LETO III - Št. 1
no
P
DOMŽALE, 26. januarja 1978
PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ
OBRAZLOŽITEV ODLOKA O LESTVICI KATASTRSKEGA DOHODKA
V skladu z obveznostjo, izhajajočo iz resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SRS za obdobje 1976-1980 in na podlagi odloka o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka (Ur. list SRS, štl2/77) ter navodila za izdelavo lestvic KD (Ur. list SRS, št. 18/77), ki natančneje določa osnove in merila za ugotavljanje novega KD, so bile občinske skupščine dolžne izračunati in sprejeti nove lestvice do konca leta 1977, le-te pa dostaviti Skupščini SR Slovenije v potrditev.
Vzroke za izračun novega KD je treba predvsem iskati v posledicah inflacije in pa intenzifikacije kmetijske proizvodnje (Zadnji izračun KD je bil izdelan leta 1955, revaloriziran pa leta 1966), kar pa je vplivalo na zaostajanje KD za narodnim dohodkom iz kmetijstva. Po ocenah predstavlja KD kot davčna osnova in pa kot dohodkovni cenzus za uveljavljanje vrste pravic kot so otroški dodatki, nadomestila itd. le še 18 % dejanskih dohodkov tako, da npr. s 60 % stopnjo davka iz kmetijstva zajemamo le približno 10 % narodnega dohodka iz kmetijstva.
Občinski skupščini Domžale in Kamnik sta na predlog svojih strokovnih služb na sejah svojih zborov v mesecu juliju letos imenovali medobčinsko komisijo za ugotavljanje katastrskega dohodka, katere naloga je bila izdelati osnutke in predloge novih lestvic KD, ki se bodo uporabljale za odmero davka iz kmetijstva že za leto 1978. Komisija je imela v svoji sestavi 12 članov in to ljudi iz različnih strokovnih področij, kar je omogočilo po eni strani kontinuiteto pri delu, po drugi strani pa odgovarjajoči rezultat.
Komisija je izdelala osnutek lestvice KD, jih javno razgrnila za čas 30 dni in sicer od 5. 9. do 5. 10. 1977 ter na podlagi sprejetih pripomb in predlogov izdelala predloge lestvic. Predlogi lestvic so bili dostavljeni republiški komisiji za ugotavljanje KD, ki je bila zadolžena za izvedbo postopka usklajevanja lestvic med posameznimi katastrskimi okraji v SR Sloveniji.
Usklajene lestvice, ki jih je naša komisija sprejela, so bile obravnavane ter na zadnji seji komisije tudi potrjene.
NAČIN IZRAČUNA IN REZULTAT I
Glede na pomembnost te materije smatramo za potrebno, da določene elemente bolj podrobno obrazložimo in to predvsem sam način izračuna in pa rezultate, do katerih je komisija prišla.
Katastrski dohodek je zaslužek v denarju, katerega dosegajo lastniki zemljišč s poprečnim krajevno običajnim načinom obdelave. T a dohodek se ugotovi na tak način, da se od bruto dohodka, t. j. od vrednosti pridelkov odštejejo materialni stroški, povezani s proizvodnjo posameznih kultur. Za ugotovitev realne vrednosti dohodkov se je upoštevalo tudi stranske pridelke, t. j. strnišne posevke, podsevke in vmesne posevke. Zaradi poenostavitve se ni ugotavljal dohodek vsake kulture posebej, pač pa se je take kulture, ki se gojijo v manjšem obsegu in se bistveno ne razlikujejo po pridelkih in cenah, združevalo v ustrezno predstavniško 1'ilturo. Materialni izdatki, ki so se pri proizvodnji priznavali so stroški za seme, sadike, umetna gnojila, zaščitna sredstva, organska gnojila za vrtove, stroške za vprežno in strojno obdelavo, prevoze, amortizacijo kmetijskih zgradb, inventarja in nasadov.
Za posamezne pridelke in za storitve ter material se je uporabilo cene, kakršne je ugotovila statistika pri izračunu narodnega dohodka iz kmetijstva za leto 1975 ter v razponih cen, ki jih je ugotovila medrepubliška komisija.
