravdti užiten, hkratu pa mu sk*ušajo z namakanjem v mrzli vodi zmanjšati sladkobo, ki sa je je bil v mrazu navzel. Razen tega si zavod prizadeva, da oi uvedel tudi nekatera živila, ki v Nemčiji doslej še niso znana in priljubljena. Takftni poskusi se vrSe med drugim a sončičnim oljem, ki je v južni Evropi zelo razširjeno, z bučnicami, ki so delikatesa francoske kuhinje, pa s prosom in ajdo, ki sta se v Vest-faliji že davno uveljavili v domačem gospodinjstvu, pa jima bo treba zdaj utreti še pot v ostale predele rajha.. Popravljamo Na članek »Zemeljski raj na Filipinih«, ki smo ga objavili pred tednom dni, nara je prof. Ivan Koštial poslal naslednje vrstice; vPod trojno sliko »Filipinski domačini« se vam je primerila huda pomot«. Malajce (one štiri velike može na desni zgornji sliki in Negrite (tiste tri črne pritlikavce na levi zgoraj) ste označili kot Maore! Izvolite sprejeti na vednost, da sa Maori polinezijske rase, prvotni prebivalci Novega Zelanda — na Filipinih jih ni. 2iv« pa od 35. do 45. stopnje južne širine, torej južno od ravnika. Na Filipinskem otodj« (od 5. do 18. stopnje severne širine) tive: 1. Negriti, skoraj črni pigmejci ali pritlikavci) prvi trije z leve na vaši zgornji sliki), 2. Malajci (oni štirje veliki možje na desni na zgornji sliki), svetlorjavi priseljenci, 3. Kitajci, 4. Japonci, 5. Kreolal itd. — samo Maorov ni. — Med Novim Ze-landom in Filipini je ogromna razdalja okrog 40 stopenj zemljepisne širine.« Obnovite naročnino! EJ.A.R. - Radio Ljubljana Parliamo ritaliano Sohenia drlla XXV lezionc che verra tc-nuta dal dott. prof. Stanko Leben lunedi 19 gennaio 19!1-XX, ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one. ki slede pouku Italijanščine po radiu. Italijanske ure so samo na sporedu ob ponedeljkih, sredah ln petkih, vedno ob 19. zvečer. LEZIONE VENTESIMA QITINTA Perfetto (Passato remoto) and - are čred - ere part - ire and - ai čred - ei part - ii and - asti čred - esti part - isti and - 0 čred • e part - l and - ammo čred - enim0 part - immo and - aste čred - este part - iste and - areno čred - erono part - irono NB.: — avere: ebbi avesti ebbe a vem m 0 aveste ebbcro essere: fui fosti fu fummo foste furono II pittore Un antico pittore giapponese girava una volta la campagna, pei luoghl piu selvaggi. in cerca di bellezza da copiare, e quando passo per un folto boseo. si trovj, presso al rifugio d'un ciguale che dormiva. L'artlsta evito ogni rumore, si rannichlč presso una pianta e Io copid. Poi, quando dopo molto cammino usci dal bosco, cercd rlcovero ln Mk&lj* UpužlČ! Rudar Lepo in jasno je bilo jutro pred njegovim rojstnim dnevom, ko je Jože Podobnik odšel z doma, kjer je stanoval pri vdovi žakljevi, v najslajšem razpoloženju na delo. že takoj, ko je vstal, se je razjezil na ta svet: preklel je žive in mrtve, nebo in pekel.. Najbolj pa je rentačil nad prekletim garanjem v Barbara-šahtu, katerega ni nikdar zmanjkalo. Si<»er Je res, da življenje ž njim ni bilo posebno obzirno; že od rojstva ni videl ni-kakih svetlih trenutkov: postavljen je bil v življenjsko vrvenje kot tujec, brez prijateljev in staršev. Podobnik ni bil tiste vrste ljudi, ki se sčasoma vsemu privadijo in se j končno unese jo. Ne, on je bil rojen nergač, j Zato mu tudi delo ni nikdar bog ve kako . dišalo, tolažil se je le s psovkami in za- j bavljanjem. Razumljivo je, da po svoji naravi tudi na j predvečer svojega rojstnega dneva, svoje- j ga življenjskega praznika, ni bil bolje raz- ; položen ko druge dni. Tudi danes je bil oso-ren, dasi je krasno jutro nudilo mlademu j rudarju toliko očarljivega. Toda Podobnik j s<» je hudiča malo brigal za ublažujoči sijaj J jasnega jutra, za lepa polja, za skoraj ne- j vidnega škrjančka, ki je žvrgolel pod sivo-modrim nebom nad njim, zakaj nanj so ča- j kale le te proklete jamske luknj«, tri sto j metrov pod zemljo, kamor ni nikdar prodrl ■ sončni žarek, kamor ni bilo slišati prepevati j ptic. kjer ni bilo nikdar slišati vesele bes-.:- | de. Kvečjemu, če je kdo nanj zarežal: to je bil pozdrav, katerega pa se je bil že tako privadil, da ga je skoraj vsakokrat preslišal. Podobniku ni bilo mar, kako se koplje j rudarsko mesto v jutrnjem lesku. Malomar- j no je pozdravil svojega tovariša Jernača pred vrati stolpa nad šahtom. Delala sta v skupni partiji. Jernač ga je poznal že do kosti. Pustil ga je najraje v miru. Danes pa | je le hotel poizkusiti in navezati razgovor z njim. »Pred tednom smo še gazili sneženo brozgo, danes pa bo tak lep dan. Sonce vendar le predela človeka in ga prerodi. Vse že poganja k cvetju.