L' TfiOHA 122 SEATON ST* TORONTO,
1-7-44
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
Boj proti fašizma; je boj vsakega poltenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ........................ $3.00
Za pol leta..............................1.75
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 2. No. 58
Priče 5c.
TORONTO, ONTARIO FRIDAY, APRIL 28 1944
Priče S c.
Let. 2. štev. 58
MIHAJLOVIČ TERORIZIRA SRBSKE KMETE
Šesdeset odstotkov Jugoslavije osvobojeno. Martinovič obljubil pomoč maršalu Tito.
London — Nemški fašistični okupatorji izvajajo zaporedno naval zadnja dva tedna proti osvobojenega teritorija v črni gori. Ljute borbe so v teku mesta Sahoviči in mesto samo je v tej ofenzivi že nekajkrat izmenjalo oblast.
Vzlic težkih izgub okupatorji dovažajo sveža pojača-nja, ter jih poženejo takoj v borbo. Obseg borbe na tem predelju pojasnuje poročilo iz glavnega stana maršala Tita, ki pravi: "Sovražnik je v prvem spopadu pri šaho-viči zapustil na bojišču 840 ubitih in ranjenih vojakov. Ne glede na izgube sovražnik nadaljuje ofenzivni naval in da se zavaruje naše sile, smo začasno odstopili iz tega mesta.
Na drugem predelju v Srbiji, je ubito preko 200 Mi-hajlovičevih četnikov, večina srbskih kmetov, katere je Mihajlovič z silo mobiliziral za borbo proti lastnih bratov. Vjeti kmeti so pripovedovali, da je Mihajlovič nasilno mobiliziral ne samo njih, marveč oropal niihova posestva in domove. Ko so bili razoroženi so mnogi izrazili žel"'o, za borbo proti Mihailoviča in nemških okupatorjev.
Preteklega tedna so se vršili večji spopadi v Sandža-ku, ter ob železniški progi Prijedor-Omarska, Sisak-Za-greb in blizu Generalskega Stola, je iztireno več tovornih vlakov in poškodovana železniška proga.
Zadnje dni je prispel v Bari. Italija, srbski svečenik Vlado Zečevič, minister za notrajne zadeve vlade maršala Tita, da se zdravi vsled zidobkenih ran. Ob tej priložnosti je izjavil, da je o-kro<* 57.000 četvornih milj
TEŽKA NESREČA V MONTREALU
Montreal — Tukaj je nastala težka nesreča ko je vojaško letalo "Liberator" treščilo na stanovanja in je pri tem nastala tudi eksplozija. Napram tej vesti, letalo je razrušilo skoraj za en blok stanovanjskih poslopij in pri tem kolikor je dozdaj znano ubilo 16 oseb.
ozemlja Jugoslavije osvobojeno, dočim celotno ozemlje se računa 95.000 četvornih milj.
Istočasno je naznanjeno, da je Martinovič, predsednik jugoslovanskega Antifa-šističnega odbora v Kairu obvestil maršala Tita, da je pripravljen podpirati sklepe izvršnega odbora H. S. Stranke, ki so bili odobreni 18 oktobra 1943 in kateri obsojajo proti-narodno politiko Puričeve vlade. Dr. Milan Martinovič je zelo znan v krogih Hrvatske Seljačke Stranke in je bil okrožni tajnik v Sarajevu.
Osvobodilna vojska je okupirala otok Mljet, 12 milj od Korčule, katera je v rokah nacistov. Zavzetje otoka Mljet dodaje isto poročilo, je važni korak k splošni invaziji obrežja.
Pregled bojevnlh črt proti fašizmu
OFENZIVA RDEČE ARMADE SE NADALJUJE OGROMEN PORAZ NACISTIČNIH SIL V ZADNJIH NE KOLIKO MESECEV
Moskva, 25 aprila — Danes je podano pregledno poročilo ofenzive Rdeče Armade na južni fronti za nekoliko mesecev in vsebuje ogromen poraz nacističnih sil za to dobo.
Rdeča Armada je osvobodila 308.880 četvornih milj ozemlja in je napredovala v dolžini 715 milj, kar vklju čuje osvoboditev 370 mest in ne manj kot 65.000 vasi in naselj. Za isto idobo nacistič ne sile so utrpele 500.000 mrtvih, ubitih in vjetih vojakov, zaplenjeno ali pa vničeno, 5.000 tankov, 10.000 topov in 130.000 eovornih avtov. Poročilo pa ne vklju-
Finska vladajoči krogi odklonili premirje
POVELIČUJEJO MOČ HITLERJEVE NEMČIJE
Moskva — Iz tukajšnih vesti je ugotoviti, da so Finski vladajoči krogi, namreč vodje socijal-demokratov, kateri tvore večino v parlamentu, odklonili premirje s Sovjetsko Unijo. Kot znano ti so se sklicevali na prve predloge z strani Sovjetske Unije, češ da so drastični in nesprejemljivi, ter zahtevali ublažitev istih. Dne 27 marca in potem ko je prispela finska delegacija v Moskvo, sovjetska vlada je prve predloge za premirje znatno izmenjala in zmanjšala prvotne zahteve. Kljub temu Finski vladajoči krogi so na zadnjem zborovanju parlamenta odklonili predloge za premirje.
Andrej Višinski, zamenik komesarijata za vnajne zadeve Sovjetske Unije je dejal : "da so Finski odgovorni krogi po dveh mesecih pregovorov za premirje odgovorili dne 27 aprila in z tem obvestili sovjetsko vlado, da ne morejo sprejeti mirovnih predlogov."