Pri ugotavljanju dohodka posameznih kultur seje upoštevalo podatke, katere zbira statistična služba, tako v pogledu razdelitve kultur, kakor tudi cen pridelkov ter materialnih stroškov. Ker je medobčinska komisija imela nalogo izračunati katastrski dohodek za celoten katastrski cenilni okraj Kamnik, je morala zbrati podatke o površinah in hektarskih donosih iz vseh občin, ki zadeva cenilni okraj Kamnik, t. j. iz občine Kamnik, Domžale, del občine Kranj, Ljubljana-Šiška, Bežigrad, Moste, Litija, Zagorje. Zbrani podatki so služili za osnovo pri izračunu dohodka za posamezne kulturne kategorije zemljišč, komisija pa je morala po zastopanosti posameznih kulturnih kategorij po posameznih razredih, izračunati realni dohodek za vsak razred in vsako kulturno kategorijo zemljišč. Razdelitev statistično ugotovljenih pridelkov posameznih pri-
delkov na posamezne razrede, kakor tudi zastopanost posameznih kultur v plodoredu je bila zelo težavna, ker o tem ni nikakih podatkov in je bilo treba pri delu porabiti skoraj izključno izkušnjo strokovnjakov.
Osnovni kriteriji za ugotavljanje katastrskega dohodka, katere je komisija morala na podlagi medrepubliškega sporazuma upoštevati, so bili predvsem sledeči:
— Predstavniške kulture za ugotovitev strukture proizvodnje so bile: strna žita (pšenica, ržn soržica) ter ječmen in oves, koruza, njivske vrtnine in krmske rastline. Pšenica in rž sta bila posebna predstavniška kultura, oves in ječmen pa druga predstavniška kultura. Koruza se je obračunavala skupno z industrijskimi rastlinami, ki jih je pri nas malo. Vse njivske vrtnine so se obračunavale na osnovi poprečnega donosa in cene krompirja.
— Dohodek od sadovnjakov se je izračunal tako, da se je v strukturi proizvodnje prikazalo tiste vrste dreves, ki prevladujejo in se je dohodek ugotovil na osnovi količin ter cen sadja, ugotovljen po statistiki, kakor tudi količin krme, ki se pridela v sadovnjakih.
— Dohodek od travnikov in pašnikov se je ugotavljal po donosnosti sena. Za travnike, kjer raste seno slabše kakovosti, se količina takega sena zniža ustrezno z njihovo hranljivostjo in vrednostjo.
— Dohodek od gozdov se je obračunaval kot vrednost prirastka na panju po poprečnih cenah sortimentov iz leta 1976.
— Stroški za obdelavo in nego zemljišč za posamezne kulture so bili limitirani s strani medrepubliške komisije, ravno tako tudi amortizacija kmetijskih zgradb in inventarja, ki je bila za njive in travnike ter vrtove določena v procentu od bruto dohodka za sadovnjake pa v določenem znesku. Tudi za cene kmetijskih pridelkov iz leta 1975 je medrepubliška komisija posredovala tukajšnji komisiji v manjših razponih.
Izračunane lestvice katastrskega dohodka je komisija poslala v usklajevanje republišk-komisiji, katera je lestvice uskladila za vseh 42 katastrskih cenilnih okrajev, pri čemer je morala upoštevati tudi novi katastrski dohodek v republiki Hrvatski, ki je novi KD izračunala v letu 1976.
Po republiški komisiji usklajene lestvice so priložene v posebni tabeli. Tabela prikazuje za primerjavo dosedanje lestvice katastrskega dohodka ter nove lestvice s prikazom indeksa povečanja lestvic.
To povečanje je različno po posameznih kulturah in v okviru teh po posameznih razredih. Prikazani indeksi so le poprečni za posamezne kulture, so pa nižji v boljših bonitetnih razredih in razmeroma visoki v nižjih razredih, kar narekuje ustrezno prilagajanje socialne politike, politike obdavčenja in pd. s področja, kjer prevladujejo slabši razredi. Dosedanji katastrski dohodek je bil v nižjih razredih nizek in ni odražal dejanskih dohodkov, pač pa bolj željo, da se hribovite predele čim bolj razbremeni družbenih obveznosti. Novi KD odraža torej dejanski dohodek.
