Kaliopa DIMITROVSKA ANDREWS Oblikovalska merila pri urejanju mest in drugih naselij št. 26, 27/1994 Uvod Delovni osnutek Zakona o urejanju prostora in graditvi (november 1993) opredeljuje prostorske vidilce kot sestavine prostorske strukture, ki zagotavljajo njeno skladnost in učinkovitost (čl. 1.2.1/3 - temeljni pojmi), definira pajih kot: i-azvojno (organizacijsko)-funkcionalne, varovalne in oblikovalske. Iz osnutlca zakona je razvidno, da oblikovalski prostorski vidild temeljijo na splošnih načelih estetike in spoštovanju kultumo-zgodovinskega izročila. (čl.1.2.1/3.3). Splošna načela estetike so definii^a-na kot "... sklop principov na podlagi dobrega okusa in spoštovanja lepote" (The Concise Oxford Dictionary, str. 17). Prav zato je, preden preidemo na definiranje olDlUtoval-skih meril, pomembno, da najprej pojasnimo vlogo estetike v zgodovini planiranja in načrtovanja mesta ter analizii"amo oblikovalska določila v sodobnih predpisih o planiranju in urejanju prostora (v zahodnoeviX)p-skih državah), predvsem z vidika spoštovanja (varovanja in razvoja) naravnih in kulturnozgodovinskih danosti ozii'oma značilnosti prostora. Vloga oblikovanja in/ali estetike v zgodovini planiranja in načrtovanja mest Oblikovanje in estetika sta opredeljena kot dve sestavini istega procesa. in sicer, oblikovanje kot aktivnost pri organizaciji oblik in prostorov ter estetika kot vizualna presoja končnega izdellta. Poenostavljena razprava o estetskem doživljanju urioanega okolja (gl. Dimitrovska, 1993) identificira dva osnovna tipa reakcije na obliko grajenih fonn: 1. senzualno reakcijo (fonnalno, Santayana - gl. Lang 1987; prirojena estetska senzibilnost, SmiÜi, 1987), ki temelji na prirojeni sposobnosti človeka, da zazna in odgovori na določeno stopnjo elegance v grajenem okolju, kot so pravilne oblike, simetrične forme, foniie v proporcu; 2. intelektualno realccijo (simbolno, Santayana), pri kateri je reakcija rezultat intelektualnega znavanja in i"aZLunevanja okolja, oziroma pri kateri je vi-ednotenje vizualne pojavnosti, funkcije in pomena url^anega okolja in objektov rezultat predhodnega znanja in izkušenj posajneznika, vldjLično s socioekonomskrmi in kulturološkimi vplivi. V okviru planiranja izraz estetski večinoma uporabljamo zato, da bi izi"a2ili vizualno-oblikovni rezultat razvoja, saj ima večina objektov v ajhitektumi in urbanistični praksi empirično, fizično naravo, Id je zaznavna predvsem vizualno. Estetska presoja izhaja pretežno iz ocene vidljivega, ocene povi^šja in zunanjosti. Dominacija vizualne percepcije je odvisna od senzual-nega ogrodja, ki uravnava sam alct gledanja oziroma načine opazovanja. To ogrodje je laliko kulturološko, ideološko, včasih tudi politično. ICaj bomo videli, kalco, s kakšnega zornega kota in s kaltšnim namenom, je že vnaprej določeno z uporabo določenih "pravil gledanja" (Teymur, 1981, str. 82-83). Z diligimi besedami. seiiZLialna, percepcijska ocena, Id je sicer v filozofskem smislu subjektivna in re-laüvna. je zelo pogosto družbeno in historično detenninii"ana. Estetska dimenzija grajenih oblik ne more biti reducirana samo na oceno njihove pojavnosti ali vizual- Estetska presoja Urbanističiioobli-kovalska merila Urbanisüäio obliko-vaiye v okviru planiranja Estetska presoja Je opredeljena kot proces s katerim se vpliva na aktivnosti pri organizirariju còlìk in na vizualno presojo končnega proizvoda. Po zgodovinskem prikazu vloge estetslce presoje pri oblikovanju mest ter ryene vmeščenosti v sodobne pia-lìerske procese so predstavljeni primeri kodißcacije v podroäii zakonodaji razliäiih evropskih držav, vkljuäto s Slovenyo. Posebej so iz-postavljeiia urbanističnoobl ücoval-skamerila. V zvezi z večkrat izrečeno priponibo, da Je v praksi skoraj nemogoče proizvesti estetskega okolja Je v zaldjiičloi predlog priprave priročnika za oblikovaitje urbojiih prostorov. Kaliopa Dimitrovska Andrews Aesthetic criteria for planning urban and other settlements Aesthetic assesment Urban design aiteria Urban design aiid tfie system of planniiig Aestlietic assessment is deßjied as a process by which activities in organising shapes ojid visual evaluatioji of the Jhial product are inßuenced. A historic survey of the scope and role of aestJietic assessnient in town design is followed by a comparison of the placement of aesthetic assess-ment in the laws of particular European countries including Sloveiiia, Urban design criteria are especially elaborated. As a result of the ojlen heard remark, that it is almost impossible to produce an aesthetic environment, a proposal for a mamial on the design of urban spaces is presented. št. 26,27/1994 nili i"azsežnosU. ne da bi upoštevala tudi socialne, ekonomske in kulturne okoliščine, v katerih so bili te oblike zgradili, distrilauirali in uijo-rabljali. Sla'atka, glavne značilnosti estetske presoje grajenega okolja so: 1. usmeijena je v vizualno percepcijo in oceno zunanjosti; 2. gre za Izkustveno, subjektivno in emocionalno ra^iunevanje grajenega okolja in njegovih metaforičnih in simboličnili razsežnosti; 3. estetsko "znanje" je v arhitektonskem in urbanističnem pogledu vsota intuitivnih, profesionalnih, ideološldh in izkustvenlli informacij, Id vključujejo tudi socio-zgodovinske in tehnološke vidilve. Zaščita vizualnih lastnosti pri grajenih fonnali je bila prisotna v oblikovanju grških in rimskili mest in še prej. Znani so Aristotelovi principi lepote in varnosti v mestu, Vi-ti'uvijevi napotki o zasnovi mesta, Albertijeve renesančne ideje o idealnih oblikah ulic in trgov (i-azličnost in enotnost). Čeprav so bili pm primeri estetskega nadzora predvsem rezultat zasebnih interesov (npr. lo-alja, aristokracije, cerl^vé), bolj značilni primeri izhajajo šele iz obdobja od 12. do 14. stoletja, ko so bile osnovane različne mestne komisije, da bi nadzorovale urbanistični razvoj v samostojnih, svobodnih mestih ali mestiiih di-žav (tos-canska mesta, Zürich, Bern, Be-netl^e, Dubrovnik). Tako je, na primer, v mestnih arhivih v Sieni, ohranjeno na stotine različnih predpisov, uredb in napotkov oziroma navodil za planiranje, oblikovanje in financiranje ulic, ti'gov, ceritva, vodnjakov, vhodov v mesto oziroma mestnih vi-at in podobno, Id so bili namenjeni pooblaščenim komisijam in arhitektom. Mestni zakonodajalci so posvečali veliko pozornost zlasti unifomiira-nemu razvoju glavnih ulic: določanje In zaščita ulične linije, uporaba homogenih gradbenih materijalov, enotno oblikovanje pritličja objektov. Podol^no so pri oblikovanju mestne podobe Berna ujDorabili natančno opredeljena gradbena pravila (codes). Zai-adi izpeljane regulacije vnstnüi hiš "čistih" fasad in enotno ai'kadiranili pritličij velja Bern še danes za eno od najlepših evi'ospldh mest. Toda to, kai- je predvsem zanimivo pri mestili kot so Bern, Siena in ostala srednjeveška mesta, je dejstvo, da so enaka pravila pri gradnji uporabljali nekaj stoletij (od 13. do 19. stole^a), kar je omogočalo "renovircaye fasad skladiio s časom, prinienùm okusom oziroma niodo, vendar ta/co, da so proporci ostajali še vedjio eiiaki" (Braiaifels, 1988, sir. 76). V obdobju po renesansi je veliko mest skušalo zelo natančno upodobiti svoj flzičnl videz. Arhitektonski profil mesta in piikaz njegove silhuete je postal pomemben element ugleda mesta in obenem reklama za njegovo veličastnost. Tako obstajajo izredno lepi pogledi na mesta, kot so Firence. Benetke (1500), Antwerpen (1515), Nürnberg. Fi-anldlirt, Lübeck (1552) (Braunfels, 1988). Vsalco mesto se je želelo predstaviti kot "kompletiio, jasno arhitektonsko zasnovcmo iii dokončajio, vanw, hvalevredno, vedjo ill brezbrižno" (Braunfels, 1988). Fanatično hrepenenje renesančnega mesta po redu v mestni kompoziciji In podobi je oblikovalo lirične estetske elemente, ki so imeli vse do danes močan vpliv na sodobno planiranje mesta. Sitte (1843-1903), Id ga nekateri imenujejo "oče modernega planiranja mesta", je poenotil oziroma zdaižil Ailstotelove principe pri oblikovanj u mesta ("napravi, da se ljudje počutijo vame in srečne"), Vitruvljeva priporočila o zasnovi mesta in Albertijeve renesančne ideje o idealnih ob likali ulic in trgov v temeljne principe mestnega oblikovanja (tlie ai't of bullding cities). Slttejeve ideje o uporabi estetike v procesu planiranja so povzete v izvlečku manifesta, ki gaje 1. 