« »V jami tudi!« ga je ošvrknil Podobnik zadirljivo in vstopil v dvigalo. »Tam tudi včasih«, je odvrnil Jernač, toda tovariš ni utegnil razmišljati, kaj je s tem menil. Daljši razgovor je udušilo znamenje zvonca, da se spustita v jamo. Dvigalo s šestimi rudarji se je nekoliko privzdignilo, nakar se je hitro pogreznilo v temo. čez poj ure sta bila Podobnik in Jernač že na delo-višču. Podobnik je začel jezljivo razbijati po raztrgani glavi jeklenega svedra, Jernač pa se je zatekal z mislimi k svoji družini. Zaradi molčečnosti obeh je potekal čas le polagoma. Jernaču je bilo to neprijetno. Zato K* večkrat poizkušal navezati pogovor na vsemogoče zadeve, deležen pa je bil le zavrnitev, če mu je tovariš sploh odgovarjal. Toda neutrudljivi Jernač se ni dal ugnati. Začenjal je iznova. hoteč omehčati tovariševo trmoglavost. »Ko sem bil še mlad, sem zmerom sanjal o jamah, v katerih so skrite ogromne množine zakladov!« je spet poizkusil Jernač. »Seveda si pričakoval, da ti padejo kar sami v naročje. Ta mrtva zemlja okoli nas skriva zaklade le za one .. zgoraj ... Za nas. podzemske krte, je le sloj. ki nam krivenčl hrbet in nas spravlja v omotico«', je odsekal Podobnik »Jutri imam ro stni dan. Za marsikoga je ta dan praznik, zame ne. Predobro se še spominjam vseh teh dni od mladosti. Vsi so bili enaki, pusti, vsi drug drugemu slični. Ce sem se hotel prebiti skozi to težko življenje, nisem smel zamuditi niti en^ga dneva. Zato jo tudi \ moj rojstni dan vsakdanji dan. Za tebe je lažje, ti si oženjen Jaz pa naj si kuhani sam. perem sam, skratka, na vse moram misliti sam « Jernač je opazil, da se je Podobnik unesel, da ga zasledujejo spomini, ki so ga popolnoma osvojili. »Čuden človek, ta Podobnik!« je pomislil. ^Vedno zadirljiv m nepristopen, osoren in suhoparen, zdaj pa nenadoma omehčan, zgovoren in izpremenjen.« »To življenje mi je v muko,« se je zresnil Podobnik. •»Zdi ko mi, da si tu v j :nii sam grob kopljem grob, da je od dneva do dneva večji in pristopnejšl m da me mora slednjič požreti. Ne vem. čemu bi se mučil vse življenje le zaradi dela samega, ki mi ne prinaša nikake olajšave in nikakega zadovoljstva.« »Delati je treba zaradi življenja samega. Le ustvariti ga moraš znati,« je ugovarjal Jernač. »Ali veš. Jernač, da v mojem življenju še ni zagorel ogenj, da bi mi bil posvetil na pot. ki je začela že takoj skraja z uga-š-'ijo-n. vsi so name pohabili, nihče se zame ne zmeni, le paznik me ima zmerom pred očmi. že veš. zakaj!« je pristavil Podobnik s polglasno rezkostjo. Da. vsi so nanj pozabili. Sicer je to žalostno, toda resnično. Clm bolj je razmišljal. tem jasneje je prihajal do zaključka, da je bilo njegovo dosedanje življenje jalovo ko kamenje okoli njega, dasi ne ravno brez njegove krivde. Tudi on bi bil lahko užival življenje in zajemal iz njegovih posod. toda on ie bil ovel. sprhnel. ne od dela. temveč zaradi slepote, s katero ni mogel prodreti na svetlo. Vdova žakljeva mu je večkrat pripomnila, da bi moglo biti obema veselejše in prijetnejše na svetu. če bi Podobnik le hotel njenemu sinčku nadomestiti očeta. — Toda. on nI razumel njenih podjetnih oči. niti njene stasits postave šele zdaj. po tolikih letih, ko se mu je zdelo že skoraj vse zamujeno, se mu 1e začelo svitati v glavi, da bi bil morda I* m^gel srečo, ki mu je bila tako blizu. rZ-'i se mi. da me nfk-lo kliče'« je po kratkem molku pripomnil Jernač. »Kaj te spet zbada?« se je zajedljivo za- smihal Podobnik. »Toda če misliš, pa pojdi, najbrže je paznik ali pa kakšna inšpekcija ...« »Saj tudi grem!« se je odločil Jernač, vzel jamnišeo in izginil v rovu. »čudno človeče!