Indeksi povečanja po posameznih katastrskih cenilnih okrajih so različni in so za posamezne kulture sledeči:
— njive	Kamnik	376
	SRS	354-609
- sadovnjaki	Kamnik	303
	SRS	254 754
- travniki	Kamnik	516
	SRS	400-796
— pašniki	Kamnik	234
	SRS	377-864
— gozdovi	Kamnik	5
	SRS	390-790
Na podlagi gornjih podatkov lahko ugotovimo, daje sedaj veljavni KD za katastrski okraj Kamnik v primerjavi v višini KD v SRS sorazmerno višje ocenjen, na drugi strani pa na osnovi višine lestvice novega KD lahko ugotovimo, da je bilo delo medobčinske komisije opravljeno strokovno.
KAJ POMENI NOVA LESTVICA KD ZA ZAVEZANCE DAVKOV IN PRISPEVKOV IZ TEGA NASLOVA?
Kot že povedano, pomeni katastrski dohodek v denarju izražen dohodek od poljedelske in živinorejske pa tudi gozdne proizvodnje, ki ga
^54529141929^5
dobimo po odbitku poprečnih materialnih stroškov in amortizije. Ta naj bi bil v bistvu čimbolj izenačen z narodnim dohodkom, ustvarjenim v privatnem sektorju kmetijstva. Razlika je v tem, da je narodni dohodek od kmetijstva statistično izračunan na podlagi ocenjenih donosov kmetijskih kultur, pri katastrskem dohodku pa je narodni dohodek od kmetijstva porazdeljen po bonitetnih razredih zemljišč in katastrskih kulturah, na podlagi strokovne ocene poznavanja razmer in vsakoletne strukture proizvodnje - zastopanosti posamezne kmetijske kulture na različnih bonitetnih razredih zemljišč in na ta način izračunana lestvica KD za enoto površine.
Katastrski dohodek je osnova za odmero davščin in prispevkov od kmetijstva in osnova za vrsto raznih cenzusov meril, na podlagi katerih občani uveljavljajo svoje pravice iz zakonskih predpisov. Vsi ti razni cenzusi, merila, stopnje in odstotki se bodo morali prilagoditi glede na novo izračunano lestvico katastrskega dohodka, še preden se bo nova lestvica KD lahko pričela uporabljati v te namene. To se bo moralo zgoditi zlasti za tista merila, po katerih je obremenjena zasebna kmetijska proizvodnja. Na podlagi sprejetih političnih stališč in dokumentov ter družbenega plana kmetijstva 1976-1980 so opredeljene perspektive, možnost in pomen proizvodnje hrane kot prioritetna naloga našega nadaljnjega razvoja. To je tudi zadostna garancija, da bo kmetijstvo kot gospodarska panoga tudi v bodoče stimulirana v razvoju in ne bo obremenjena z večjimi družbenimi dajatvami glede na dohodek kot doslej: To velja se zlasti za obveznosti iz pristojnosti občine Domžale, ki je s svojo pozitivno politiko do razvoja kmetijstva, diferencirano davčno politiko in davčnimi olajšavami vzpostavila celo takšno razmerje, da je dejansko stimulirala razvoj kmetijstva, zlasti še preko sklada za pospeševanje kmetijstva v višini, ki 200 % presega pobrane davke od kmetijstva. Takšno politiko namerava tudi nadaljevati. Pričakovati je torej zmanjšanje davčnih stopenj v proporcu na povprečno povečanje nominalne vrednosti lestvice katastrskega dohodka.
Pripravil: Franc Gorše, dipl. ing. agr.'
PRIPIS: ODLOK o lestvici katastrskega dohodka je objavljen v današnji številki Uradnega vestnika.
Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije in 578. člena zakona o združenem delu ter določil družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 in z namenom, da se uresničijo sklepi in priporočila, sprejeta v Skupščini SR Slovenije dne 25.4. 1975 ob analizi o uveljavljanju in izvajanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v občinskih skupščinah in skupščini SR Slovenije in sklepi ter stališča s posveta, ki so ga pripravili Skupščina SR Slovenije, Republiška konferenca SZDL in Skupnost slovenskih občin dne 13. 11. 1975, se udeleženci
- Skupščina občine Domžale,
- Občinska konferenca SZ DL Domžale,
- Občinska konferenca ZKS Domžale,
- Občinski svet Zveze sindikatov Domžale,
- Občinska konferenca ZSMS Domžale,
- Občinski odbor ZZB NOV Domžale,
- Občinska izobraževalna skupnost Domžale,
- Kulturna skupnost Domžale, Občinska zdravstvena skupnost Domžale,
- Občinska raziskovalna skupnost Domžale,
- Skupnost socialnega skrbstva Domžale,
- Skupnost otroškega varstva Domžale, Stanovanjska skupnost Domžale,
- Tclesnokulturna skupnost Domžale,
- Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale,
- Samoupravna skupnost za varstvo pred požarom,
- Kmetijska zemljiška skupnost Domžale,
- Skupščina enote za zaposlovanje Domžale,
- Konferenca delegatov za skupščino SIS pokojninskega in invalidskega zavarovanja Domžale,
- Klub samoupravljavcev Domžale
(v nadaljnjem besedilu udeleženci)
DOGOVORIJO
o enotnih načelih informacijske dejavnosti v občini Domžale ter o ustanovitvi, nalogah, položaju in vlogi Informacijsko dokumentacijskega centra v občini Domžale.
1. člen
Udeleženci tega dogovora se zavedajo, da predstavlja mformiranje enega bistvenih elementov v uveljavljanju celotnega samoupravnega sistema.
Udeleženci tega dogovora ugotavljajo, da je bil od uveljavitve delegatskega sistema do danes na področju informiranja storjen določen korak naprej, da pa je informiranje v občini še vedno premalo organizirano ter se razvija nesistematično.
Da bi dosledno uveljavili delegatski sistem, morajo udeleženci vzpostaviti tak informacijski sistem, ki bo omogočal zajemanje najširših ustvarjalnih pobud delovnih ljudi in občanov, njihove potrebe in interese tako, da bo delo skupščin in drugih organov ter družbenopolitičnih organizacij v procesu samoupravljanja in vodenja resnično odraz interesov in potreb vseh delovnih ljudi in občanov.
2. člen
Na osnovi ugotovitev iz 1. člena tega dogovora se bodo udeleženci prizadevali, da bodo na področju informiranja delovnim ljudem in občanom zagotovili redne, pravočasne, resnične, popolne ter po vsebini in obliki dostopne informacije na vseh področjih družbenopolitičnega in družbenoekonomskega življenja, še zlasti pa si bodo prizadevali, da bo delovnim ljudem in občanom zagotovljeno posredovanje njihovih predlogov, stališč in mnenj.
3. člen
Udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo pri oblikovanju celovitih informacij, ki bodo služile za odločanje ali opredeljevanje posameznih vprašanj, upoštevali zlasti naslednje:
— celovit prikaz obstoječega stanja;
— primerljivost stanja, pri čemer je potrebno upoštevati realnost primerjav;
— cilje in razloge, ki narekujejo potrebo po spremembi stanja oziroma kaj se želi s spremembo doseči;
— temeljna razmerja in temeljne rešitve, kijih vsebuje ter možne alternativne rešitve v zvezi s predlagano spremembo.
Poleg tako oblikovanih gradiv se udeleženci zavezujejo, da bodo pripravljali sekundarna gradiva - povzetke, v katerih bo na razumljiv in jedrnat način zapisano:
— zakaj je gradivo nastalo;
— novosti, ki jih gradivo prinaša,
— kakšne bi bile materialne in druge posledice, če se gradivo sprejme ali če se gradivo ne sprejme;
— ali je kdo o gradivu že razpravljal in kakšne so bile že morebitne pripombe.