1877 objavilo Društvo avstrijsldh inženirjev in ai'hitektov: "ObUlcovanJe mesta v celoti, kot tudi lyegovUi posanieziiih delov. Je po-nvsmbno un-ietniško dejcuye. Načrti mesta in mestne rasli niso samo dejanje ravnil in šestil, ampak so -kot artistična naloga - liüccy potrebne najprej ideje in potem globoko razumevartje potreb nietmpole št. 26, 27/1994 ter zahteve nvxlemega načma življenja, še bolj pa seiizualeji ol^čiitek oblikovanja prostora in razumevanje oblik. " SiLte sije prizadeval za uporabo tridimenzionalnega mestnega plana (Bebaungsplan), ki so ga začeli uporabljati po letu 1890. Pozneje je postal osnova za podrobnejšo gradbeno regulacijo, še posebej za coning višin. Coning je bil pravzaprav nemška iznajdba, definiran pa je kot: "^ìeobivDcbìi mehanizem za vzdrževaj\Je določenega reda in sredstvo za zaščito Javnega interesa nied neiiadzorovanim razvojem mest m sproščene špekulacije z zemljišči - preprosta potreba v obdobju zgodiyega planiraiya mesta" (Collins, 1972. str. 27). Sitte je imel velik vpliv v Avstriji in Nemčiji. Številne občine so predelale svoje mestne načrte na podlagi Sit-tejevih teoretskih napotkov (npr. Linz, Brno) ali pa po navodilih njegovih učencev, naslednikov, kot sta Henrici (Dessau) in Fisher (München). To obdobje močnega estet-sko-arhitektonskega vpliva pri pla-nii^anju mest v Nemčiji (Idonee 19. stoletja), znano kot "romantično obdobje", se je razširilo tudi v dmge evropske dežele in Ameriko. Belgijec Charles Buls v knjigi Estetika mesta (1893) odobrava Sittejeva določila o urbani estetild. V ZDA so v okvirui gibanja City Beautiful (Lepo mesto), ki so ga ustanovili med svetovno razstavo leta 1893, uspeli v pla-nii'ajije mest vključiti tudi principe lepih umetnosti o kompoziciji, si-metiiji in obliltovnem poudarku. V začetku 20. stoletja so poskušali Wagner, Mutliesius, Hegemann in ostali prilagoditi teorijo o lepoti in funkciji sodobnim potrebam planiranja mesta. Ker seje sodobno planiranje razširilo na regijo in na proučevanje regionalne dimenzije urbanega nukleusa, je mesto začelo izgubljati svojo pomembnost. V tem času zasledimo samo priporočila o silhueti in postavitvi mesta v naravni krajini ter napotke o oblikovanju grajenih robov ozü'oma meje. kjer se stikata urbano in naravno okolje. V tem obdobju je pomembna angleška ideja vrtnega mesta, Id se je v nekoliko poenostavljeni obliki razširila po vsej Evropi. Tako so v Avstriji in Nemčiji idejo vi-tnega mesta poenotili z oblikovanjem mestnili predmestij (Anlagen na Dunaju) in de-lavskili naselij ("nova mesta" za delavce v tovarni lüxipp v Nemčiji), ne pa v celoti z novim pKDjmovanjem življenja. V Franciji je Howardova ideja vrtnega mesta doživela močno podporo (ZdiTiženje vrtnih mest v Franciji), toda omejili so jo predvsem na načrtovanje primestnega urbanega iBzvoja. Planiranje mest v Franciji je bilo tedaj še vedno pod močnim vplivom rekonstixikcije in transfonnacije Haussmannovega Pariza. Oblikovalski vidiki v sodobni planerski praksi Za obdobje planske nadzora po IL svetovni vojni je značibio, daje zahtevalo komplelcsnejši, celovitejši nadzor. 2:ato je imelo estetsko nadzorovanje manj pomembno vlogo. V Evropi so se v 50. letih urbanisti in prostorsld planerji Ltlcvaijali s problemi hiti-e LU'banizacije, zasnovo rabe površin in organi2sacijo dejavnosti, predvsem pa z urejanjem močno naraščajočega prometa (Planning Conü'ol). Planski načrti so bili tedaj v oblilvl "grandioznih, dolgoročnih planov namenske rabe, Id so prekrivali skoraj celotno območje države, brez kakršnihkoli določitev o tem. kako naj bi jih realizii-ali" (Ravetz, 1986). Te plane pa je bilo predvsem težko redno vzdi^ževati in jih prilagajati nastalim spremembam ter zahtevam razvoja (Culling-vvortli, 1982). Zato so j ili v poznili 60. leüh začeli opuščati, vseobsežno planiranje pa so začeli nadomeščati z bolj poenostavljeno plansko dokumentacijo, ki naj bi se bolj prilagajala dejansldm poti'ebajn v prostom. V Angliji so v planerski pralcsi uspeli razviti sistem, za katerega sta značilna Helcsibibiost in administi-a-tivna diskrecija, ki omogočata relativno hitix) in enostavno uveljavljanje nastalili sprememb v planiranju razvoja. V 70. letih se je interes urlDanistov začel ponovno usmeijati k urejanju problemov na pretežno zgrajenih območjih, k rekonstrulvciji, revitalizaciji in rehabilitaciji mestnih središč. Tako je prišlo znova do reafuinacije oblikovne dimenzije planiranja. Vvečini št. 26,27/1994 dr/^v so posamezne oblikovalske elemeiiLe oziroma elemente estetskega nadzora vgradili v veljavno zakonodajo o i^rostorekem planiranju. Predhodna analiza teh sistemov kaže na to, da za izvajanje estetskega nadzora ali nadzora oblikovanja v pi-altsi Lipombljajo številne druge nefonnalne dokumente in postoj)ke. kot so oblikovalske s ü'ategije in smernice za posamezna mesta {npr. Binningham, San Francisco, Portland), oblikovalsià priročniki ali vodniki za določena področja oblikovanja (design guide), obliko-valsld programi in Lismeritve za določene lokacije (design briefs), revizija oblikovanja (ZDA, Anglija, Nizozemska) in ix)dobno. Oblikovalski elementi v predpisih o planiranju in^ urejanju prostora v državah zahodne Evrope v Avstriji je v Občinskem zalconii o planiranj u (Gemeindeiplanimgsge-setz, 1970), ki določa vsebino plana namenske rabe prostora in postopek njegovega sprejemanja, določena tudi vloga, vsebina in postopek pri sprejemanju zazidalnega načrta. Kot enega od možnih Inštiumentov nadzora planiranja pa predvideva tudi načrt oblikovanja (GestaJ-tungsplan). Ta načrt oblikovanja praviloma določa tudi ula'epe za ohranitev in oblikovanje značilnih mestnih in ki-ajevnih jeder, npr. oblike streh, kritine, arhitektiune elemente inbaive (Prelovšek, 1988). Na Danskem vsebuje estetski vidik gradnje Zakon o občinskem planiranju. ki dopušča, da lokalni plan vsebuje določbe glede zunanjega izgleda stavb (po Ogorelec, str. 48). V Franciji Zalton o urbanizmu (Code de I'lirloanisme et de l'habitation, 1977) dovoljuje izdajo dovoljenja za gradnjo le takrat, kadar je načrtovana stavba v skladu z zakonskimi odredbami in predpisi, ki se nanašajo tudi na lego, velikost in zimanji izgled stavbe (po Ogorelec. str. 49). Zazidalni načrtvNemčiji (Zvezni zakon, Baugesetzbuch. 