Koliko je značilna odklonitev za premirje finskih re akcionarnih vladajočih krogov, je obenem zanačilno, da se vodja finskih desničar-rjev, Linkomiesu, sklicuje na moč Hitlerjeve Nemčije in pravi da ni nobenega znaku, da bi izgubila vojno. Medtem pa izdajalec Finskega naroda št. 1. Mannerheim
preko radia' v svojem govoru pozivlje Finski narod, za večjo vztrajnost in enotnost, kar v navadnih besedah pomeni v prid nazifašizmu.
Zunajni krogi ki so tesno sledili pregovore za premirje, so mišlenja, da bo še to pomlad najkasneje v prihodnjem poletju podvzeta splošna ofenziva Rdeče Armade ob Finski meji. Posledice bodo znašali le finski vladajoči krogi.
AVTNI DELAVCI ZA-STAVKALI
V Torontu zbrali nad tisoč dolarjev
Toronto — Zadnjo nede-deljo se je vršil tukaj javni shod, sklican po Združenem Ddboru kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov z namenom podkrepitvi zbiranja pomoči za naš trpeči narod v stari domovini.
Poleg govornikov od treh bratskih narodov, oziroma predstavnikov tukajšnih organizacij in podpornih društev, podano je tuidi poročilo 'toliko je katera narodnost zbrala v to svrho. Br. Marijan Kružič, urednik "Novosti" je podal izjavo na shodu, da so Hrvati v Torontu zbrali nad $7.000.00, zatem Srbi nad $4.000.00, dočim Slovenci je bilo do takrat zbranega nekako okrog 500. 00. Skupna vsota bi torej znašala in sicer v prvih dneh kampanje nad $11.000. 00.
Dopis o samem shodu in nujnosti za zbiranje pomoči pride v prihodnji izdaji.
Windsor — Zadnjega tedna je zavstavkalo 14.000 avt-nih delavcev pri Fordovi tovarni v Windsorju. Delavci so zastavkali vsled tega, ko je kompanija na preračunan način odslovila dva unijska nadzornika s izgovorom da sta prekršila določbe v sporazumu med unijo in kom-panijo. To je pa kakor razvidno izzvalo ogorčenost med delavci, kateri so takoj napovedali stavko.
Nobenega dvoma ni, da je poteza kompanije v tem oziru bila prav dobro preračunana in vpeljan^ že radi dejstva, da je komaj par dni predno se izide termin pogodbe med unijo in kompa nijo in da se bo kompanija sklicevala proti priznanju kolektivnih pregovorov in sporazuma z unijo, ker da je slednja prekršila določbe.
Mestni župan Arthur Reu-me, je takoj spričo stavke izdal izjavo, da ne bodo vpo rabljani policijski kolčki na zahtevo kompanije, zaeno pa je naslovil apel na delavce, da sami vzdržujejo red za času stavke.
Dozdeva se da pride do sporazuma med unijo in kompanijo in da se bodo de-avci povrnili na delo.
čuje ogromno količino drugega orožja, kot municijo, strojnice, navadne puške itd.
Dokler se nacistični preostanki upirajo pri Sevesto-polu, oddelki generala Mi-linovskega so podvzeli ofenzivo z južne strani od Odese in jim je glavni namen spo-
ŠESTO VOJNO POSOJILO
Ottawa — Finančni odbor šestega vojnega posojila podaja pregled za prve. dni tampanje, katera pa presega v denarnem znesku dosedaj-ne kampanje. Kvota za en biliion in dvesto milijon do-lariev, bo kakor razvidno iz prvih dni kampanje izpolnjena. z doborim uspehom.
Toda za pripomniti pri tem ie tudi. da so Slovenci. Hrvati in Srbi zbrali v Win-dsor.in namreč vnisali voi-nih bondov za $25.000.00. Tudi no drnaih naselbinah so zbrali večie vsote za šesto voino nopoiilo in z tem <mt.ovo nospešili nie^dv pomen: "Vse za zmago"!
Kanadsko - Sovjetsko prijateljstvo
London, Ont. — Zamenik sovjetskega poslavstva v O-ttavvi, Gregory Tounkin, je ob večji svečanosti v tem mestu v počast Sovjetske Unije izjavil: "Zmaga je zagotovljena, toda odvisna od odločnosti katero smo pripravni založiti da bi postala čim prej ali se pa zna zavle-či za daljšo dobo."
Nadalje, Gregory Tounkin je dejal: "Kanadski narod je mnogo naučil o moji zemlji in narodu Sovjetske Unije, enako so narodi Sovjetske Unije mnogo naučili o Kanadi. Duh razumevanja naroda ene in druge države raste in tudi odnošaji se razvijajo povoljno. Posebno vse to pojasnijo v nedavno podpisanem sporazumu medse bojne pomoči, kot značaj-nem dogodku v zgodovini kanadsko-sovjetskih odnošajev.
Kanada in Sovjetska Unija, ste dve državi toda bližnji sosedi ter posedujete marsikaj skupnega v pri-rodnem bogatstvu. Razvojem zrakoplovstva obeh držav se obeta ogromna možnost za nadaljevanje sodelovanja posebno na polju zrakoplovstva, je dodal Gregorja Tounkin.
Nacijonalni Odbor Kanad-sko-Sovjetskega prijateljstva sklicuje javni shod dne 2 maja v Varsity Arena, kjer bo glavni govornik Nadškof of York, in bo govoril o predmetu: "Moj nedavni o-bisk Sovjetske Unije", ter druge znane osebnosti iz javnega delovanja v Kanadi. Poleg tega nastopi pevski zbor od 200 članov pod vodstvom Emil Gartner.
Vstopnina je prosta. Pričetek ob 8.15 zvečer.
jiti se s oddelki Koneva v Besarabiji, ter na ta način izravnati bojno črto. Enako so oddelki maršala žukova in sicer potem ko so bili odbiti sovražnikovi napadi ob karpatskem prelazu, podvzeli večje ofenzivne akcije, kjer so se znova kakor pove hoslovaški oddelki.