« je menil Podobnik sam pri sebi. »Kakor da bi ne bil naš. — Toda, za hudiča, kaj tako škriplje? Kaj tako poka? Saj se trese ko na sodni dan! Pa ne da bi me te proklete skale zaprle nalašč zda i. ko sem sam ■.. « Hlastno je pograbil jamnišeo ln hotel zbežati po rovu. Toda prepozno. Rov pred nJim se je bil že Besedel. Majhne odprtine, ki je bila še ostala ni mogel več prelesti. Kamenje se je uaipavalo vedno bolj in popolnoma zaprlo delovišče. »Prokleto, to je pa lep dar za jutri!« je zsgrmel Podobnik, ki je hotel spet prižgati iamnišco. ugaslo od zračnega puha in prahu. »Ce ne pridejo pome čimprej, poginem tu ko jamski ščurek,« se je skušal prestrašen pošaliti. Toda Sala se mu je zgrenlla na ustnicah. Ce bi bil verjel pravljicam o perkmandeljcih, bi bil lahko mislil, da je poklical Jernača eden Izmed njih avno o pravem času, ko so njega skale zaprle Položaj, v katerem se Je bil znašel Podobnik. ni bil ravno zavidljiv. Njegova skalnata celica Je bila sicer obdana z dragoceno rudo. toda premajhna, dolga in široka samo nekaj korakov. Nizka pa je bila tako, da se v nji prav za prav ni mogel niti postaviti. »Ko so pokale skale in se odpirali grobovi!« se je hotel spet pošaliti, toda nasmeh se mu nI posrečil, zakaj v resnici ni imel vzroka, varati samega sebe. Njegova groba natura je vedno bolj izgubljala zadlrljjvost. čim bolj so se grmadile neskončne ure čakanja V grobni tišini nI bilo slišati človeškega glasu, skale so prenehale pokati, usedle so se bile ko zs veta«. Ostal je v n^nrodirnl temi. ko mu Je dogorela Jam-nlšra. »Niibrže so name pozabili, ko ni slišati od nikoder niti glasu, niti udarca s kram- una capanna di miseri legnaioli, ai quaH mostro il dlsegno e domando loro: »Cono-scete che cosa č questo?« — »Certo,« repli-carono, »e un cignale morto.« II pittore non repllco nulla, e 11 giorno dopo rientro nei bosco, ricerco il covo, aspettd 11 cignale e, quando questo s'addor-mento, ricomincič quietamente a copiarlo. Portd aneora 11 dlsegno ai legnaioli, i quali alla domanda: »Conoscete che cosa č que-sto?« ripeterono: »Certo! e un cignale morto.« Tre volte il pittore tornč a rlfare 11 sue lavoro. Alla terza, quando mostro l'opera a quelli umili giudici, si sentl dire finalmen-te: »Questo? Ma e un cignale che dorme.« E allora fu contento. EsercizI I. Coniugate in tutte le persone del per-fetto: Tentare e ritentare e alla fine riuaci-re. •— Pronunclare due o tre parole e »ubito pentirsi. — Sdraiarsi e giš addsrmentarsi. — Ammalarsi di tifo, ma guarire completa-mente e levarsl dal letto dopo due megi. — Segulre il sentiero tracclato, smarrirsi nei bosco, perdere molto tempo e ritornare nri suol passi. H. Mettete ai perfetto le seguentl propo-sizioni: La commedia ha un gran successo. — La fanteria cessa di sparare. — Tutti crediamo alla sua innocenza. — Guadagna-no grandi somme di danaro. — Non ricev® nemmeno una sola lettera. — Abbiamo una gran farne. — Non capisco una sola parola. — Parto eol treno e ritorno a piedi. — Sono puniti senza alcuna ragione. — Le glornats si allungano. — Esce per veder meglio. — Comincio a lavorar 11 lunedi e finisco 11 sabato. pom ali kladivom,« je vzdlhnil in sedel na kup jalovine. »Pa kdo bi tudi mislil name? Kdo se je do zdaj brigal zame, kdo bi me pričakoval, da prisedem k mizi, kdo bi mi pripravil vodo, da se umijem, ali očiščeno obleko, da se preoblečem? Nihče! Zato pa čepim tu in moram čakati, da se zadušim.« Cas je počasi potekal. Zrak se je redčil. Vročina se je stopnjevala. Muke so naraščale. Zaužil je le nekaj kruha, ki ga je btt prinesel seboj, naraščala pa Je žeja, ker nI imel vode. Brez ure in luči je težko presojal o času, prepričan pa je bil, da je bil dan že davno ugasnil ln da se je razprostrla zunaj nad pokrajino tiha noč ... Podobnik se je pri tem razmišljanju stresel, »Da, da, življenje so živeli skoraj vsi okoli mene, rudarji, delavci in — izdajalci! Izdajalci, kakršen sem jaz! Izdal sem življenje ... Zato nI bilo vredno piškavega oreha!« Ostal je zaprt med zakladi... Naj si vzame zaklade, kdor hoče, le metri naj vrnejo svobodo!