1986) določa elemente urbanističnega oblikova- nja, kot so način zazidave, lega in višina stavb, oblike nezazidanih povi-šin. Na Nizozemskem je z zazidalnim načrtom (Bes temmingsplan) določen volumen in lol^cija stavbe. Pred iz* dajo gradbenega dovoljenja si pooblaščena oseba največki'at pridobi mnenje estetske komisije, ki jo sestavljajo lokalni arhitekti in drugi strokovnjaki (po Ogorelec, str. 49-50). V Angliji zaliteva dopolnjena zakonodaja (Planning Policy Guidance Note No. i, DoE. 1992), da oblikovalsko dimenzijo upoštevajo pri izdaji dovoljenja za urejanje prostora oziroma lokacijskega dovoljenja, ne vsebuje pa podrobnih navodil, kalco naj lokalne oblasti to izvajajo, oziroma katere oblilce nadzora so bolj zaželene: fomiuliranje oblikovalske politike v lokalnih planih, priprava suplementame dokumentacije, kot so obliliovalski vodnild in programi (design guides and briefs), ali pa izvajanje estetske presoje v procesu planskega nadzora (ai'hi-tektumi paneli, kot na primer na Nizozemskem). V Angliji upoštevajo esteski vidik, ki praviloma obravnava obliko\^je objekta, zimanji izgled in njegovo razmerje do okolice, kot eno od meril pri presoji za izdajo dovoljenja. Povzamemo lahko, da skoraj v vseh navedenih di-žavali vsebujejo predpisi o urejanju prostora tudi oblikovalske vidike, ki se nanašajo predvsem na: ohranjanje in negovanje podobe kraja, značilnih mestnih predelov in krajevnih jeder (Avstrija, Francija, Nemčija, Anglija), lego, velikost/volumen in zunanji izgled stavbe ter na ai^hitek-tume elemente, kot so oblika stiehe in vrsta kritine, stavbne mase in členitev, barve in materiali, torej, vse kar določa zahteve po skladnosti z okolico. Oblikovanje v okviru planiranja in načrtovanja prostora v Sloveniji Oblikovanje v slovenskem planerskem sistemu (prostorska zalcono-daja iz leta 1984) se nanaša pretežno na določila o urbani in aihitek- št. 26,27/1994 turni kontinuiteti razvoja naselij ter na določila o upoštevanju konceptov dejanske tlorisne zasnove naselij glede oblikovanja stavl^nih mas, uporabe arhitekturnih pivin, materialov in načinov obdelave fasad. Laliko bi rekli, da predpisi o oblikovanju temeljijo na kvalitativnili merilih, kotso: kompatibilnost, harmonija, identiteta, pomen prostora, prijetnost ambienta, dostopnost, nanašajo pa se na "javno" podobo kraja oziroma na oblikovanje javnih povi-šin, kot so ceste, ulice, trgi. Zakon o ui'ejanju prostora (čl. 24, 1984) zahteva, da urbanistična zasnova naselja, kije sestavni del dolgoročnega plana občine, vsebuje tudi opredelitve za uresničevanje urbanistične oziroma ki'ajinske zasnove z urbanistično-obiikovalskimi usmeritvami za urejanje posameznih območij ali naselij in usmeritvami za varovanje naa-avne in kulturne dediščine ter ostalih ki'ajin-skili vrednot. Poleg tega. zakon v 34. in 43. členu 2:ahteva, da urbanistična zasnova določa zaokrožene prostorske in firnkcionalne celote z usmeritvami za njihovo urbanistično urejanje, v srednjeročnem planu za območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, pa bi morali določiti pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje. Zakon o urejanju naselij in diiigih posegov v prostor (čl. 9, 30, 31, 40, 1984) zahteva: 1. ohranitev in i'azvoj lu'banega in arhitekturnega kontinuuma, pri katerem je razvoj naseljavskaldu s krajinskimi značilnostim i, z naravno in kulturno dediščino, s tipologijo regionalne arhitekture in z drugimi nara^'nimi in z delom pridobljenimi vi-ednotami v okolju. VNavodilih ovsebini posebnili sti'okovnili podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (prostorskih ureditvenili pogojih, zazidalnih, ureditvenih in lokacijskih načrtih) (čl. 15, 1985) je določeno, da morajo oblikovalski p)ogoji upoštevati: ekološke značilnosti, koncept stare tlorisne zasnove naselja in lokalne ti"a-dicije pri oblikovanju stavbnih mas, uporabi arhitektonskili pivin ter obdelavi fasad in uporabe materialov, prilagoditev novogradnje gabaritom obstoječili sosednjih objektov in napmv ter gradbeni črti, ohranitev obsega in členjenosti visoke vegetacije ter uporabo predvseni krajevno značilnih rastlinskih vi^st pri novih zazidavah (zasaditvah), optimalno ohranjanje oziroma vzpostavljanje nai-avnega značaja povi-šin-sl\ih voda in nai"avnega reliefa; 2. določitev pogojev za oblikovalske rešitve območja in oblikovalske rešitve objektov in naprav v sklo-pLi zazidalnega oziroma ureditvenega načrta. V Navodilih o vsebini posebnih sti'okovnih podlag in o vsebini prostorslcih izvedbenih aktov (čl. 25 in 26) je podrobneje obdelana vsebina teh dokumentov, ki določa "razporeditev objektov, velikost objektov in površin odprtih prostorov, javne odprte prostore po namenu in zelene površine z njihovo ureditvijo, dopustne višine, usmeritve za oblikovanje z največimi horizontalnimi gabariti in najmanjšimi možnimi odmiki od objektov in od javnih povi-šin, ter oIdlikovanje fasad, smeri glavnih dostopov in dovozov ter usmeritve za ureditev okolice"; 3. določitev pogojev za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko ol^likovanje objektov v odloku o prostoreldh ureditvenih pogojih, zazidalnem, ureditvenem ali lokacijskem načrtu. Zakon zahteva (čl. 55), da za območja, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, pred izdajo dovoljenja. izdelamo lolvacijsko dokumentacijo, ki vsebuje podatke o olDlikovanju objektov in naprav, in sicer podatke o legi, obliki, velikosti in višini objektov ter podatke o javnih povi-šinah in njihovi opremi. Talcšno lokacijsko dovoljenje (čl.54) je v skladu z urbanističnimi, oblikovalskimi in ureditvenimi pogoji, là jih določa lokacijska dokumentacija. V zvezi z navedenim laliko sklepamo, da je oblikovanje pomembna sestavina v sisiemu planiranja in načilovanja prostora v Sloveniji skoraj na vseh ravneh, v prostorski CR št. 26,27/1994 zakonodaji pa so navedene podrobne zahteve glede oblikovalskih elementov, ki naj bi jih vsebovali urbanistični dokumenti. Toda večina pripomb sü-okovnjakov in lailiov (Piazmišljanja o LJubljani, 1991} se nanašajo prav na kritiko lu-banis-tičnega oblikovanja oziroma podobe mesta in so estetskega značaja. Vzroki za tal<šne pomisleke so i"az-lični, od političnili do ekonomskih, pa tudi sta'okovnih: 1. Pomanjkljivosti v kontinuiteti oblikovanja oziroma oblikovalsldh usmeritev med splošno-plansko in lokalno-ižo'edbeno ravnijo planiranja. V zasnovi dolgoročnega razvoja mesta je določena (v večini plan-skila dolcLimentov) zasnova organizacije dejavnosti, zasnova namenske rabe v prostom. določeno pa je tudi oblilcovanje zaokroženih jDrostorslcih in ftinkcionalnih celot mesta, ne da bi bila določena oblikovalska sti-ategija v razvoju podobe mesta kot celote. Ta pomanjkljivost, Ivi je laliko rezultat površne i-azlage premalo poudai"-jenih določil zakona o konti-n Lii te ti ob li kovanj a pri razvoj u naselij, je tudi eden od i-azlogovza pomanjkljivosti v oblikovanju fizičnih sti'ukLurvnaših mestih, od dolgoročne planske zasnove do izvedbe. 2. Presplošne oblikovalske usmeritve v izvedlaeni planslä doku-nienlaciji. Oblikovalske usmeritve, kijih določa zakon, največki^at pa se nanašajo na določila o upoštevanju konceptov obstoječe tlorisne zasnove in podobe naselij oziroma njihovih območij (oblikovanja stavbnih mas, uporabe arhitekturnih pivin. materialov in načinov obdelave fasad), najpogosteje povzema tekstualni del izvedbene planske dokumentacije (glej analizo PUP-ovj, ne da bi bile podrobneje ovrednotene glede na predhodno nai'ejene analize fizičnih sti'uktur in njihovih značilnosti v obravnavanem območju. Oblikovalska določila bi morala izhajati iz vnaprej pripravljenih strokovnih podlag (npr. oblikovalske usmeritve za razvoj karak-terisUčnih mestnih območij) ali oblikovalskih vodnikov (npr. arhitekturne krajine). 