Sovjetski letalci in mornarica, so potopili nadaljnih sedem prevoznih brodov na Črnem morju, natovornih z bežečimi nacisti in njihovimi saliteti. Na same pozicije v Sevastopolu, sovjetsko topništvo je odkrilo vničevalni ogenj in se pričakuje, da bodo poslednji drobci nacističnih sil razbiti in z tem osvobojen Sevastopol.
Zunajni krogi napovedujejo skorajšno ofenzivo Rdeče Armade, namreč koordinirani naval na celi bojni črti. Svojo trditev naslanjajo na poročilo Rdeče Armade ki pravi: "Nastopil je čas za zmago nad sovražnikom ne izven njegove zemlje, marveč na lastnem pragu." Ponovljene akcije ob karpatskem prelazu dajajo dovolj podlage taki napovedi spričo tega, da se obenem napoveduje invazija evropskega kontinenta zapadne Evrope.
VZNEMIRJENOST NACISTIČNIH KROGO V NARAŠČA
PRED SPLOŠNOM OFENZIVOM ZAPADNE EVROPE
London — Napram tukaj-nim poročilom in raznimi zunajnimi krogi, prevladuje mnenje, da je nastala vznemirjenost v nacističnih krogih s ozirom na zavezniško invazijo zapadne Evrope. Ta poročila naslanjajo svojo trditev na podlagi iznenadne-ga sestanka med Hitlerjem in salitetnimi vodjami, zatem pa na izjave nacističnih krogov. Namreč nacistični krogi kot znano so se bolj norčevali o napovedovanju zavezniške invazije zapadne Evrope, kot pa smatrali za resnost. In nobenega dvoma ni, da je njihovo norčevanje imelo tudi deloma uspeh že radi dejstva, da se zavlači invazija zapadne Evrope že dve leti kljub razni napovedi o pripravah. Zad-
Slišimo vaš glas brajte in sestre
(Brzojavno)
Port Arthur — Na koncertnem shodu Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je vršil dne 23 aprila in katerega so sklicali tukajšni odseki treh bratskih Zvez, smo zbrali za pomoč našim trpečim bratom in sestram v stari domovini, $9.035.00 (Devet tisoč in petintrideset do-darjev) od 106 darovalcev.
(Naši rojaki in tamkajšni sobratski izseljenci Srbi in Hrvati, so res slišali glas naših trpečih narodov v stari domovini in se mu odzvali povprečno po sto dolarjev skoraj na vsakega darovalca. Verjetno je da bodo za gornjo vsoto skupno kupili vojne bonde in z tem tudi zagotovili nujno pomoč našemu narodu. Ured. "E".)
Nova koalicijska vlada v Italiji
London, 24 aprila. — Kakor smo zadnjič poročali, da je Bodoglijeva vlada podala ostavko in Bodogli znova dobil mandat za formiranje nove vlade, je danes naznanjeno, da je premier Bodogli formiral novo vojno vlado Italije, v kateri so zastopane poleg prejšnih, šest protifašističnih strank.
V vlado so stopili, komunisti, demokrati, liberalci, socijalisti, kršanski demokrati in akcionisti. Bodoglio je zadražal položaj premie-ja, dokler so drugi položaji razdeljeni med ostalimi ministri in člani nove vlade.
Za formiranje nove italijanske vlade gredo zasluge, komunistični stranki, namreč njenemu vodji Parmiru Togliatti (Ercoli), kateri se je povrnil v zemljo po več let izgnanstva iz Italije.
DELAVCI ZMAGALI V SUDBURY
MARŠAL TITO (Njegov zgodovinski govor na drugi strani)
Sudbury — Unijski lokal 598 Mine Mili and Smelter W. Union poroča o nadaljni zmagi unijskih delavcev v Sudbury. Namreč zadnjo sredo je bila podpisana kolektivna pogodba izmed unijskega lokala 598 in Fal-conbriges Nickel Mineš LTD, kjer je zaposleno okrog 1.000 delavcev.
Podpisana pogodba je približna pogodbi ki je bila prednedavnim podpisana z INC in istim unijskem lokalom, katera vključuje vse delavce razen uradnikov in določa odbor za kolektivne pregovore, oziroma predstavništvo unije in kompanije, kakor tudi odbor za poravnanje pritožb itd.
Pregovori z dotično kompanijo so pričeli 24 marca tg. 1. Spričetka je izgledalo po nekoliko posvetovanjih med unijskem in kompanije predstavništvom, da se bo cela zadeva zavlekla ali pa postala brezupna. Kljub temu pa je uspelo unijskemu predstavništvu znova predložiti pregovore in na podlagi katerih je bil dosežen uspeh. Pogodba je podpisana dne 19 aprila. In to je že druga zmaga organiziranih delavcev v tem zelo važnem rudarskem področju.
V unijskem odboru so sledeči člani: Jos. Rankin, Looyd Foster, John Davison, Lavson Rae, A. McArthur, Mel Winthers in Wm. Ro-warth.
Uniiski idelavci vposleni v tukajšnih rudnikih so spričo tega proslavili svoio zmao-o v nonolni zavesti p-raditi unijski pokret do najvišje stopnje in z tem zagotoviti vse potrebne pogoje za iz-
nje dni pa so kakor trdijo vesti, nacistični krogi spremenili svoje izjave o invaziji in napovedali znova splošno, mobilizacijo v. Nemčiji kakor tudi pri svojih salitetih.