« je zakričal v praznino, v upanju, da ga bo vendar slišal nekdo, ki bi ga hotel rešiti. Toda, brez odmeva!... Podzemlje ni hotelo prerušiti tako obupnega in vendar tako veličastnega molčanja. Podobnik se je čutil izgubljenega. Njegove krvave pesti so brezupno udarjale po vidnih skalah. Primanjkovati mu je sil. Končno se je sesedel v omotici izčrpan na kup kamenja. Ko je odprl oči, je počival pred iahtom. Poleg njega sta stala Jernač ln vdov« žakljeva. »Skoraj poldrugi dan smo kopali dO tebe. Vstani in pojdi k svoji gospodinji, zakaj ona je bita zate najbolj v strahu,« j« pripomnil Jernač. Podobnik ni imel toliko moči, d« M Ml lahko vstal, omahnil je v vdovino narodjs. In ko je čutu. kako prijetna je ta opera. Je sklenil, da se ji preda popolnoma v varstvo. Na praznik svojega rojstnega dne js našel največji zaklad: življenje samo. andevu knezov in pustolovcev Spomin na dunajski kongres, sestanek krona nih in nekronanih državnikov, kakršnih malo pomni zgodovina — Kož, čigar vojni pohodi so dali pobudo za dunajski kongres Dunaj pač nikoli ni bil tako važno torišče evropskega dogajanja kakor v času od oktobra 1814 do maja 1815, ko so se na njem zbrali evropski vladarji in diplo-matje, da po francoski revoluciji in po napoleonskih vojnah na novo urede Evropo. Šest cesarjev in kraljev je tedaj uživalo gostoljubje dunajskega dvora in razume se, da so kronani gostje vzbujali pozornost vsega dunajskega občinstva. Z vladarji je prišla dolga svita ministrov, diplomatov in kurtizan, trgovcev, učenjakov in umetnikov, iskalcev sreče in pustolovcev. Cesarjem in kraljem so dunajski duhoviteži kmalu dognali najprimernejše oznake njihovih značajev, ki so se glasile približno takole; Aleksander Ruski — ljubi za vse, Friderik Viljem Pruski — misli za vse, Friderik Danski — govori za vse, ■ Maks Jožef Bavarski — pije za vse, Friderik Virtemberški — je za vse, Franc Avstrijski — plačuje za vse. Ta ljudska sodba sicer ni izčrpala vseh možnosti moralne analize navzočnih Veličanstev, vendar se ne da reči, da ne bi bila zadela žeblja, na glavo, zlasti kar se tiče avstrijskega cesarja, ki mu je pripadla naloga, da bodi gostitelj vseh. Višino njegovih stroškov najbolj nazorno osvetljuje navedba, da je samo dvorna kuhinja imela takrat na dan okrog 50.000 goldinarjev izdatkov. Ruski Adonis Med gosti je bil pač najbolj popularen ruski car Aleksander, ki je bival tedaj v apartmanu dvora, še zdaj imenovanem po njem. Bil je mlad in lep, da so ga ljubile vse ženske, čeprav je bila njegova soproga izjema med njim:; bil je navdušen plesalec in se je vedel in ponašal kot pravi vojak. Kakor je sam izjavil Metternichu, je preziral vsakega moža, ki ne nosi uniforme. Ljudstvo ga je imelo rado, ker je pogosto- Friderik Danski je bil čisto drugačnega kova. Bil je majhen in nežne polti, zelo svetlolas, a s svojim velikim nosom in vodeno sivimi očmi ni bil niti trohice lepotca. A njegova živahnost, njegova duhovitost in dovtipnost v razgovoru so bile tako učinkovite, da so ljudje pozabljali na njegovo gr-doto. JCakor Aleksanler je bil tudi on velik ljubitelj lepih Dunajčank. A med tem ko ruski car ženske naklonjenosti ni kaj prida cenil, je bil Friderik prav velikodušen ljubimec in neko dunajsko dekle, ki si je znalo pridobiti njegovo srce, je ob slovesu prejelo od kralja njegovo sliko, okrašeno z briljanti, in dosmrtno pokojnino v lepem znesku 2000 goldinarjev. Izvoljenko njegovega srca so Dunajčani še dolgo potem imenovali »dansko vdovo« in kadarkoli se je ob nedeljah pojavila na promenali, so zijala prodajali zanjo. Še dva čudaka med kralji Kralj Maks Jožef Bavarski pa je bil zelo štedljiv človek in je denar izdajal samo za nakup umetnin. Med vsemi kronanimi glavami, kar jih je kdaj prebivalo na dunajskem dvoru, je napravil vtis najbolj meščanskega človeka. Znana je bila njegova redkobesednost, a poleg nadvojvole Karla Avgusta Vajmarskega, je bil med vsemi udeleženci kongresa najbolj goreč ob skova-lec umetnostnih zbirk. Bil je ves iz sebe, ko mu je ruski car nekega dne pre.l nosom odkupil neko Rubensovo sliko, ko je slučajno prišel k njemu. — Zadnji v vrsti takratnih gostov dunajskega dvora je