3. Rutinski profesionalizem pri pripravi planske in izvedbene dokumentacije. V novejši planerski praksi sicer zasledimo uporabo različnih metod in tehnik za določanje obli-kov^skih izhodišč pri pripravi izvedbene urbanistične dokumentacije. kot so npr. percepcij-slti pristopi, urbanomoifološka analiza in metoda struktiUTie transformacije. Njiho\^ uporaba Je odvisna od strokovne izbire posameznega izdelovalca/avto ij a, saj ne obstaja določen sistematičen pristop k obravnavi oblikovalske problematike. ki bi bil primeren za hierarhično uporabo oziroma za uporabo na posameznih ravneh planiranja. Zato Je tj-eba z uvedbo novih pristopov in tehnik izboljšati proces prostorskega in urbanističnega planiranja. Te bodo v zvezi z ras^vojem mesta omogočile in kompleksno proučevanje uiiDanih fonn. Urbanistično oblikovalska merila Shiivani (1985) navaja tri osnovne kategorije oblikovalsldh meril: merljiva, nemerljiva in splošna. Merljiva merila so uporabna pri oceni funkcionalnosti in učinkovitosti oblikovanja, kadar obravnavamo oblikovanje npr. kot tehnično (tehnološko) disciplino. Nemerljiva merila, ki so v uporabi bolj kot ocena stališč oziroma meril neke določene skupine (umetnüd, oblikovalci, planerji), so bolj uporabna v priinem. ko obravnavamo oblikovanje predvsem kot umetnost. lYetJa skupina oblikovalsldh meril, tako imenovani splošna ali dana merila, seje izoblikovala v planersld stroki 60. let, zasnovana pa je na socialnili merilih. ki so prav tako nemerljiva. in sicer enakosti, enalcopravnosti in pravičnosti. V planerski in urbanis-tičnooblikovalski praksi vedno obstajajo poskusi uporabe različnih kategorij n^eril in želja po njihovi uravnovešeni uporabi. V urbanis-tičnooblikovalskem procesu bi mo-i-ali po Shiivaniju upoštevati in št. 26,27/1994 obravnavati mei-ljiva in nenieiijiva merila v sklopu splošnih meril, ki naj bi tako uresničevala tLidi etične-socialne razsežnosti. Merljiva - kvantitativna merila Merljiva ali kvantitativna merila se lahko nanašajo na naravne dejavnike, kot je podnebje, sončna energija. urbana geologija, urbana hidrologija in podobno, in na fizične forme, kot so višina in obseg objektov, izraba, zazidanost, zamiki vertikalnih fasad. Upoštevanje nai^av-nih dejavnikov je vsekakor zelo pomembna sestavina pri koncepciji zazidavein oblikovanja posameznih objektov in ureditev, vendar ga v tem prispevku ne obravnavamo podrobneje Vsekakor se morata talco planer kot oblikovalec zavedati pomembnosti teh dejavnikov, saj bi se morala v praksi konzultirati s strokovnjaki s teh področij. Dmga skupina merljivih meril obi-avnava meritve tri-dijnenzionalne pojavnosti urbanih fonn. Obstajata dva tipa meritev: konvencionalne in inovativne. Najbolj pogosto uporabljene konvencionalne meritve so: 1. Izraba (FAR - floor ai'ea ratio; COS - coefìcient d'occupation des sols; plot ratio), koeficient izrabe pomeni razmeije med celotno koristno površino olsjekta in povi-ši-no parcele ozü'oma stavbnega zemljišča. Indeks izrabe stavbnega zemljišča tako izraža, koliko m2 bruto etažne povi'šine (BEP) pride na vsak m^ pripadajočega stavbnega zemljišča (slika 1). 2. Zazidanost (site-coverage), koeficient zazidanosti izraža i"azmerje med zazidano površino objekta (stavbišče) iji povi'šino parcele (stavbnega zemljišča). Indeks zazidanosti stavbnega zemljišča izraža, koliko m2 zazidane povrèine oziroma stavbišča pride na vsalc m2 pripadajočega stavbnega zem-Ijišča. 3. Prostornost (stavbna masa), koeficient prostornosti izraža raz-meije med volumnom stavbne Izraba je razmerje med celotno koristno površino objekta in površino parceie oziroma stavbnega zemljišča 1 nadstropna stavba 100%prekritjö izrabe = 1.0 meja parcele meja parcele 2 nadstropna stavba 50 % prekritje izraba = 1.0 meja parcele meja parcele 6 nadstropna stavba 20 % prekritje izraba = 1.0 10 nadstropna stavba 10 % prekritje izraba = 1.0 Slüca 1: Izraba (i = 1) Vir: DcCiiiara & Lee Koppelnvm, Urban Planning cuici Design Ciiteria, 1975 h = s = v = a = višina ravni nebesne osvetlitve nad ulično črto začetna razdalja umika vertikalna razdalja horizontalna razdalja = višina ravni nebesne osvetlitve nad ulično črto = globina opcijske odprte spodnje površine = Vertikalna razdalja = horizontalna razdalja Ilustracija ravni nebesne osvetlitve RNO = vertikalna razdalja / horizontalna razdalja Ilustracija variacije RNO Na ozkin ulicah bo naklon manjši kot na širokih. Višina (h) mora biti vsklajena s splošnim meriiom sosednih struktur, Slika 2: Raven osveLliLve ' Vin DeChiara & Lee Koppclman^ Urban Plannijig aiid Design Criteiia, 1975 št. 26,27/1994 r.e •.e l.t I.» fl.« ».r e.i «.I 9.BI 0.CÌ ■ .e T 0.0* 1 IT oct«ch| I 1 Bivalnih enot na bruto površino (1 jutro = 1089 čevljev) I «T TO*>K H 1 * IT OCTACH { 1 IT TOKtM H 1 r \J «Tour [ 1 t tT A>A«IT 1 • nonr j 1 s «T(7flY 'X. i •--s., '-...»■-l^ o.'-:;...... ..... ........ v "''Si ............ .......^ -C. 4.0 <.e Intenziteta namenske rabe Slika 3: Intejìziteta nan-ieixske raì^e Vir. Sìiinxuìi, The Urban Design Pincess, 1985 Zgradbe, ki presegajo predlagano maksimalno višino gradnje 1. Westus Hotel - 470 feet 2. Westus building - 430 feet 3. Grosvenor House - 185 feet 4. Bay Vista - 262 feet 5. Continental Plaza - 327 feet 6. Carma Towers - Phase 1 -418 feet - Phase 2 - 571 feet 6. Harbor Steps - 340 feet 8. First Interstate - 540 feet 9. Federal Office Building - 420 fett 10. Columbia Centar - 680 feet Slika 4: KorisUxapovršina okrcya Vin Shirvani, Hie Urban Des^n Pivcess, 1985 mase in povi'šino parcele (stavbnega zemljišča). Indeks prostornosti (stavbne mase) izraža, koliko m^ stavbnega volimina pride na vsak m2 pripadajočega stavbnega zemljišča. 4. Gostoto običajno račimamo s številom oseb na ha ali stano-vanjskili enot na lia (v Angliji število sob na ha). 5. Osončenje in osvetlitev - raven nebesne osvetlitve (sky exposiu^e plane), projecima ravnina, ki določa malcsimalne višine objekta (zamila čelne fasade), ki še omogočajo dobro osvetlitev nasprotnih objektov: razmeije med ver-tikabio razdaljo in horizontalno razdalji (v ZDA- ju uporabljajo predvsem v določilih "coning-a") (slika 2). V ZDA so v 60. letih razvili nekatere inovativnejše metode, in sicer: 1. Intenziteto namenske rabe (LUI - land use intensity), numerični diagi-am, ki ga uporabljajo pri planiranju stanovanjskih sosesk za določanje potrebnih površin za sprejemljive dejavnosti (npr. promet, pai-kii^anje, zelene površine, druženje stanovalcev/družbene dejavnosti) glede na tip izbrane stanovanjske zazidave (slika 3). 2. Izboljšani "coning" (New York City, 1976), povezanost določil "coninga" (izraba, zazidanost, višina, obseg gradnje) in določil namenske rabe in lu'banističnoobli-kovalskih določil (peš poti, zaščita vlzur, dostopnost do postajališč javnega prometa). 3. Koristno površino okraja (floor area districts-Seattle, 1982). določitev izrabe glede na posamezne namenske rabe (stanovanje, trgovina, industj-ija in podobno) za določene okraje, skupaj z nadzorom višin (slika 4). Večino omenjenih kvantitativnih meril, pred\^em izrabo in zazidanost, so v vsakdanji planerski rabi tudi pri n2is (prostorski plani, PUP-i), podrobneje pa so bili obravnavani v raziskavi Posledice in učinki visoke in nizke stanovanjske gradnje na stanovanjsko okolje. UI SRS, 1976 (slilca 5). Nemerljiva - kvalitativna merila v tem delu prispevka smo povzeli in analizirali oblikovalska merila, za katera posamezni avtoij i, strokovna združenja ali lokalne planske oblasti menijo, da so pomembna za oblikovanje urbanega okolja. Zato so predlagali, da bi jih Idasificirali glede na njihovo uporabnost v posameznih fazah procesa planiranja mesta. Delo Kevina Lyncha, lei ga poznajno in uporabljamo tudi v naši planerski praksi, pomeni neposreden poskus odkrivanja, kalco ljudje dojemajo fizično, zlasti vizualno okolje, in se nanj odzivajo. To je tudi poskus, kako to predstaviti v grafični obliki, ki jo lahko uporabimo v planski analizi in predlogili za oblikovalske rešite. Lynch predstave o okolju analitično deli na tri koniponente: identiteto, strukturo in pomen. Identiteta pomeni, da so objekti ali skupine