že zdaj se nahaja v Nemčiji okrog 18 milijonov delavcev iz Francije, Belgije, Avstrije, Madžarske, Jugoslavije in drugih okupiranih držav. Nacistični krogi vzlic drastičnim okrepom proti inozemskih delaviev, se pri-tožujo vsled zastoja proizvodnje in sabotaže. Poleg tega pa če računamo na podtalna gibanja v okupiranih državah, ter zaporedno bombardiranje industrijskih in prometnih središč ter spojev z bojno črto, je verjetno, da vlada vznemirjenost v na-nističnih krogih.
Medtem značilno je, da so vojni strokovnjaki pri oceni nacistične armade podali izjavo, da se na zapadni strani Evrope nahaja komaj nekih 30 divizij, dočim na vzhodni bojni črti 175 nacističnih in salitetnih divizij. Vsled, tega dejstva so različna mnenja in tudi obsodbe odlašanja invazije zapadne Evrope, kajti če je 175 divizij na v-zhodni fronti in komaj 30 v zapadni Evropi, ne opravičuje zadržka za ustanovitev druge fronte.
Zadnjega tedna so zopet krdela zavezniških bombnikov bombardirala industrijska področja v Nemčiji, Avstriji in celo Beograd ter druga pristanišča ob Jadranskem morju. V bombardiranju je sodelovalo po tisoč bombnikov raznih izdelkov britske in ameriške sile.
zračne
General Vatutin podlegel operaciji
Moskva — General Nikolaj F. Vatutin, kateri se prišteva med najodličnejše voditelje Rdeče Armade in kateri je poveljeval njenim oddelkom od ofenzive pri Stalingradu lanskega leta ter zmagal v številnih bitkah proti nacističnih okupatorjev, je podlegel 14 aprila po operaciji.
General Vatutin je bil zamenjan na njegovi dolžnosti v marcu in se je radi bolezni moral podvrči tudi operaciji, katero pa ni vzdržal. Njegovo mesto je prevzel maršal žukov.
Njegovemu pogrebu v Kijevu prisostovalo nad 130 tisoč ljudi in njegovo truplo je shranjeno z vsimi svečanostmi Sovjetske Unije.
BOLGARI KLJUBUJEJO NEMCEM
Švedski časopis "Aftongi-dningen" v nekem članku pravi, "kolikor je znano, so sedaj na Bolgarskem nastanjene tri nemške divizije. To pa niso najboljše divizije, temveč večinoma sestavljene z navadno uniformiranimi edinicami z nekaterimi tujimi SS oddelki."
V primeru z tem ta list pravi, da je to preslaba na-cijska sila na Bolgarskem, ko Bolgarska ima deset divizij, ki so odločno naklonjene Rusiji.
boljšanje delovnih in varnostnih razmer v rudniku.
Nekatere točke v podpisani pogodbi pridejo v raspra-vo pozneje izmed obeh predstavništev, to je unijskega predstavništva in predstavništva kompanije. Nadalje je zaključeno tudi, da minister zdravja dr. Vivian v sporazumu s kompanijom in lokalnim odborom odobri načrt za zdravljenje zdravniško preiskavo.
in

il
EDINOST
ii
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Kegistered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of Jun«, 1442, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Deptai brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Resnost domačega frontal
V	teku tekoče vojne navidezno ni opaziti pomanjkanja, kakor tudi ne brezdelja. Vse je v svojem pogonu in s ozirom na prebivalstvo in pa vojno proizvodjno, organizirano armado itd., Kanada se prišteva na zelo vidno ako ne skoraj na prvo mesto. Toda motrajnost ki ni tako vidna, ampak zelo resna jo postavlja zlasti v zdravstvenem oziru na 16 mesto med Zedinjenimi Narodi.
V	poslanskih zbornicah se zboruje in naglaša marsikatera potreba, na domačem frontu. Kljub resnosti ki obstoja zlasti v zdravstvenih ozirih v praktičnosti ni opaziti večjega prizadevanja odgovornih krogov.
Pomanjkanje stanovanj, je resno in aktuelno vprašanje. Ravno tako nemir v industriji edino vsled pomanj-kanjja pravične zakonodaje. Kakor eno tako drugo vprašanje povzroča nezadovoljstvo in postaja kaj rodovitno polje za one sile in kroge, ki izkoriščajo vsako drobtino v podžiganju notrajnega nezaupanja proti vodilnih krogov v politično reakcionarrne svrhe.
Tako stanje se ne more odpraviti s odobrenjem resolucij, ampak z programom dela, kateri bi dajal zagotovitev za izboljšanje nešteto nujnih stvari za ljudstvo v splošnem.
Minister za delo je med drugim podal značilno izjavo, naprimer: "da je bilo izvrženih 1,014,498 nabornikov, 55 odstotkov od teh nesposobnih za prve pozicije; 285.055 pa popolnoma nesposobnih za kakršno koli vojaško službo." Če k temu številu dodamo umrljivost otrok, katera je znašala zadnjih deset let 90.000, zatem odstotek podvrženih jetiki ali pa raku, bi znašal skupno neverjetno ogromen odstotek ljudstva s razno boleznijo in kot posledica vsled denarnih sredstev.
Naznanjeno je da se bo vršilo 11 maja zborovanje v Ottawi in da bo glavni predmet zdravstveni načrt. Nič bolj bi ne bilo pripravnega in v interesih ljudstva v splošnem, kakor dejansko zdravstven načrt, kateri bi omogočal vsaki družini, vsakemu delavcu in delavki res zavarovati se proti bolezni. Toda tak načrt ne leži edino v priložnosti za zdravljenje v bolnišnicah in pa apoteki za zdravila, tembolj osnovno napornem in za zdravje škodljivim delom. Resnično zdravstveni načrt ki bi omejil in pa odstranil to težko notrajno rano med ljudstvom, je načrt, večja soci-jalna pravičnost v vsih ozirih.