4. člen
Da bi uresničili načela iz tega dogovora, bodo Občinska skupščina:
— nadaljevala z izdajanjem Skupščinskega poročevalca kot priloge Občinskega poročevalca ter objavljanjem vseh gradiv v celotnem besedilu za potrebe delegatov;
— dosledno upoštevala načela o vsebini informacij iz tega dogovora, kakor tudi metodologije za pripravo gradiva za seje občinske skupščine, ki se že sedaj uporablja;
— informirala delegate, delovne ljudi in občane o dogajanjih v skupščini ter o sklepih in delovanju posameznih skupščinskih teles, kakor tudi izvršnega sveta občinske skupščine;
— razvijala sistem obiskovanja delegacij ter vključevala v obiske tudi strokovnjake s področij, ki so v obravnavi na zborih občinske skupščine;
— zagotavljala redno informiranje delegatov o izvrševanju sklepov občinske skupščine in njenih organov;
— z ustreznimi metodami dela vzpodbujala delegate, delovne ljudi in občane k tvornemu sodelovanju pri programiranju dela občinske skupščine in določanju prioritetnih nalog za obravnavo na zborih občinske skupščine;
— razvijala vse mogoče oblike dodatnega informiranja delegatov ter zbiranja pripomb in zahtev v obliki sestankov z vodji delegacij, vodji konferenc delegacij, razpravami v okviru Kluba samoupravljavcev in podobno;
— organizirala in vzpodbujala sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so sestavni del skupščinskega sistema ter povezovanje splošnih in skupščinskih delegacij v horizontalni liniji. Samoupravne interesne skupnosti:
— dosledno upoštevale načela o vsebini informacij iz tega družbenega dogovora;
— objavljale sklice, kratke povzetke sej skupščin v Skupščinskem poročevalcu;
— zagotovile usklajeno in sočasno distribucijo gradiv vsem delegatom;
— izdelale in dosledno upoštevale enotno metodologijo na področju informiranja delegatov, delovnih ljudi in občanov o realizaciji programov ter finančnih kazalcih;
— vse informacije oblikovale tako, da bodo le-te v čimvečji meri vzpodbujale uporabnike k dajanju predlogov za razreševanje temeljnih vprašanj in interesov s področja dejavnosti posameznih SIS;
— v večji meri navezovale neposredne stike izvajalcev in uporabnikov ter na ta način uveljavljale informiranje preko osebnih stikov;
— posebno pozornost pa bodo SIS namenile tudi medsebojnemu informiranju, usklajevanju stališč ter na ta način prispevale k celovitemu informiranju delovnih ljudi in občanov o svoji dejavnosti. Družbenopolitične organizacije:
— na vseh ravneh v občini Domžale bodo obveščale delovne ljudi in občane o vseh pomembnih sklepih in stališčih, ki jih sprejemajo, obenem pa bodo posredovale svoje mnenje in stališče do vseh po-
membnih vprašanj, ki se obravnavajo v TOZD, DO, KS, SIS ali občinski skupščini;
- posebej bodo spremljale stanje in razvoj sistema informiranja v vsaki konkretni sredini ter sprejemale ustrezne sklepe za njegovo poglabljanje ter družbenopolitično ovrednotile prispevek vsake konkretne sredine ali odgovornega posameznika pri uveljavljanju in razvijanju informacijskega sistema.
5. člen
Izhajajoč iz opredeljenih obveznosti se udeleženci dogovorijo, da ustanovijo informacijsko-dokumentacijski center občine Domžale INDOK CENTER v delegatskem sistemu kot osrednjo občinsko institucijo v enotnem občinskem informacijskem sistemu z naslednjimi temeljnimi nalogami:
- zbiranje informacij, potrebnih za delo delegacij in delegatov, iskanje primerjalnih podatkov itd., pomembnih za samoupravno sporazumevanje, družbeno dogovarjanje in odločanje v samoupravnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, v skupščinah SIS in občinski skupščini;
- urejanje zbranih informacij in sporočil po enotnem klasifikacijskem sistemu, ki bo omogočal hitro in enostavno posredovanje potrebnega gradiva;
- seznanjanje preko zborov delovnih ljudi in drugih oblik osebnega izjavljanja delovnih ljudi in občanov, tajništev samoupravnih organov v TOZD, uredništev glasil OZD, dnevnega časopisja in drugih medijev javnega obveščanja, delegatskih biltenov in preko drugih načinov delovne ljudi in občane z informacijami, ki so jim potrebne pri njihovem delu v samoupravnih organh, družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih in na drugih mestih;
- opravljanje drugih tehničnih in organizacijskih nalog, za katere se udeleženci posebej dogovorijo.