bil kralj Friderik Virtemberški, tiran v smislu 18. stoletja, a po postavi neznansko velik Friderik Viljem Pruski tn še bolj neznansko širok. Njegova strast je bila lov. A ker zaradi svoje obsežnosti ni mogel niti hoditi niti jezditi, je uporabljal nizek- nalašč za njegove telesne mere napravljen voziček, v katerem se je v veliko zabavo občinstva tudi po dunajskih ce- Stari cesarski dvor na Dunaju krat hodil sam ali v spremstvu Evgena Beauharnaisa, Nepoleonovega pastorka, po ulicah. Ob takšnih prilikah je rad — ha zgražanje vsega dvora — stopil v kakšno krčmo ali celo v kakšno pivnico v Pratru. Prav tako se je prešerno pomešal med ljudstvo na plesih in redutah. — Med vsemi damami dunajskega plemstva je največjo pozornost posvečal knegmji Gabrijeli Turjaški. Ko je nekega dne v mestu opazil njeno kočijo, ji je takoj sledil. Kneginja se je peljala k svoji prijateljici kneginji Schwar-zenbergovi, soprogi fel1.maršala, v staro palačo vojnega sveta. Tudi Aleksander je za njo vdrl v maršalovo stanovanje, a ko je svojo oboževanko izgubil izpred oči, je zgrešil vrata in se je iznenada znašel pred maršalom, ki se je pravkar preoblačil, tako da mu je pripadla kočljiva čast, da sprejme carja vseh Rusov v sami srajci in spodnjicah. Vsaka 1 |ubezen Ima nekaj svojega V svojem jedru povsem različen od Alek-sadra Ruskega je bil kralj Friderik Viljem Pruski. Bil je še postavnejši, še bolj vojaški od njega ;n bil je prav tako ljubitelj zabav in lepih žensk. A bil je vendar temen človek, njegova ljubezen je bila bridka. Dunajčani so takoj opazili njegov resni, da, kar mračni pogled. Po njegovem zadržanem vedenju in molčečnosti so ga — čisto po krivici — razglasili za mislečega človeka, šušljali so o njem, da je bil kot 201etni fant zaljubljen v lepo grofico Julijo Zichy in da je mlada Julija po njegovi zaslugi takrat več vedela o pruskih vojaških zadevah, kakor vsak generalštabni oficir. — Kralj Metternich (lesorez) stah vozil na sprehod. Vsa okolica se je bala njegove surovosti in togote. V Stutt-gartu so imele vse mize polkrožne izreze, odmerjene po obsegu deželnega kneza, in tudi na Dunaju je cesar dal takšne mize napraviti zanj. A zmerom takšne mize le niso bile pri roki. Tako se je primerilo tudi na sv. Štefana dan. Takrat je bila v razpravi neka zadeva, ki Frideriku ni bila po godu, pa je sredi razgovora planil pokonci, pri tem pa je mizo z vsem, kar je blo na nji, vrgel svojemu cesarskemu gostitelju med hruščem in truščem k nogam. Bil je tolikšen škandal, da je kralj takoj naslednje jutro odpotoval. A da Dunajčanom ne bi zapustil spomina, da ni le debel, temveč da ima tudi debelo kožo, je vsem strežajem, ki so imeli opravka ž njim, razlelil nekaj nad 60.000 goldinarjev napitnine. Dva „kavallrja" iz Londona Med najzanimivejše, vsaj najorig nalnejše udeležence kongresa sta spadala oba Angleža, poslanik angleškega Veličanstva lord Steward in njegov brat lord Castlereagh, opolnomočenec za pogajanja na kongresu. Castlereagh je užival sloves pravega Angleža, ki nima pojma o zemljepisju. Govorili so o njem, da ne ve niti, da leži Lipsko na Saškem. Edino gibanje, ki ga je ljubil lord, je bil ples, a ples je bil v skladu z njegovo pojavo, kako*- se mački prilega boben. — še bolj neroden je bil njegov brat. poslanik lord Ste\vard. Zarali njegove na-lišpanosti in domišljavosti so ga Dunajčani krstli za ^zlatega fazana«. Pri vsej svoji prenapetosti pa se je včas.h ponižal do naj-odurnejših proslaštev. Ko je nekega večera odhajal iz gledališča, se je v gneči približal eni najbcgatejišh madžarskih plemkinj in se tako daleč spozab.l proti nji, da je dama poslaniku angleškega kralja pripeljala zaušnico, da je odmevaio po hodniku, še trša pa mu je predla, ko se je nekaj nato sprič-kal z dvema izvoščkoma na donavskem mostu. Hotel ju je zboksati, a ona dva sta bila urnejša od njega in sta ga pretepla z bičem in bičevn.kom, da je obležal na cesti in ves teden ni mogel iz s.ba. Pri vsem tem pa je bil Steward tako pobožnjaški, da ob nedeljah ni smel slišati glasbe. Zaradi njega je morala biti Beethovnova akademija, ki jo je dirigiral vel