Zgodovinski govor maršala Tita
V	današnjem iztisu smo priobčili obširen govor maršala Tita, poveljnika Narodne Osvobodilne in Partizanske vojske, ter predsednika Narodne vlade. Svoj znameniti govor je održal lanskega leta in sicer na prvem zborovanju narodnih poslancev, kateri so prvikrat v povesti narodov Jugoslavije, Slovencev, Hrvatov, Srbov, Črnogorcev in drugih manjšin, ne samo predstavljali narodne želje in se posvetovali kako zavarovati narodno imetje, dejansko položili prve fundamentalne temelje za novo in federativno Jugoslavijo.
V	zadnjih 23 let, narodi Jugoslavije so preživeli število raznih vlad, toda notrajna uredba je ostala ne samo po starem, tembolj stopnjema omejevana in do cela odpravljena demokratična svoboda, zanikanje narodne enakopravnosti ter socijalne pravičnosti narodu in ljudstvu v splošnem. Vse kar so res storili vsi predvojni režimi, so poostrili zakonske ukrepe proti narodnih interesov. Toda prvo zborovanje narodnih poslancev ki se je vršilo v Biha-ču, je naredilo več, kakor pa vsi dotedajni režimi v Jugoslaviji.
Zatorej ni čudnega, če se je zbrana družba okrog Puričeve vlade v zamejstvu in pa notrajni izdajalci, Rupnik, Pavelič, znašla v enotnih vrstah v borbi proti Narodne Osvobodilne vojske in osvobodilne borbe v splošnem. Kajti narodni program ki se jasno izraža v govoru maršala Tita in pred tem v govoru Josipa Vidmar-a, je program narodnih teženj že iz zadnjih sto let.
Da — narodni program ne vsebuje "obznane" za delavce in delavske stranke; ne vsebuje tlačanstva^ in ne vsebuje izkoriščanja ogromne večine ljudstva. In še bolj poglavitno povrh vsega, da ne vsebuje položaj onim, ki so odgovorni za narodno bedo, teror in nasilje zadnjih 23 let.
Zato so ti osovraženi krogi dvignili hrup in strup zoper osvobodilno borbo naroda. Z tem si pa ne bodo pridobili ne simpatij in ne zaupanj, ampak še bolj globoko pokopali v sramotno povest svojega dela.
Prvi Maj
Nikdar prej v svoji povesti prvi maj ni simboliziral večjega pomena in nadeje delavcev in delavk celega sveta, kakor tudi vsih demokratičnih in svobodoljubnih sil, da strnejo enotnost v besedi in dejanju v borbi proti sovražnika narodov in človeštva — proti fašizmu
Delavski razred bo praznoval znova svoj pomembni praznik prvega maja v popolni zavesti, da je to dan delavske solidarnosti celega sveta in da je njegovo rojstvo nastalo za osem-urni delovnik v letih preteklega stoletja, namreč velike stavke v Chicago leta 1884, ter končno uveljavljen kot delavski praznik leta 1889. ,
Delavci so navadno ta dan demonstrirali svojo delavsko solidarnost z delavci celega sveta v demonstracijah in tudi drugače zborovanjih. Toda ogromna sprememba ki je nastala v svetu v razvoju vojne proti fašizmu, je spremenila tudi praznovanje prvega maja. Delavci bodo praznovali ta dan v tovarnah pri stroju, rudniku in raznem drugem delu v vojni proizvodnji in tisoči na bojnih poljanah v krvavih bitkah. Poleg tega vsega vse demokratične in svobodoljubeče sile sveta streme za uresničenjem medsebojnega zavezništva ne samo v oboroženi borbi proti sovražniku, tembolj tudi povojni kooperaciji in sporazumu za napredek in progres narodov in človeštva. Za dejansko uresničitev štirih svobod, da se ne povrnemo v predvojno dobo, ampak v novo dobo ljudskega progresa, dejanske demokracije in socijalne pravičnosti.
Letošnji prvi maj dejansko simbolizira svoj pomen
COVOR MARŠALA TITA
RAZVOJ OSVOBODILNE BORBE JUGOSLOVANSKEGA LJUDSTVA V ZVEZI MEDNAROD NIMI DOGODKI
Poročilo vrhovnega poveljnikaf Narodno-osvobodilne vojske in Partizanskih oddelkov Jugoslavije, Josipa Broza Tita, na drugem zborovanju Antifašističnega Sveta Narodnega Osvobojenja Jugoslavije 29 novembra 1943.
"Svojo narodno osvobodilno borbo lahko razdelimo na štiri razdobja:
1	— Kapitulacija Jugoslavije in začetni ljudski odpor tekom katerega so se oblikovali mnogoštevilni partizanski oddelki za boj proti okupatorju.
2	— Preoblikovanje partizanskih oddelkov v redne vojne edinice, batalijone, brigade, divizije in tvorjenje Narodno-osvobodilne armade Jugoslavija
3	— Preoblikovanje Narodno-os-vobodilnih odborov v pravo ljudsko oblast in ustanovitev Antifašističnega sveta Narodne Osvoboditve Jugoslavije in 4,
Razdobje v katerem se nahajamo sedaj in sicer, preoblikovanje Antifašističnega Sveta Narodne Osvoboditve Jugoslavije iz plošno strankarske oblasti v najvišjo zakonodajno oblast in ustanovitev Narodnega Odbora Ljudskega Osvobojenja Jugoslavije kot začasne vlade.