6. člen
Skupščina občine Domžale se zavezuje, da Indok center iz prejšnjega člena tega dogovora oblikuje kot posebno samostojno službo, kije glede medsebojnih razmerij delavcev v njej vključena v delovno skupnost upravnih organov skupščine občine Domžale.
Skupščina občine Domžale se zavezuje, da v okviru svojih možnosti poskrbi za osnovne pogoje za delo Indok centra prostor, material, telefon, razsvetljavo, vzdrževanje prostorov itd.
7. člen
Da se zagotovi uresničevanje interesov udeležencev tega dogovora kot ustanoviteljev Indok centra ter da se povezuje in usmerja ter opravlja nadzorstvo nad njegovim delom, udeleženci tega dogovora ustanovijo poseben svet, ki ga sestavljajo po 1 delegat udeležencev in 1 delegat Indok centra.
Svet poleg drugih nalog, ki jih opravlja po tem dogovoru, potrdi pravila o delu Indok centra in sprejme program dela Indok centra ter obravnava ostala vprašanja, ki so pomembna za pravilno uresničevanje nalog centra.
Indok center je dolžan predložiti svetu ob koncu vsakega leta poročilo o svojem delu.
Udeleženci se sporazumejo, da na podlagi sprejetega programa dela Indok centra za tekoče leto prispevajo potrebna sredstva za uresničeanje nalog Indok centra.
8. člen
Udeleženci tega dogovora so soglasni, da bodo Indok centru pravočasno dostavljali celotna gradiva, ki nastajajo pri njihovem delu in ki so pomembna za samoupravno delegatsko odločanje.
Udeleženci bodo hkrati s celovitimi gradivi pošiljali tudi povzetke zgoraj omenjenih gradiv.
Udeleženci se tudi zavezujejo, da bodo z družbenopolitično akcijo vplivali na druge organizacije in skupnosti ter vire informacij, da bodo upoštevali določila tega dogovora in Indok centru pošiljali svoja celovita in sekundarna gradiva ter bodo obvezno spoštovali dogovorjene standarde in klasifikacijo pri pripravljanju gradiv.
9. člen
Indok center se bo zaradi Usklajenosti svojega dela in zaradi izmenjave izkušenj povezal z ostalimi Indok centri v drugih občinah ter z republiškim Indok centrom. S tem, da se bo vključil v celotno mrežo Indok centrov in služb v SR Sloveniji bo možen tudi vertikalen pretok informacij, ki so pomembne za odločanje tako v okviru občine kot na ravni republike, v obeh smereh.
10. člen
Upoštevajoč celovitost in zapletenost informacijskega sistema se udeleženci zavedajo postopnosti razvoja Indok centra, zato se obvezujejo, da bodo v naslednjem obdobju usmerili svoja prizadevanja v to, da k ustanovitvi Indok centra pristopijo tudi temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije ter krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti z območja občine
Udeleženci si bodo v okviru možnosti tudi prizadevali, da se bo Indok center skladno z razvojem avtomatske obdelave podatkov postopno usposabljal tudi za uporbo računalniških podatkov.
11. člen
Spremembo tega dogovora lahko predlaga vsak udeleženec tega dogovora, kakor tudi svet ustanoviteljev Indok centra.
12. člen
Ta dogovor prične veljati, ko ga podpiše večina udeležencev tega dogovora.
Številka: 033-2/77-11
Domžale, januarja 1978 PODPISNIKI:
Krajevna skupnost Ihan
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Ur. 1. SRS št. 29/72) in v skladu s statutom Krajevne skupnosti Ihan ter na podlagi 142. čl. statuta občine Domžale in Odloka skupščine občine Domžale o razširitvi obveznosti plačevanje samoprispevka (št. odloka 420-3/77-11 z dne 5. 5. 1977) je Krajevna skupnost Ihan na svoji seji dne 26. 12. 1977 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinansi-ranje asfaltiranja ceste Ihan—Brdo. .