ki mojster sam, prestavljena od nedelje 23 na ponedeljek 29. novembra 1814. Ifvarto^irci in o&czutt A razen tega, da sta iz Anglije priš a na dunajski kongres dva najoriginalnejša diplomata. je otoško kraljestvo prispevalo tudi nekaj najznamenitejših pustolovcev med gosti. Med njimi je bi' naki mister Raily, kvartopirec po poklicu, ki je v Rusiji bil napravil kariero in je prinesel na Dunaj okrog m lijon rubljev ter jih z blazno razsipnostjo pognal. Kakor pripovedujejo o njem, je kmalu nato v Parizu, kjer ga je igralska sreča očitno zapustila, umrl od gladu. Boljše sreče od njega je b:l Irec 0'Bear, k ije pripadal isti profesiji kakor Raily, a mu je naneslo, da je priigral dosmrtno rento 1000 funtov. — Več časti gre mistru For.ercnu, t kuharju kongresa, či- gar vsa slavohlepnost je bila v želji, da na dinejih servira najboljše bifsteke cesarskega mesta. — Pa tudi Židov teJaj ni manjkalo na Dunaju. Bili so to pravi izkoriščevalci kongresa, v njihovih žepih, ne v žepih dunajskega prebivalstva, se je stekalo evropsko zlato, kar ga je s kongresom prihajalo na kup. Na prvem mestu sta bili banki Arnstein in Eskeles. Njuna lastnika sta imela palači, ki sta po razkošju in sijaju prekašali večino plemiških hiš in poslani-ških hotelov. Finansje Angležev je bil zlasti vojni dobičkar Herz. Važno vlogo je igral tudi neki Ankerberg, krščen Žid, ki je dosegel plemiško čast in mesto dvornega tajnika, obenem pa je bil eden najbolj slo-večih oderuhov takratnega Dunaja. Med drugimi všečnimi in nevšečnimi go- sti se je na Dunaju takrat mudil tudi znameniti slikar Isabey, čigar čopiču gre zahvala, da so nam ohranjeni obrazi vseh pomembnejših udeležencev kongresa. A ko je zbiral portrete, enega izmed gostov nikakor ni mogel pregovoriti, da bi mu »sedel« — drugega pruskega opolnomočenegaWilhelma von Humboldta. Humboldt se je sam sebi zdel tako grd, da živi duši ni naklonil svojega portreta. Dolgo se je upiral, nazadnje pa je izrazil svojo pripravljenost pod pogojem, da za sliko ne plača niti beliča. Ko je bila slika gotova in so jo nato razširili v neštetih reprodukcijah, je prevladalo obče mnenje, da je Humboldtov portret najver-nejši med vsem:. Slikar se je na ta način maščeval nad njim. da niti trohice v grdobi njegovega obraza ni utajil. Del kongresa se je odigral v Ljubljani. Paviljon na Cesti dveh cesarjev, v katerem sta"se ustavljala avstrijski cesar in ruski car, ko sta hodila v Mestni log na lov Pohod črne umetnos Lani je poteklo 50o let, odkar je veliki Johannes Gnten-berg izumil tiskano črko, a zaradi vojnih razmer je ta pomemben jubilej šel skoraj neopaženo mimo Evrope Plazu iz Gutenbergovih rok, ki se je sprožil v Mainzu, ni mogel zaustaviti nihče, dokler si ni osvojil poslednjega kotička na zemeljski obli. Leta 1469. so začeli tiskati v samostanu Subiaco v srednji Italiji, Utrechtu in Benetkah, leta 1470. v Niirn-bcrgu, Parizu, leta 1471. v Bologni, Ferrari, Neaplju in Speyerju„ ieta 1472. v Cre-moni, Mantovi, Parmi, Veroni itd. čez 40 let je bilo v Evropi otvorjenih že okrog 1120 tiskarn; tako je po eno tiskarno imela Črna gora, Poljska, Turčija, Madžarska, po tri Danska in švedska, 14 Nizozemska. 27 Španija, 47 Francija, 47 jih je bilo v Nemčiji in 80 v Italiji. Prvi tiskai ski zavod v Italiji je bil ustanovljen leta 1464., tri ieta pozneje so že začeli tiskati v Rimu. 33 let pozneje, t. j. leta 1500., je štel Rim že 38 tiskarn. Znameniti tiskar beneški je bii Er-hard Radtold iz Augsburga, ki je izdajal sijajna liturgijska dela. Trideset let pozneje so v Benečiji našteli že 151 tiskarn. Pr-mr izdaja Dantejeve »Božanske komedije« je izšla leta 1472. V Španiji so že leta 14-38. imenuje Barcelona kot prvo tiskarsko mesto. Na Francoskem je bila prva tiskarna urejena leta 1470. na vseučilišču Sorbonni. V istih letih je prodrlo tiskarstvo tudi v Belgijo, Portugalsko, Švico, Dansko in švedsko. V Stockholmu so odprli prvo tiskarno leta 1483. Preobširno bi bilo to poročilo, ko bi se spominjali vseh prvih tiskarjev v posameznih državah. Gutenbergovi učenci so bili kakor apostoli, ki so se razkropili po vsem svetu, da