VZROKI KAPITULACIJE JUGOSLAVIJE
Prvo razdobje: Vzroki, zakaj je Jugoslavija tako hitro padla in za-sušnenje naše domovine s strani nemških, italijanskih, ogerskih in bolgarskih čet, se danes jasni večini našega ljudstva. Dvajset let zatiranja Hrvatov, Macedoncov, Slovencev in drugih od strani ve-lesrboskih hegemonistov; dalje nezaslišana korupcija vladajočih krogov v domovini in njihove zveze z najreakcionarnimi krogi v zamejstvu posebno z nemškimi in italijanskimi, z namenom, da se obdrže na oblasti, zatem nezaslišano izdajastvo in špijonaža v naši armadi, a. posebno v generalnem štabu — vse to so bili vzroki katastrofalnega in sramotnega poraza jugoslovanske armade v vojni. Ta poraz je imel katastrofalne posledice za ljudstvo Jugoslavije. Kralj in vlada, obenem z grupo ljudi, ki so bili odgovorni za usodo naše domovine,so pobegli v tujino. Jugoslavija je bila razkosana in je postala plen takih razbojnikov, kakršnih nepozna zgodovina. V domovini je nastal nezaslišan teror in iztrebljavanje ne samo najnaprednejših ljudi, temveč iztrebljava-njp vsega srbskega stanovništva na Hrvatskem, Bosni in Hercegovini, Vojvodini, slovenskega prebivalstva v Sloveniji itd. Nemški in italijanski okupatorji so spravili skupaj na Hrvaškem krvave ustaš-ke zveri, a v Srbiji najogabnejšega izdajalca Nediča in so z njihovo pomočjo začeli izvrševati peklensko namero, da izerebijo Slovane na Balkanu. V tej težki, z gotovostjo lahko rečem, najtežji situaciji
v zgodovini našega naroda, se je našla samo ena organizacija v naši domovini, ki je bila dvajset let takorekoč izven prava in preganjana od vseh oblastnikov v Jugoslaviji, a ki je dala na razpolago vse svoje skušnje in organizatorič-ne sposobnosti in vse svoje izkušene borce v službo zasužnjenega naroda. Komunistična stranka je bila edina, ki je vodila ljudstvo v oboroženi odpor, edina, ki ni obupala, temveč je dvignila zastavo osvobodilne fronte visoko in ki je vztrajala, obenem z ljudstvom do danes. (Burno odobravanje. Klici: "Živela Kolunistična stranka"!).
Ustanvaljati so se začel iparti-zanski oddelki naprej v Srbiji, Bosni in Hercegovini, dalje obči ljudski upor v Črnigori meseca julija, zatem širenje partizanskega pok-reea na Hrvatskem in Sloveniji. Vse to je pokazalo da je naša domovina, tako zasužnjena, ostala neuklonjena in da so naši narodi pripravljeni doprinesti tudi največje žrtve za svojo osvoboditev. Mali partizanski oddelki, skoraj praznih rok, so začeli naglo rasti in se razvijati v krepke oddelke, ki so jemali sovražniku orožje, zadajali sovražniku vse tžje in močnejše udarce, in pokazali, da jih ni mogoče uničiti navzlic vsem nemškim, italijanskim in ostalim okupatorskim močem, ki so začeli boj, da bi zatrli partizanski pokret v raznih krajih domovine. (Burno odobravanje. Ploskanje).
Odbijajoči tako vse sovražnikove napade in pretvarjajoči se čim dajle v bolj močne partizanke skupine, je bila na jesen 1942 na odredbo Vrhovnega štaba ustanovljena Narodno-osvobodilna Vojska Jugoslavije, (Viharno odobravanje. Ploskanje).
NASTANEK NARODNE
OSVOBODILNE VOJSKE
Pride drugo razdobje v Narod-no-osvobodilni borbi. Ustanovljene so brigade, divizije in oddelki, osvobojena so cela področja od sovražnikov in njihovih ustaških in čet-niških slug. Naša mlada Narodnoosvobodilna vojska je pokazala ta-, koj spočetka, da je sposobna izvr- j šiti tudi najtežje naloge. Veliko mest je blio osvobojenih, naprimer: ' Livno, Glamoč, Mrkonjič-Grad,! Jajce, Ključ, Bihač, Krupa, Slunj itd. Z ustanovitvijo Narodno-osvobodilne vojske se je pojavil uporniški duh tudi v krajih kjer je do-tedaj vladalo relativno zatišje. V tem razdobju je Narodnoosvobodilna vojska dobila stabilnejšo obliko im s tem tudi zaupanje vse večjih ljudskih mas iz vseh krajev Jugoslavije.
Narodno-osvobodni odbori, ki so se dotedaj ustanavljali na osvobojenem ozemlju, so se začeli ustanavljati tudi napol — osvobojenje-mem in še celo na zasedenem ozemlju, ker je ta novi začetek narodne oblasti postajal vedno popu-larnejši in ker ji je narod vedno
bolj zaupal. Dokler so spričetka Narodno-osvobodilni odbori vsta-navljani kot pomočni organi partizanskih oddelkov v vodstvu in pomaganju osvobodilne vojne, so ob ustanovlenju Narodno-osvobodilne vojske postali prava narodna oblast, (Ploskanje). Pred njimi so se zdaj pojavile mnoge druge naloge razen pomaganja partizanskim oddelkom in Narodni Osvobodilni vojski. Nastalo je tretje razdobje, postavljajoč nujnost za ob-čenarodno oblast, katera bi bila kot centralni organ in združila vse vstanovljene in vstanavljanjem novih Narodno ljudskih odborov.