objektov spoznavni in razvidni kot ločljiva enota (zaključe-nost, dominantnost, jasna členitev, diferencii-anost smeri). Stixiktiira je po Lynchu prostorsko ali modularno i^azmeije med objektom in oko-lišldmi objekti. Določen objekt pa laliko pri opazovalcu vzbuja funkcionalne/praktične, socialne, kultiu'-ne ali emocionalne poniene. Lynch Je proučeval načine, kako mesta opazovujemo, in implikacije mestne slike pri njihovem oblikovanju. Njegovo delo Je usmerjeno predvsem v določanje "čitljivosti" mesta: laJiJco taprepozriaucmja in organizacije mestnih delov povezu-JenvD v koherentno celoto". SWca 5: Piinieijalna tabela iirbanis-tičnOi kvantitativnih knterijev oz. kazalcev za stanovanjsko zazidava različnili višiji i = izraiia^ p = prostornost, g = gostota, z - zazidcmost Vin Šaiec, L et ab Posledicc b\ učinki visolce i/l /liz/ce* gradnje na stai\ovanjsl I = 0,76 p= 1,15 g = 109 Z = 0,13 b) I = 0,94 p = 0,86 g = 156 Z = 0,18 I = 0,85 g = 106 p= 1,0 Z = 0,14 P + 10 P + 13 P + 7 i = 1,26 g = 186 p = 0,6 Z = 0,13 1 = 1,8 g = 235 p = 0,5 Z = 0,13 i = 1,25 g = 156 p = 0,69 Z = 0,14 P + 16 i = 0,51 9 = 86 P = 1.7 Z = 0,13 P + 10 P + 6 nni P+6 P + 11 P + 7 i= 1,4 g = 2,14 p = 0,65 Z = 0,09 i = 1,68 g = 238 p = 0,48 z = 0,19 1 = 1,14 g = 127 p = 0,7 z = 0,21 1 = 1,4 g = 175 p = 0,56 z = 0,23 i= 1,5 g= 185 p = 0,6 z = 0,2 i = 3,8 g = 365 p = 0,12 z = 0,46 C 3 št. 26, 27/1994 Za Lyncha so pomembni elementi mesüie podobe ali slike mesta: orientacija, lahkota gibanja in enostavno odkritje želene poti. Pri raz-iskovanjLi uporabnikove percepcije mesta v zvejii z "branjem mesta ož^i-roma mestne slike" določa pet Idjuč-nih elementov: poU (koridorji gibanja ~ ulice, aleje, avtoceste), vozlišča (fokalne točke aktivnosti - kilžišča, ü'gi), znamenja (simbolne točke -spomeniki), robovi (vizualne meje -železnišld viadukti, reke, kanali) in levarti (urbana območja z identili-ciraninii skupnimi značilnostmi -značilna območja mestnega tlciva). Čitljivost je odvisna od raznieija med omenjenimi elementi inje eno od pomembnih urbanističnoobliko-valskih meril, là ga uporabljamo, "da označimo prostore, ki so zasnovani tako, da so lahko razimiljivi za u])orabnlke oziroma da jih upo-rabnilvi hitro obvladajo" (Bentley in Butina, 1990). Lynch je kasneje i-azvll bolj poglobljeno ogrodje "normaUvistične teorije mestnih Ibnii", in sicer z vi"sto kvalitativnih meril, lei je, kot bomo videli pozneje, pomembno za nadzor pri oblikovanju planskega razvoja: - dostopnost (access, možnost doseganja drugih aktivnosti, virov ali prostorov, skupaj z raznolikostjo elementov, ki so dosegljivi), - prilagodljivost (fit, stopnja, do katere oblike in dimenzije/kapacitete prostorov, oprema v naselju zadovoljujejo vzorce in Ivvantiteto uporabe prebivalcev), - pomen (sense, stopnja, do katere prebivalci lahko jasno dojemajo zasnovo naselja in ga mentalno diferencirajo in sü'ukturirajo v času in prostom, in stopnja, do katere se ta mentalna stiiiktura naselja navezuje na njihovo konceptualno predstavo o vrednosti okolja), - vitalnost/aktivnost (livability, stopnja, do Itatere naselbinske oblike dopolnjLijejo vitalne funkcije. biološke poti^ebe in sposobnosti človeška) in - nadzor vitalnosti (control vitality, stopnja dostopnosti in upo-raloe prostorov in objektov ter možnosti nadzora pri oblikovanju, spremembah in upravljanju kar zadeva uporabnike). Lynchove predloge za kvalitativna merila so po\^eIi in dopolnili v številnih urbanističnooblikovalskili pristopih glede urejanja mesta (npr. behaviouristični, razvojni - gl. Dimiü-ovska, 1989; Bentley, 1985) kot tudi v vsakdanji planerski pralc-si. Pregled uporabe posameznih oblikovalskih meril v planskih doku-mentüivZDAvobdobju 1960-1987 na primer je pokazal, da so najbolj zastopana naslednja merila: - čitljivost stiTikture (pomen prostora, pogledi, kontinuiteta ulične podobe), - identiteta oblike Oiumano merilo, vizualna Icvaliteta), - vitalnost ("živahnost" ulic), - dostopnost (enaka dostopnost za vse), - različnost (mešane rabe prostora) (Punter, 1992). Podobno opredeljujeta uporabo oblikovalskih meril pri i^iskoval-nem delu in v vsalcdanji pi'aksi tudi Shirvani (1985, str.126) in Bentley (1985), kot najbolj zastopane pa navajata: - dostopnost. - i-azličnost (vitalnost, prijnemost za bivanje - livability), - čitljivost, - prilagodljivost, - vizualna prijiiemost in - vizualni interes (vizualno bogatstvo, pestrost). Temeljna načela in meilla dobrega urbanističnega oblikovanja so na osnovi Lynchevega dela poskušale ojDredeliti tudi lolcalne oblasti. Načrt za San Francisco (ZDA) je uspešen zgled talcega pristopa, lei vldjučuje deset temeljnih principov za doseganje urbanistično oblikovalskih Ivvalitet pri razvoju mesta (povzeto po Shii-vaniju, 1985, str. 122-123). Naj jih podrobneje opišemo: 1. ugodje, skrb za pešca (primemo oblikovanje cest, primerne zasaditve in udobna cestna oprema, zaščita pred dežjem in podobno); 2. vizvialni interes, estetske kvalitete okolja (ai-hitektLUiii značaj in vizualno prijetni detajli); 3. aktivnost, pomembnost "življenja na cesti" (nepretj-gani trgovski programi v pritličjih objektov, živahni javni prostori); št. 26, 27/1994 4. jasnost orientacije in primernost, dostopnost za pešce (olajšanje peščevega doživljanja lu'-banega okolja); 5. raznolikost urbanega okolja, identiteta in individiialnost v oblikovanju posameznih urbanih struktur in prostorov: 6. pomembnost razmeija polno- prazno v urbanem olcviru, pojavnost in raznierje odprtih javnih prostorov do grajenega obrobja (merila pojavnosti: pogledi, značaj in dostopnost); 7. pomembnost principa "pravica pogleda" in "ugodje pogleda" ter percepcijsld aspekti orientacije v urbanem okolju (zasnova ulic, postavitev objektov in odnos njihovih mas kot laitične komponente pri opredelitvi estetskega značaja in vizualne dostopnosti); 8. različnost/kontrast arhitekturnih elementov (stil, kompozicija) kot merilo identilikacije soseščine in interesnih lokacij znob-aj lokalne skupnosti; 9. harmoničnost/kompatibil-nost objektov in prostorov: arhitekturni in estetski aspekti razmeija objektov, do topografije (tudi med seboj) v skladu s prehodi, komplementarnostjo v merilu in zasnovi mas; 10. pomembnost merila in vzorca za doseganje humanega urbanega okolja (upoštevanje velikosti, gabaiita, razmerja mas med posameznimi objekti, estetske dimenzije kontekstualne senzitivnosti in stmktLiralnega efekta pri grajenem merilu v dolgih pogledih). Lynchevi predlogi Iwalitativnih meril so bila upoštevana kot merila, pomembna za oblikovanje celostne podobe naselja, tudi v i-aziskavl Urbanistični merila za urejanje prcs-toi-avSRS (1977. str. 167-178), kjer je za oblikovanje celostne podobe urbanih prostoi-skili slruktur opredeljenih devet glavnih meril: dostopnost, zadovoljivost mestnili fiuikcij, kongRientnost/skladnost sistema, raznolikost, prilagodljivost. čitljivost, varnost, stres/napetost, učinkovitost samega mestnega sistema. Ta merila so z vidika oblikovanja mesta še vedno pomembna. Kljub temu pa bo ti-eba podrobneje proučiti njihovo uporabo na posameznih ravneh planiranja in urejanja mestnega prostora. Predhodna analiza in primeijava oblikovalslcih meril in pi-incipov. ki jih omenjajo i-azlični avtorji (npr. Lynch, 1981; Gullen. 