so ponesli narodom to epohalno darilo. Se nobena setev ni rodila toliko obilnih sadov, kakor Gutenbergov izum tiskarskih črk. Celih sto let približno je minilo po iznajdbi, ko so se mogli drugi večji narodi že ponašati z uvedbo in širjenjem tiskarni-ških podjetij. Da se ni rodil leta 1508. začetnik slovenske pismenosti in slovenske tiskane knjige, reformator Primož Trubar, kdo ve, koliko časa bi bili mogli Slovenci še čakati na tolikšno kulturno pridobitev. Primož Trubar je se^avljal slovenske črke. se vadil v pisanju in mnogo prevajal iz nemščine v slovenščino. V Tiibingenu na VViirtemberškem je izvedel za tiskarja Mor-charta. ki mu je tiskal prvi slovenski knjižici »Abecednik« in »Katekizem«. V domovino so razpošiljali knjige za časa protire-formacije v sodih za bombaževino. Kranjski stanovi so jih pregledali, jih odobrili in Primoža Trubarja še navdušili za nadaljnje delo. Slovenci se imamo Trubarju zahvaliti za osnovanje prve tiskarne na Kranjskem, katero je otvoril po Trubarjevem vzoru Ivan Mandelc. Ta tiskarna je za nas Slovence silno važna, saj je iz nje izšlo v letih 1575. do 1581. okoli 29 slovenskih del. V Sloveniji smo zlasti v novejšem času dobili v mnogih večjih krajih veliko število tiskarn, ki pa so omejene na gotovo število prebival; v, zakaj že Napoleon je poudaril veliko važnost tiska, ko je izpregovoril na senatni seji leta 1809.: »Tiskarna je arzenal, v katerega ne srne vsakdo.« Največ tiskarn je seveda v slovenski prestolnici Ljubljani in nekatere tiskarska podjetja so kakovostno lahko merijo s prvovrstnimi pri drugih večjih narodih. Tiskarska stroka se je v poslednjih stoletjih stalno izpopolnjevala in izboljševala. Tako je leta 1802. izumil brzotiskalni stroj Friderik Konig, rojen v Ov.'crzellu pri Wiirz-burgu. V takratni Nemčiji iznajditelj tiskarskega stroja ni našel razumevanja za svoj umotvor, zato je odšel v Anglijo, kjer je uveljavil svoj izum. Izumitelj stavnega stroja Otmar Mergenthaler je prvikrat leta 1884. preizkusil stavni stroj v New Yor-ku pri dnevniku »New York Tribun-«. Od tedaj dalje je izključno ročno tiskarsko delo prešlo k mehaničnemu delu, ki je pa, kar je samo po sebi umevno, zvezano z izrazito duševnim delom. Uporabljata ga tako stavec kakor tudi strojnik. Dandanes je v uporabi po vsem svetu na sto in sto tisoče stavnih strojev in si modernega časopisnega podjetja brez stavnih strojev niti predstavljati ne moremo. J. Pr. L. Ljenko Igorov: če M J • 9 0 Eh, kaj bi z raznimi godrnjavci! Jaz, na primer, sem navdušen monarhist, zakaj na dvorih so vedno podpirali umetnost in kralji so krmili sestradane umetnike. Saj nič ne rečem, včasih je kar potrebno, da je umetnik lačen; imel sem prijatelja, ki se "ie celo navduševal za misel: Vse slovenske rogovileže pod ključ, pesnike pa sestradati' »He stričko, potem bodo peli ko slavčki'? Jaz se s tem ne strinjam povsem, niti ne trdim, da se le kralji menijo za umetnike. Semtertja odkupi lečnemu slikarju kakšno delo tudi premožnež z debelo zlato verižico na velikem trebuhu in cigf.ro v ustih, človek, ki Je začel takorekoč z nič in si je denarja nabrskal na kup. Toda bog ve koliko prošenj in tudi ponižanj je treba za to in kako je treba kriviti hrbet! — Vse drugo pa je poklon pred kraljem, zakaj človek se zaveda, da se klanja pred človekom, ki brezdvomno Izvira iz bolj ali manj junaške rodovine, pred človekom, ki predstavlja narod in je tudi vezan na dolžnosti ter mu ni vseeno, ali umre dema ali v tujini, čeprav v zadnjem primeru s kovče-gom zlata. Včasih si kar zaželim, da bi bil kralj; pa pri tem nimam velikih načrtov: Tako bi, na primer, podaril zlatnik vsakomur, ki bi vpričo mene izrekel besedo tajga, zakaj ta beseda mi sila ugaja, ker mi dolgi »a« predstavlja nekaj obsežnega ln skrivnostnega^ mehki »j« pa pravi, da je tista temna in skrivncst .a ter divja obsežnost obenem tudi nežna. Ravno tako me navduši — pa brez posmeha. če smo nepristranski — ime Tatjana. zr-.kaj troie š:rokih »a« izraža nekaj neskončnega, ksr znmre šele nekje na obzorju. »j« pa označuje zopet mehkobo, ki se žens^ sila poda. Amr>nk v merti n? sama Hpovina: tudi železo se mi pretaka po žilah; če je treba ga je knr r*kaj meric, zsto ljubim tudi nekaj takega.' kakor je. recimo, beseda »vdar« Zopet široki »a«, ki zaznava nekaj, kar izbruhne s silo in nenadoma, vendar 2e dolgo zadrževano Z veliko ploskvijo pokrije vse: kr-r bi se hotelo še upirati. Ir. tisti ->r~ na koncu potem še ne miruje, temveč je nadaljevanje prvotne si'e: zarivn se. doklc-r ni delo temeliito opravljeno — potem pa napoči počitek Iz vreče pa bi zagrabil pest zlata in bi ca nasul pisatelju za stavek: »Ni prav. če človek toliko potuje, ker povsod pusti malo srca.