POLOŽITEV TEMELJA NOVI JUGOSLAVIJI
Skricana je zgodovinka skupščina Antifašističnega Sveta Narodnega Osvobojenja Jugoslavije v Bihaču. Sprejeti so bili veliki in važni sklepi. Prvikrat po okupaciji naše zemlje, ustanovljeno je centralno politično vodstvo od predstavnikov vsih narodnosti Jugoslavije. To je bil prvi sestanek narodnega predstavništva, katero je vzklilo iz naroda v najtežjih okolšči-nah njegovo dotedajno delo. Ustanovitev Antifašističnega Sveta Narodnega Osvobojenja Jugoslavije, je ena od najvišjih tekovin naše narodno-osvobodilne borbe. Položeni so temelji, na katerih se gradi nova in pravičnejša ureditev Jugoslavije — temelji kateri dejansko ustvarjajo bratstvo in enakopravnost vsih narodov Jugoslavije — temelji dejansko prave demokratične narodne vlade. (Burno odobravanje. Ploskanje). S ustanovitvijo deželnega Antifašističnega S-veta Hrvatske, a pred tem Slovenske Osvobodilne Fronte in njenega Izvršnega odbora, začel se je v praktičnosti ustvarjati, princip enakopravnosti narodov Jugoslaviji, začela se je oblikovati vekovna težnja narodov, da gospodarijo sami s seboj, (Odobravanje in ploskanje).
V teku leta odkar je vstanovljen Antifašistični Svet Narodnega Osvobojenja Jugoslavije, nastale so velike spremembe ne samo v naši zemlji, marveč v celem svetu. Posebno v minulem letu smo morali voditi težno in krvavo borbo s os-vojevalcem. Pred Narodno-osvobo-dilno vojsko so bile postavljene velike, ampak častne naloge. V šestmesečnem razdobju od januara do julija 1943, prebrobili smo dve veliki sovražni ofenzivi, štrto in peto, ki so bile podvzete z namenom da vničite našo osvobodilno vojsko in znova okupirajo dotedaj osvobojeni teritorij. To so bile težke preizkušnje. Vzdržali smo ogromne napore, v katerih so sinovi naših narodov pokazali izredna junaštva in samovzdržljivost, s katerimi se .bodo v bodočnosti ponašala nadaljna pokolenja. Kljub številni in tehtnični premoči sovražnik, ni uspel vničiti jedro in moč naše Narodno-osvobodilne armade,
LAŽNA PRETVEZA
(Radio-govor prof. Borisa Furlana, London, 25. mar. 44.)
Katoliški škofi na Holand-skem so lanjsko leto dne 16 maja izdali pastirsko pismo, v katerem protestirajo proti nacističnemu režimu in posebno proti deportaciji hola-ndskih nadškof in vsi katoliški škofje na Holandskem. V vseh cerkvah so ga katoliški duhovniki prebrali svojim vernikom s prižnic. "Mera je polna," so dejali ho-landski škofje, "nacisti zahtevajo od nas, da moramo delati za nemško zmago; ni dovolj, da ne moremo storiti ničesar za svojo domovino, marveč nas hočejo še s težkimi grožnjami prisiliti, da pomagamo sovražniku; to je strašna krivica, proti kateri dvigamo svoj glas. Trditev, da je dolžnost vseh kristjanov, boriti se proti boljševizmu, je samo prazen izgovor."
To so bile pogumne besede katoliških dušnih pastirjev na Holandskem, in v povesti osvobodilne borbe človečan-stva bodo ostale zapisane na častnem mestu. Njih moralna tehtnost je segala daleč preko ožjih holandskih meja. Kjerkoli se je katolik boril proti nasilstvu nacifašiz-ma, je mogel iz njih črpati
utehe v trpljenju in moralno vzpodbudo za nadaljno borbo.
Pod streli eksekucijskega pelotona se je pred par dnevi zrušil Pucheu, katerega je alžirsko sodišče obsodilo na smrt zaradi veleizdaje. Kakor so svoj čas odjeknile po vsem svoboljubnem svetu besede holandske katoliške duhovščine, predstaviteljice du_ hovnega foruma, tako je pred par dnevi odjeknila izvršitev sodbe alžirskega sodišča, predstavnika posvetne izravnalne in maščevalne pravice. In odmev je bil tem silnejši, ker sta obe oblast, duhovna in posvetna, v različnih prilikah in okolnostih, nezavisno druga od druge, izrekli isti krivdorek in ta krivdorek se glasi: takozva-na borba proti boljševizmu je le prazen izgovor in lažna pretveza, pod katero se skrivajo povsem drugi zločinski nameni.
S Pucheujem namreč ni padel samo predobro znani tip oportunističnega kalabo-racionista, ki postane izdajalec nad svojim narodom iz osebnih materialnih koristi. Z njim se zrušil ves sistem, skrbno izgrajen, v podrob-
v ogromnem obsegu borbe proti fašizmu, toda zaeno v povoinih vprašanjih. Združeni delavci v raznih industrijskih področjih in pa na bojnem polju v protifašistični borbi, izražajo nezlomljivo silo. In nobenega dvoma ni, da bi ne izkoristili svoje ogromne izkušnje za nadaljni razvoj svoje enotnosti in sporazuma tako za zmago nad fašizmom, kakor tudi zmago nad brezdeljem in predvojno krivico.
nosti izdelan in umetno vzdrževan sistem laži in pretvez, s katerimi skuša kolabo racionizem idejno zagovarjati in opravičevati svoje gnusno početje. Preganjanje komunizma in komunistov je Pucheu skušal opravičevati z dolžnostmi francoskega patriotizma, zatrjeval je sodnemu dvomu, da ga je navdihovala sama skrb za dobro francoskega naroda. Toda alžirski šolniki so spozna-il in priznali, da so bili prav francoski komunisti najaktivnejši v organiziranju francoskega odbora in upora, in da je zato Pucheujeva borba proti komunizmu šla v račun samo Hitlerju, služila samo tujim interesom in bila zato protifrancoska. In kot veleizdajalec je bil Pucheu obsojen in ustreljen.