1.
Razpisuje se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za so-finansiranje asfaltiranja ceste Ihan—Brdo. Referendum zajema vse delovne ljudi in občane, ki prebivajo na območju kraja Brdo, Goričica in delu Ihana, ki je vezan na cesto Ihan—Brdo.
2.
Na referendumu glasujejo vsi občani, ki so vpisani v volilnem imeniku območja navedenega pod tč. 1 tega sklepa, vključno tudi zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve delegacij v skupščino družbenopolitične skupnosti.
Referendum bo v nedeljo dne 29. 1. 1978 od 6. do 18. ure v Osnovni šoli v Ihanu.
Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu.
Referendum izvede 5-članska volilna komisija, ki jo imenuje Zbor delegatov KS Ihan. Volilna komisija postavi in imenuje 3-članski volilni odbor z namestniki.
Referendum se izvede z glasovanjem neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je besedilo: Krajevna skupnost Ihan
GLASOVNICA
za referendum dne 29. 1. 1978 o uvedbi krajevnega sofinansiranje asfaltiranja ceste Ihan—Brdo in sicer Goričice in del Ihana, kije vezan na ceste Ihan-Brdo. Samoprispevek naj bi plačevali:
1. lastnik stanovanjske hiše
2. lastnik avtomobila
3. lastnik traktorja
4. lastnik konja
5. lastnik tovornjaka
6. lastnik vikend hišice
7. nekmet, lastnik pridobljenega zemljišča (ne z dedovanjem)!po letu 1967
samoprispevka za za območje Brda,
5.000,00 din 2.000,00 din 1.000,00 din 500,00 din 4.000,00 din 20.000,00 din
20.000,00 din
Samoprispevek velja oziroma se plačuje za dobo 2 (dveh) let od l."3. 1978 dalje s tem, da se lahko plača v enkratnem znesku takoj ali v 24 enakih zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo 1.3. 1978.
GLASUJEM
„ZA"
„PROTI"
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA", če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedico „PROTI"!
5. }
Predračunska vrednost del znaša 2,500.000 din. S samoprispevkom pa bi se zbralo približno 1,200.000 din v 2 letih. Preostala sredstva do predračunskega zneska se bodo zbrala iz drugih virov.
Samoprispevka ne plačujejo občani v vseh primerih določenih z zakonom o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 3/73).
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi na krajevno običajen način v Krajevni skupnosti Ihan.
Datum: 11. 1. 1978
Predsednik zbora delegatov KS Ihan Anton Slovnik, l.r.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Oddelek za splošne zadeve in družbene službe
OBJAVA o prodaji motornega vozila
Na podlagi 3. člena pravilnika o vrsti, prostornini in življenjski dobi motornega vozila, višini nadomestila pri nakupu motornega vozila, obsegu zavarovanja in višini pavšalnega povračila stroškov za popravilo motornega vozila (Uradni list SFRJ št. 8/77) objavlja Oddelek za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Domžale
javno licitacijo
o prodaji osebnega motornega vozila znamke CIT ROEN TOMOS AMI-8, letnik 1971, registriran, prevoženih 44.000 km, v dobrem stanju.
Izklicna cena vozila je 27.000 din.
Javna licitacija bo dne 1. 2. 1978 ob 15. uri na sedežu skupščine občine Domžale, soba 35/1, ogled vozila pa od 12. do 15. ure na dvorišču občine Domžale. Po ogledu vozila pred licitacijo je interesent dolžan položiti 10 % pologa izklicne cene.
TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV
LEK LJUBLJANA n. sol. o. objavlja dela oziroma naloge v
TOZD KEMIJA, Mengeš
TE HNIK na obratu za ekstrakcije
Delo: Nadzira oziroma organizira proizvodni proces pri izolaciji, čiščenju in predelavi naravnih učinkovin (predelava digitalisa, divjega kostanja in rženih rožičkov) ter pri obratovanju nekaterih zahtevnejših naprav (sušilniki in podobno) - delo s topili in alkaloidi.
Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še srednješolsko izobrazbo kemijske smeri, eno leto delovnih izkušenj. Delo je organizirano v treh izmenah. Poskusno delo traja 60 dni.
VEČ POMOŽNIH DELAVCEV na obratu za ekstrakcije
Delo: Delovno področje zajema delovna opravila in naloge v obratu ekstrakcij. Predvideno je postopno prehajanje od enostavnih na bolj sestavljena delovna opravila.
Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti vsaj 6 razr. osnovne šole. Delo je v treh oziroma štirih izmenah (neprekinjen ciklus proizvodnje), zato je primerno za moškega. Zaželeno je stanovanje v bližini tovarne. Poskusno delo traja 30 dni.
TOZD DROGE, Mengeš
OBRATNI INŽENIR—ASISTENT
Delo: Uvajanje aplikativnih izsledkov in tehnologije iz področja fitokemije in drog. Izboljšave obstoječe tehnologije, optimalno koriščenje proizvodnih kapacitet, študij organizacijsko-tehničnih metod dela in normativov materialov, proučuje in uvaja nove analitske metode in postopke ter normative. Sodeluje pri predlogih letnih in periodičnih planov.
Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti visokošolsko izobrazbo kemične ali agronomske smeri, enoletne delovne izkušnje. Delo je občasno terensko in je primerno za moške. Poskusna doba je 90 dni.
VEČ POMOŽNIH DELAVCEV
Delo: Pridelovanje in finalizacija drog. Delo v proizvodnem obratu je večizmensko, v letni sezoni pa tudi terensko. Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti končano osnovno šolo. Prednost bodo imeli kandidati z opravljenim šoferskim izpitom za B ali F kategorijo. Zaželeno je stanovanje v bližini tovarne. Zaradi občasnega terenskega dela je primerno za moške. Poskusno delo traja 30 dni.
TOZD INVEST SERVIS - poslovna enota Mengeš
ELEKTROTEHNIK
Delo: Organizacija vzdrževanja v novem obratu predvsem električnih naprav in instalacij ter ostalih naprav za avtomatizacijo proizvodnje, vodi delo elektrikarjev vzdrževalcev v obratu. Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti štiriletno srednješolsko izobrazbo električne smeri - šibki tok, S izpit, 3 leta delovnih izkušenj.
STROJNI TEHNIK
Delo: Organizacija vzdrževanja, vzdrževanje instalacij in strojnih naprav.
Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti štiriletno srednješolsko izobrazbo strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj.
VEČ ELEKTRIKARJEV
Delo: Vzdrževanje elektrike, vključno naprav za avtomatizacijo proizvodnje.
Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti poklicno šolo električne smeri, opravljen S izpit (oziroma ga mora opraviti kmalu po sklenitvi delovnega razmerja).
VEČ KLJUČAVNIČARJEV - STROJNIH
Delo: Vzdrževanje proizvodnih strojev in klimatskoenergetskih naprav.
Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti poklicno šolo kovinarske stroke, 2 leti delovnih izkušenj.
Objavljena dela v TOZD In vest servisu so organizirana izmensko, poskusno delo traja po 60 dni.
Kandidate prosimo, da svoje ponudbe pošljejo najkasneje do 5.2. 1978 kadrovsko-splošnemu sektorju delovne organizacije „LEK", Celovška 135, 61007 Ljubljana-Šiška.
OGLAS
Po polovični ceni prodam malo rabljen globok otroški voziček TRIBUNA.
Slamnikarska 27, Mengeš — stanovanje 10.
OGLAS Iščem dopoldansko varstvo za sedem mesečnega otroka, po možnosti v centru Domžal.
Miklavčič Anica, Antona _Skoka 8, Domžale,
OGLAS
Dekle išče ogrevano sobo blizu Domžal, po možnosti blizu postaje, „Pod šifro: mirna nekadilka."
Naslov v uredništvu glasila.
DOPISUJTE V
"POROČEVALEC"