« Bral sem nekaj ljudi, o katerih vsi pravijo. da so veleumni. Nekateri teh mislecev celo pišejo, da je živeti nesmiselno če prav se niso sami ubili. Jaz pa vseeno ne bom obupal nad življenjem dotlej, dokler bo vsaj še nekaj takih besed in stavkov. Seveda, tudi za sebe ne bi pozabil prihraniti pesti zlata, zakaj zaljubil — tak) smo vsi ljudje - sem se v svoj stavek. »Ni prav, če človek toliko misli.« Takole je bilo: zadnjič sem zopet sedet zraven dekleta. V sobi je bil ie polmrak vzdušje ne pretoplo. mirno — sanjavo m čisto brezglušno Dekle je počasi zaprlo oči in naslonilo glavo daleč na naslonjač; hotelo se ji je spati in tudi mene se je polotila mironost. da sem ji položil glavo na prsi. ona pa mi je grebla — ravno tako mi je delala mati. ko sem bil še majhen, da sem prej zaspal — s prsti po laseh. Prisluškoval sem bitju njenega srca in sem ji pcg^dal v obraz, v čisto mirno obličje, katero me navduši; ravno tako kakor planine, ki jih gledava s sošolcem zadnjo popoldansko uro iz šole. namesto da bi sledila profesorici, ki iwia s srebrom vokvirjene naočnike, lepa. rdeča in okrogla lička ter jamico na sredi brade. »Rada?« sem spravil čez čas polglasno skozi pclzaprte ustnice to že tolikokrat rabljeno besedo, zakaj ljudje radi slišimo dostikrat tisto, kar nam ugaja. Ko mi je mirno prikimala, sem še nadaljeval" »koliko?« »Veliko,« je zašepetala. Jaz pa sem bruhnil v smeh. zato je bila užaljena. Toda kaj si morem zato! Saj nisem hotel, pa sem vseeno moral misliti. Ker pa »:m že rrislil. sem se dokopal do ponovnega spoznanja, da smo ljudje smešni. Zakaj spomnil sem se na dva druga stavka. Bilo je na snegu in mrazu, ko sem jo takrat vprašal, ali me ima rada. in dobil sem odgovor: »Ah. kako me zebe v noge!« in potem še: »kako je mrzlo, kar domov grem!« O liubezni. o tem niti misli, niti besede Ravno tako zadnjič: namesto — bedak - da bi bil dekle stisnil k sebi in bi se bila ljubila, je zopet premagala pamet srce. Tako je ravno naneslo, da smo sedeli pri kozarcu. In ko sem se ga nasrkal in se mi je še zazdelo, da se Tatjana spogleduje z mojim tovarišem, mi to ni bilo po volji. Ko pa sem se še spomnil na stavek, da ni prav, če človek toliko potuje, ker povsod pusti malo srca«, sem začel razmišljati o njenem razkosanem srcu! Krepek kos ga je pustila že v petnajstem letu pri sosedovem študentu, s katerim sta se gledala z oken, čeprav se on ni prav nič zmenil zanjo. Potem ga je odlomila precejšen kos pri tistem mladem, postavnem uradniku, ki pa je imel že zaročenko. Mogoče se jI ga je odkrhnil košček celo pri onem ju-ristu. za katerega se ni mogla ogreti. Tako si ga je razkosala, da pri tem ne omenim predrznega starega strica, ki ima ob sencih že sive lase — to baje mladim ženskam kar ugaja — in jo hoče vedno objemati in poljubovati ter stiskati k sebi. In še to: Ona je že godna za možitev. jaz pa sem le ubog študentek z dobrim namenom in brez položaja. Da, da, če pa je položaj v slabem položaju, potem je človek prav zares v slabem položaju. Brez dvoma, da je ostalo še ne ravno majhen kos srca tudi zame. ampak to je le kos; in ravno do tega me je prignalo razmišljanje. Prav res, tudi zadnjič pri kozarcu sem hotel le s srcem: in čisto nič nisem kriv, če je bilo drugače — meni in drugim v slabo voljo — saj sem že vendar rekel, da bi rad postal kralj, da bi prihranil tudi zase še pest zlata iz velike vreče za stavek: »Ni prav, če človek toliko misli«. Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren Oton Christof - Vsi v Ljubljani