1971; Bentley et al. 1984; Buchanan, 1988: Youngson, 1990 idr.) uporabljali pa so jih v vsakdanji planerslci praksi, je pokazala, da se le-ti nanašajo na tri osnovne kategorije, ki nanje vplivajo in Jih določajo: 1.kontelcst in splošno kompatibilnost fizičnih struktur, 2. zasnovo in ZLuianJo učinkovitost njihove kompozicije in 3. arhitekturno oblilcovanje grajenih forai (gl. slika 6 Oblikovalska merila in fizične stixilvture). Naš predlog zasnove Idasifikacije (Dimitj-ovska, 1993) je pomemben zlasti zato, ker je skladen s posameznimi ravnmi planiranja in načrtovanja mesta. Tako Je upoštevanje meril v zvezi z kategorijo 1 pomembno za mestno raven planii-an-Ja, ker pomeni integracijo določenega razvoja lokacije sldadno s funkcionalno zasnovo mesta kot celote, in je v skladLi z enotno stra-tegijo pri iTizvoju mestne podobe. Merila v zvezi z kategorijo 2 določajo zasnovo zazidave na ravni lokacijskega načrtovanja, pomembni pa so za usklajen razvoj mik-roambientov, kot tudi za urejanje neposrednih stikov in povezav/ navezav s sosednjimi objekti in programi v soseščini. Merila v zvezi z kategorijo 3 se nanašajo na arhitekturno zasnovo in oblikovanje objektov, z izjemo oblikovalskih usmeritev za izrazito pomembne lokacije (npr. tiste, ki so identificirane v strategiji oblilcovanja mesta), ali usmeritev, ki izhajajo iz zasnove oblikovanja določenega mestnega o-bmočja ali mestne četrti (npr. prevladujoči afhitektumi stil. gradbeni materiali in podobno), pa so izključno domena ai'hitektov in načrtov v ai-hitekturi. (JL 3 št. 26,27/1994 Kontekst in splošna kompatibilnost (oblikovanje glede na širši mestni prostor) Kontekst, zazidava v kontekstu, oh-i-anjanje in razvijanje ui^bane in ar-hitektLUTie kontiiiiiitete so pomembna planska določila, ki usmerjajo oblikovanje fizičnih stixik-tur sldadno z značilnostimi lokacije (topografija, ki-ajina, mestna podoba, mestna silhueta in vizure), namenske rabe in merila prostora. Osnovne značilnosti in kvalitete tradicionalnega mesta so v i-azpoz-navnem urbanem vzorcu in v kom-plelsnosti znotraj razpoznavnega reda, zato je pri nači-tovanju izgradnje ali prenove določene lokacije ù'elDa upoštevati kontekst prostora, ki vključuje zgodovinski i-azvoj, dejansko podobo in pomen, planski status ter socialno in ekonomsko vlogo (dejansko in možno). Merila, ki so pomembna z vidika kontekstualnega oblikovanja danega območja in izhajajo iz oblikovne podobe mesta kot celote, so skladnost in kompatibilnost, vizualno ugodje, princip/pravica pogledov, vidni vplivi preteidosti (v dialogu s kontekstom in zgodovino), pomen prostora, raznolilcost ter humano merilo, nanašajo pa se na: 1. lokacijo upoštevanje topografsko-krajin-skih značilnosti in varovanje pogledov na najpomembnejše naravne dominante in panoramske razglede, upoštevanje značilnosti ud^ano-morfološke zgradbe mestnega območja (urbani vzo-i-ec, tematske in netematske stmkture) - upoštevanje značaja lokacije v strategiji razvoja mestne podobe ozii'oma njen pomen v podobi in silliueti mesta (vai'ova-nje značilne silliuete mesta, pomembnih vedut); 2. program in aktivnost kompatibilnost programov - mak-simizacija raznolilcosti programov in alctivnosti; 3. merila upoštevanje kai'akterističnega merila lokacije (mase in gabariti), razen pri lokacijah, ki imajo značaj mestnih ali lokalnih znamenj. Pomembnejša oblikovalska merila v tej kategoriji so skladnost, arhitekturni in esteski aspekti komplementarnosti melila, razporeditev mas ter razmeija med topogi-afijo in grajenimi formami: kompatibilnost -merilo in vzorec ozii-oma velikost, gabarit in organizacija gradbenih mas pri objektih ter njihova senzualna kontekstualnost v percepciji dolgih pogledov; princip pogledov, upoštevanje estetskega vtisa, ki ga dajejo "lepi pogledi", kot percepcijski aspekt človeške orientacije, ki se nanaša na zasnovo ulic, jxDstavitev objektov in njihovih gradbenih mas (vedute), ki so kritične komponente estetskega značaja in vizualne dostopnosti grajenega okolja; očitni vplivi preteklosti - obstoj objektov in ambientov iz kulturne in zgodovinske dediščine kot pomemben element stabilnosti, domačnosti in prijetnosti mestnih prostorov; pomen prostora - stopnja, do katere prebivalci lahko jasno dojemajo zasnovo naselja in ga mentalno diferencirajo in strukturirajo v času in prostoru, in stopnja, do katere se ta mentalna struktura naselja navezuje na njihovo konceptualno predstavo o vrednosti okolja; raznolikost - različne dejavnosti ali mešani programi in aktivnosti kot predpogoj za raznoliko obliko fizičnih form in vitalnost urbanega okolja; htmiano merilo - humano urbano okolje, upoštevanje velikosti, gabaritov, razmerij volumnov med posameznimi objekti, kot tudi estetsko dimenzijo kontekstualne senzitivnosti in strukturalni učinek grajenega merila v dolgih pogledih; hierarhijo urbanih meril (domače, humano, duhovno-rnonumentalno. glej Dimitrovska. 1993, str. 84-85). Kontekst ali zazidava v kontekstu je pomembno določilo v usmeritvah o oblikovanju fizičnih form v planskih dokumentih in tudi pomemben aspekt planskega nadzora pri, razvoju. Ključna terminologija, uporabljena v besednjaku planskega nadzora, da ponazori kontekst za-zidave oziroma odnos objekta do okolja, ki ga obdaja, zajema te besedne zveze: "ohraniti karakter", "preprečiti nasilje nad okoljem", "preprečiti tuje vsiljevanje" (Circular. 1933); "objekti naj bodo oblikovani skladno in sorodno s kon- št. 26, 27/1994 KONTEKST (N SPLOŠNA KOMPATIBILNOST princìpi / kvalitativni kriteriji prilagodljivost, aktivnost (Lynch); primerne aktivnosti (Jacobs); skladnost, kontekst, merilo v kontekstu (HRH The Prince of Wales); odzivajoče se okolje, raznovrstnost programov, humano merilo (Bentley et al.)] spoštovanje zgodovine, mešani programi, merilo grajenega prostora ( Tibbalds); ohranjanje najboljšega, več kot ena raba (Holyoak); prepoznavne oblike, mešana raba (UD Group); dialog s kontekstom in zgodovino (Buchanan) skladnost in spodobnost, vidna prisotnost preteklosti (Youngson). elementi / aspekti proučevanja značilnosti lokacije topografija, pokrajina, mestna podoba, mestna silhueta m vedute, ekološke značilnosti značilnosti namenske rabe mešani programi, kompatibilni programi merilo višina, gabarit, volumen, grupiranje mas ZASNOVA IN ZUNANJA UČINKOVITOST : principi / kvalitativni kriteriji elementi / aspekti proučevanja pomen, dostop, čitljivost (Lynch); prehodnost, prilagodljivost prostora, varnost (Jacobs); prehodnost, čitljivost, vizualna primernost, prilagodljivost in adaptibilnostjavnega prostora (Bentley sfa/.); prehodnost za pešce, čitljivost (Tibbalds); hierarhija javnega prostora (HRH The Prince of Wales); vizualna dostopnost, ki naj izraža rabo (Holyoak); javni dostop, varnost (UD Group); oblikovanje prostora, javni pomen "zunanjih sob" (Buchanan); umetnost kompozicije, serijski pogledi - tukaj in tam, zaprtost javnega prostora (Gullen). postavitev urbani vzorec, gradbena linija, zamiki, razmejitve zunanjega prostora - javni in privatni, dostop, dovoz, parking, mikrobivalni pogoji hortikulturna ureditev parki, nasadi, zelenice, drevoredi, skupine dreves prijetnost ambienta ulična slika, ureditev javnih prostorov ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE principi / kvalitativni kriteriji elementi / aspekti proučevanja prilagodljivost, fleksibilnost, vizualno in simbolično bogastvo (Bentley et al.) vizualno zadovoljstvo (Tibbalds); materiali in dekoracija, oznake in svetila (HRH The Prince of Wales); vidna konstrukcija, integriran ornament (Holyoak); stimulacija, zaščita, ugodje (UD Group); spoštovati arhitekturne konvencije, artikulirati pomen, navezati notranjost in zunanjost, uporabljati naravne materiale in dekoracijo (Buchanan). arhitekturni stil zgodovinska referenca, pomen, simbolizem fasade in detajli členitev, ritem, proporce, polno-prazno, dekoracija materiali vrsta, barve, tekstura, kontrast, transparentnost, odpornost, trajnost Slika 6: Oblikovalska merila iiißzioie stnikliire št. 26, 27/1994 leksLoin" {UH^an Design Plan of San Francisco, 1970); "ohranja in razvija naj se urbana in arhitekturna kontinuiteta" (Zakon o urejanju naselij, 1984, čl.9), "oblikovalski pogoji naj upoštevajo koncept stare tloilsne zasnove naselja in lokalne tradicije oblikovanja stavbnih mas, uporabe arhitektonskili pmn ter obdelave fasad in uporal^e materialov" (Navodilo o vsebini posebnih strokoviiih podlag in o vsebini prostorekih izvedbenih aktov, 1985, čl. 15). Tudi novejše i-azprave o estetskem nad-zoRi v strokovnih krogih (RIBA Conference, 1992) poudarjajo pola^ebe po boljši prezentaciji vlog tsl lokacijske dokumentacije, ki naj bi vsebovale analizo in ilusti-acijo kontekstualne dimenzije za predlagano gradnjo oziroma ureditve. Tu je ti'eba upozoriti, da fonnalis-tično, nelmtično izvajanje oblikovalskega nadzora v sldadu s kontekstualno piijiiemostjo posega laliko zaduši arhitektovo kreativnost, ovira inovativnost pri projektu ter vodi v plagiatorstvo (Pimter, 1990). Zato je treba zelo previdno foniiulirati oblikovalska izhodišča, Id naj bi bila primerna za določen kontekst razvoja, vsekakor pa tudi različno zahtevna glede na različne dele mesta (zgodovinsko jedro, mestno središče, industrijski predeli, stanovanjske soseske, predmestja). Oblikovanje glede na lokalno mestno območje -neposredno soseščino Zasnova in zimanja učinkovitost Pii zasnovi zazidave oziroma ureditvi moramo spoštovati lokalni pomen prostoi"a. Mestni prostori morajo imeti vizualno identiteto, biti morajo prepoznavni in zapomljivi. S planskega vidika so najbolj pomembni: prehodnost in jasnost orientacije v prostoru, izrazitost osnovne fimk-cije, vizualno poudarjeni javni prostori in drtižbene institucije, eltspo-zicija naravnih in grajenih značilnosti prostora. Oblikovalska merila, ki so pomembni za doseganje pomena prostora in predvsem Invalitele javnega po- mena. so: dostopnost, prehodnost, čitljivost, vizualna primernost in prilagodljivost, nanašajo pa se na: 1. postavitev objektov - maksimizacija dostopnosti in prehodnosti območja, - vključitev lokalnih značilnosti v predvidene zazidave ozii-oma ureditve in - upoštevanje lokalnega besednjaka lu-banih forai (ulični profili in prerezi, gradbene linije, višine In členitev objektov); 2. hortikxütumo ureditev - upoštevanje zasnove zelenega sistema mesta, - uporaba avtohtonega zelenja; 3. ambient - zagotavljanje prijetnosti javnih prostorov. - upoštevanje kontekstualnega načela pri oblikovanju novih objektov, da bi dosegali boljšo čitljivost območja, - oblikovanje naj bo podrejeno pomenu lokacije nasproti celostni podobi mesta. Posamezna oblikovalska merila v tej kategorije so definirana kot: - dostopnost - možnost doseči druge aktivnosti, vire ali prostore, skupaj z i-aznolikostjo elementov, ki so dosegljivi; - čitljivost - čutna oblika, ki je vidno diferencirana in zlahka strukturirana, oblika, ki ustvarja kontinuirani vzorec v času in prostoru in ustvarja učinkovito c-elotno podobo (I&-iteriji UISRS, 1977); - kvaliteta oblikovanja prostorov, ki so zasnovani tako, da so lahko razumljivi uporabnilcom oziroma da j ili uporabnilà hiti o obvladajo (BenUey in Butina, 1990). Čitljivost se laliko nanaša na oblikovanje objektov skladno s kontekstualnim načelom oblikovanja. kai' pomeni tipoštevanje značilnih ritmov členitve fasad in fasadnili odprtin, tipične zaldjuč-ke sti-ešin, značilne detajle oblikovanja pritličnega prostora in uporabe materialov; - vizualna primernost - stopnja, do katere detajlni izgled prostora omogoča, da se uporabniki zavedajo vseh možnili izbir v tem URBANIIZZIV CS 3 št. 26, 27/1994 prostoru. Vizualna primernost ui-banih ambientovje odvisna od čitljivosti, raznolikosti in prilagodljivosti objektov in prostorov: - prilagodljivost je stopnja, do katere oblike in dimenzije/kapaci-tete prostorov in opreme v naselju zadovoljujejo vzorce in frekven-co/količino uporabe prebivalcev: - vitalnost/aktivnost - stopnja, do katere naselbinske oblike dopolnjujejo vitalne funkcije, biološke potrebe in sposobnosti človeka. Tu laliko naštejemo tudi kvalitativna merila, ki so bila določena v nekaterih planskih dokumentih, kot so: - jasnost in primernost - karakteristike, ki poenostavljajo peščevo izkušnjo, orientacijo in uporabo urbnanega okolja, značilnost/posebnost identiteta sti'uk-tur in urbanih prostorov (Urban Design Plan of San Francisco. 1970) in - dostopnost in orientacija "jasnost in varnost oblikovanja ciljnih poti, prikaz identitete - socialna in funkcionalna pomembnost vizualne podobe v zvezi z identiteto in statusom za uporabnike in za lokalno skupnost (Urban System Reseai-ch and Engineering, 1977). Ta kategorija in-banističnoobliko-valskih meril je pomembna za doseganje vrednot javnega pomena. Vse temeljne oblikovalske usmeritve v tej kategoriji so pomemiDne za izkušnje uporabnika urbanega prostom, kajti iz njili tudi izhajajo. Vloga kategorij, kot so dostopnost, vai--nost, udobje in usti'eznost, je včasih bolj pomembna kot arhitektLuno zadovoljstvo in navdušenje (Punter. 1990). Arhitekturno oblikovanje Nadzor pri ai'hitektumem oblikovanju je opravičljiv samo za določene lokacije, kot so lokacije v zvezi z prenovo ali bolj občutljive lokacije mestnega tldva, ki bi morale laiti v planskih doliumentih opredeljene s podrobnejšimi usmeritvami (npr. v oblikovalski sti-ategiji mesta). Oblikovalska merila, ki so pomembna za doseganje vizualnega reda. enotnosti in kontinuitete v oblikovanju, so spoštovanje arhitekturnih stilov/kompozicije, ai-tikulirani pomen, vizualno in simbolno izročilo. obstojnost in trajnost, nanašajo pa se na: 1. arhitekturni stil - upoštevanje značilnosti arhi-tektume krajine, - upoštevanje sintaktičnega, semantičnega in pragmatičnega pomena objekta v LU'bani zasnovi: 2. fasade in detajle - upoštevanje kontekstLialnih značilnosti območja, - upoštevanje intenzitete vizualne ekspozicije objektov; 3. materiale - upoštevanje kontefotualne uporabnosti. - upoštevanje trajnosti in enostavnosti vzdrževanja. Podobna kvalitativna merila pri arhitekturnem oblikovanju v urbanem okolju zalitevajo tudi planski dokimienti, na primer: vizualni interes - izražen arhitekturni karakter in vizLialno privabljivi detajli, različnost in kontrast v arhitekturi, pomembnost arhitekturnega sUla in kompozicije (Urban Design Plan of San Francisco, 1970). Ta merila so zajeta tuidi v zakonodaji; "ohm-njati tipologijo regionalne arhitekture" (Zakon o urejanju naselij, 1984. čl.9), "oblikovalski pogoji naj upoštevajo uporabo lokaLiih arhitekturnih pmn ter obdelavo fasad in uporabo materialov" (Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov. 1985, čl. 15). Ai'hitektumo vprašanje je gotovo najbolj občutljivo področje pri nadzoru oblikovanja urbanega prostora. Poročilo Planiranje za lepoto, ki gaje leta 1985 izdelala Kraljeva komisije za lepe umetnosti v Angliji, v razpravi o vizualnem učinku grajenih fonn določa, daje le-ta rezultat estetskega vtisa glede razmerja pol-no-prazno. razporeditve in oblikovanja odprtin, vertikalnega ali horizontalnega poudarka kompozicije, barve in teksture, modeliranja in dekoracije. Aspekti, ki bi Jih bilo smiselno upoštevati v procesu ar- št. 26.27/1994 hilektiiniega oblikovanja (gl. tabelarični prikaz), in ki so pomembni tildi z vidika konteksta, vključLijejo: arhitekturni stil (zgodovinska referenca. pomen, simbolizem), fasade in detajle (členitev, ritem, proporci, odnos polno-prazno. dekoracija) in materiale (vrsta, bai-ve. telcstura. kontj-ast, transparentnost, odpornost, ti"ajnost). Obravnava ozii'oma preokupacija z ai-hitekturnim stilom, kije zelo pogosta v pi-aksi pri britanskih kritikih iiriDanizma ozii'oma mestne podobe, pa tudi pri planerjih, ki se ukvaijajo z estetskim nadzorovanjem, se je izkazala kot velika napaka (Punter. 1985: Larldiam. 1988). Tako se ne-oklasicistićni, neogeorgijanski in neovemakiilami stili povsed pojavljajo, ne da bi jih kiltićno upo-ral^ljali. Končni učinek v lu-banem okolju je zato še manjši od tistega, ki naj bi mu nasprotovali (Punter. 1990). Tako je nekritično poudarjanje neovemalculamega stila, ki so ga uveljavljali planeiji v zahodni in centralni Angliji prispevalo k temu, da ima na tem območju približno 80 % stanovanj skill hiš. zgrajenih po letu 1970. podoben stil. Icar se izraža v dolgočasnem okolju, stereotipnem ponavljanju enaldh urbanih vzorcev in enake tipologije objektov (Larldiam. 1988). Kaj naj, potemtakem, vsebujejo oblikovalske usmeritve, da bi lahko zagotavljale kontinuiteto pri oblikovanju urbanega prostora, čepi-av dopuščajo arhitektu svobodo, s katero naj bi izrazil svojo popolno ustvarjalnost? Nekatera oblikovalska načela, ki jih defmim Buchanan (Youngson, i990), se zdijo še najbolj primerna: - izrazitost in hierarhičnost pri olDlikovanju prostora, Id ga določajo fasade objektov (podrejenost fasad oblikovanju zunanjega, javnega prostora - "zunanje sobe"); - obveznost, da pri oblikovanju fasad upoštevajo arhitektiirna pravila, da zadovoljujejo poü-ebo po vizualni in simbolni izi'azitosti, da uporabljajo naravne materiale. ki so l3olj odporni, in da upoštevajo pomembnost dekoracije, ki naj vznemiija in navdušuje, intrigira in sporoča. Povzetek Pi-egled urbanistično oblikovalskih elementov v veljavni zakonodaji v zvezi z prostorskim planiranjem in načrtovanjem v Sloveniji je pokazal njihovo izredno zastopanost, ki pa, glede na ugotovitve strokovnjakov (Razmišljanja o Ljubljani, IS mesta Ljubljane, 1991), večinoma ni uspela udejaniti estetskega okolja. Za to je gotovo veliko vzrokov (od političnih do ekonomskih), med njimi sta tudi slabo razumevanje zakonskih določil in nestrokovnost načrtovalcev. Pri pripravi nove prostorske zakonodaje bi najprej morali osvetliti oziroma podrobneje določiti vplive oblikovalskih meril na razvoj fizičnih struktur in ugotoviti, katere elemente razvoja fizičnih struktur bi morali z vldilrä varovanja podobe mesta in posameznih vi^ednot lokalnega uAanega okolja usmerjati in nadzorovati. Glede na to smo v tem prispevku opredelili osnovna urbanistično-oblikovalske merila, ki so po-memebna za estetski razvoj mesta, poleg tega smo jili poskusili razvrstiti tudi glede na njihov značaj, ki ga imajo na posameznih ravneh planiranja (splošnega in lokalnega), ter na ziihtevnost posamezne lokacije (od nadzora pri Lirbanistični zasnovi do arhitekturnega detajla). Mnoga od naštetih oblikovalskih meril (npr. čitljivost, enotnost in različnost, sldadnost in kompatibilnost, kompleksnost in red), so pomembna tako za splošno kakor tudi za lokalno ui-bano kompozicijo, pa tudi za ar-hitektLUTio ol^likovanje samega objekta. Zato smo tudi predlagali pripravo priročnika za oblikovanje urbanih prostorov (oziroma za potrebe urbanističnih oblikovalcev), ki bi tekstualno in grafično ponazoril vpliv teh meril na razvoj fizičnih stjTiktur mesta glede na že opredeljene tri osnovne kategorije: kontekst in splošna kompatibilnost, zasnova in zunanja učinkovitost ter arhitekturno oblikovanje. Ugotovili smo namreč, da so te kategorije primerljive oziroma značilne za posamezne ravni planiranja ter hierarhično stopnjevanje zahtevnosti pri i5:va-janju nadzora v oblikovanju. Posa- št. 26, 27/1994 mezne elemente teh kategorij je treba predstaviti z oblikovalskimi merila urejanja, i-azložiti njihove značilnosti in povzeti (v oblila priporočil) vidike, ki so pomembni ssa planiranje/načrtovanje in izvajanje nadzora pri oblikovanju. Tako zasnovan priročnik bi imel tudi poučno/ izobraževalno vlogo in bi bil za upravne ter planerske službe koristen pripomoček, ker je, kot smo ugotovili, kvalitativna merila težko nadzorovati brez predhodnega osnovnega znanja o urbanističnem oblikovanju oziroma o principih dobrega oblikovanja. Dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews, dipl. inž. aiti., direktorica U! RS Literatura Bentley, I. et al: Responsive Environment, A niajiual for designers. Tlie Ar-cliitccturai Press I^td. I-ondon 1985. Bentley. !.. Butina. G.: Urban De.sign -words and phrases. The Architects Journal, No. 17. Volume 192. 1990. Braunfcis, W.: Urban Design in Western Europe. Regime and Architecture. 900-1900. Tlie University of Chicago Press. London 1988. CuUen, G.: Tlie Concise Townscape. Van Nostrand Reinhold. NewYorIc 1971. Cullingworth. J. B.: Town and Countiy Planning in Britain. George Allen & Unwin, London 1982. DeCliiara, J., Koppclmaji, L: Urban Planning and Design Criteria. Van Nostran Reinliold Company. New York 1982. Dimitrovska, K.: Morfološka iinalizti razvoja mest v južnem delu Jugoslavije z aplikacijo na primeru Titograda (magistrska naloga). IPŠPUP. FAGG. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Ljubljana 1989. Dimitrovska, K.: Elementi estetske kontrole v sistemu planiranja in urejanja prostora. Republika Slovenija, Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod RS za prostorsko planiranje, Ljubljana 1993. Hayward, R.. McGlynn, S.: Making Better Places - Urban Design Now. Joint Centre for UriDan Design, Butterwortli Arcliitec-ture, Oxford 1993. Lang, J.: Creating Arcliitectural Theory. Tlie Role of Beliavioral Sciences in Environmental Design. Van Nostrand Reinliold Compajiy, New York 1987. Lynch, K.: Slika jednog grada. Građevinska knjiga, Beograd 1981. Lyncli. K.: City Sense and City Design, Writings and projects of Kevin Lynch, The MIT Press, Cambridge, Massachusetts 1990. Ogorelec, B.: Urbanistični predpisi, prispevek k študiju normativnega urbanizma. Urbanistični inštitut RS, Ljubljana 1991. Planrüng Control, HMSO, 1989. Prelovšek, A.: Minimalna urbanistična regulacija {magistrsko delo). IPŠPUP, FAGG, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljana, Ljubljana 1988. Punter. J.; Tlie Ten Commandments of Architecture and Urban Design. The Planner, No. 39, 1990. Ravelz, A.: The Government of Space, Town Planning in Modem Society. Faber and Faben I^ondon-Boston 1986. Souvan, T, Ogorelec, B. ed.: Razmišljanja o Ljubljajil. Mesto Ljubljana, Ljubljana 1991. Sliirvani, H.: Tlie Urban Design Process. Van Nostran Reinliold Company, New York 1985. Smith, P. F.: Architecture and tlie Principles of Hiuniony. RIBA Publications Ltd.. I.x)ndon 1987. Šareč. L.: Posledice In učinki visoke in nizke gradnje na stanovanjsko okolje, zv. 1 in 2. Urbanistični inštitut SEö, Ljubljana 1976. Šareč. L. et al.: Urbanistični kriteriji za urejanje prostora v SRS, zv. 1-6, Urbanistični Inštitut SRS, Ljubljana 1977 (1980). Teymur, N.: "Aestlieücs" of Aestlietics, AesÜietic questions in arcliitectural and urban discourses, 1981. Tibbalds, F.: Making People-Friendly Towns. Improving the Public Environment in Towns and Cities. Longman Group UK Ltd, London 1992. Youngson. A. J.: Urban Development and Üie Royal Fine Arts Commissions. Edinburgh University Press. Edinburgh 1990. Zakoni in predpisi Department of tlie Environment: Draft Circvilar on Good Design and Developmental Control. 1983 Gradbeni zakon in gradbeni pravilnik, 1931. Predlog zakona o urejanju prostora in graditvi. 9. verzija, november 1993. Zakon o graditvi objektov. UL SRS, 34/ 1984 in 29/1986. Zakon o stavbnih zemljiščih, UL SE?S, 18/1984. Zakon o urejanju prostora, UL SRS, 18/ 1984. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ULSRS, 18/1984.