Resnica je samo ena, in samo ena je pot pravice, in ena je sodba svobodoljubnega kulturnega sveta. Kar je bilo res in prav na Holandskem in v Alžiru, ne more biti napačno in krivo v Ljubljani. Vsa Slovenija, vsa Jugoslavija je v harmoniji z zavestjo kulturnega sveta, je v prvih vrstah osvobodilnega boja. Naj se vnajodločinej-šem trenutku vključijo v to borbo še oni maloštevilni, ki vstrajajo v protinarodnih zmotah preteklosti, namesto da bi bili nekateri izmed njih na vodečem duhovnem položaju aktivni soustvarjalci novega kraljevstva svobode.
(Klici; "Živela naša vojska"!). Nasprotno temu, utrpel je ogromne izgube, dokler smo mi težkom in krvavom borbom si pridobili pred celim naprednim svetom simpatije in občudovanje, ter so po prvikrat zavezniki začeli priznati Narodno -osvobodilno vojsko z tem, da so postali v njen glavni štab, svojo vojno misijo, (Burno ploskanje). V teh velikih borbah posebno v teku pete sovražne ofenzive, smo utrpeli tudi sami težke izgube. Padlo je tisoče najboljšiv sinov našega naroda. Med temi člani Izvršnega Odbora Antifašističnega Sveta Narodnega Osvobojenja Jugoslavije, Ulira Pozderac, Veselin Masleša, Sima Miloševiš in nekoliko članov Antifašističnega Sveta. To je težka in nenadomestna izguba. Odaj-mo počast vsim slavnim sinom, ki so položili svoja dragocenjena živlenja za boljšo in srečnejšo bodočnost narodov Jugoslavije, (Nastane molk z klicem: "Slava jim"!).
Preliti so potoki dragocenjene narodne krvi, deset tisoč najboljših sinov našega naroda položilo je svoja živlenja v teku dveh let neprimerne borbe s sovražnikom, da bi končno uspela resnica o stvarnem položaju v Jugoslaviji prodreti v svetovno javnost. Težko je najti primeru da je en majhen narod kdaj koli plačal tako drago ceno, da prepriča svetovno javnost da je kri ki je prelita v Jugoslaviji, narodna kri, in ne onih sramotnih izdajalcev katerih doglavniki vživajo gostoljubnost v zavezniških zemljah.
BORBA S IZDAJALCI DOMOVINE
Ena od nezaslišanih prevar cele poštene svetovne javnosti, je razkrinkana v teku zadnjega leta. Izdajalska londonska vlada v zadnji dve leti, je goljfala cel svet z tem, ko je izjavljala da borbo v Jugoslaviji vodi njen minister Draža Mi-hajlovič. Da bi ironija bila temve-čja, četniške bande na čelu z njenim miniserom — izdajalcem, so vodile borbo proti Narodno-osvobodilni vojski, na strani okupatorja. Vse to ni oviralo pokvarjence tudi pri tem, da so uspehe Narodne Osvobodilne vojske, pripisovali sebi, (Ogorčenje med delegati). Za času štrte ofenzive izdajalec Mihaj-lovič (Klici; Dol s izdajalci), je naredil sporazum z Nemci, Italijani in vstaši, da enotno zadajo smrtni udarec Narodno-osvobodilni vojski. številni dokumenti, ki so nam prišli v roke za času naše ofenzive proti četnikov, odkrivajo ta peklenski načrt in nezaslišano izdajstvo teh narodnih izrodkov. Kot je znano naši javnosti za času velikih in slavnih bitk ob reki Neretvi in Gornjega Vakufa, Draža Mihajlo-vič je zbral svojo vojsko v Srbiji, Sandžaku, Črnigori, Hercegovini in vzhodni Bosni, komaj nekih 18.000 mož in jih privedel ob omenjeni reki z namenom da nam s hrbta zasadijo nož v pleča. S slavom okrašene, I., II., III., in VII. divizija in oddelki IX Dalmatinske divizije, so razbile ne samo Nemce, vstaše in Italijane ob reki Neretvi, tembolj prešle v odločno ofenzivo proti četnikov Draže Mihajloviča in jih pognale od reke Neretve do Kolašina, kjer so jim zadale končni udarec, pač tako, da nepredstav-Ijajo več neko večjo vojno silo.
Cse to so dejstva, ki jih ubežna londonska vlada ni mogla več zatajiti pred svetovno javnostjo In na ta način je bila odkrita končno celotna prevara.
Vsled slikovitih dogotkov izven naše zemlje, namreč slavnih zmag Rdeče Armade na vzhodni bojni črti, zdrobitvi hitlerovskih elitnih armad (Klici: "Živela nepremagljiva Rdeča Armada. Živel tovariš Stalin"!), ustvarjeni so predpogoji za zmago zaveznikov, Anglije in Amerike v Afriki, predpogoji za okupiranje Sicilije in končno kapitulacija Italije, glavnega pat-nerja Hitlerja. Pri tem naj poudarim, da je pri kapitulaciji Italije odigrala veliko vlogo naša Narod-no-osvobodilna vojska, katera je za celo dobo vojne prikovala ne manj kot 16-20 italijanskih divizij še prej kapitulacije. Naši oddelki so po peti sovražni ofenzivi prešli v kontra ofenzivo, ter osvobodili skoraj celo vzhodno Bosno, večji del Centralne Bosne, Bosansko Krajino, (Burno oodobravanje. Ploskanje). S kapitulacijom Italije in razorožitvi deset italijanskih divizij v naši zemlji, Narodna Osvobodilna vojska je na ta način prišla do velikih zalog orožja in se pomnožila z ne majn kot 80.000 novih borcev in v isti mah osvobodila velik del Dalmacije in Slovenije. Na ta način so zopet ustvarjeni predpogoji za nove zmagoslavne operacije Narodne Osvobodilne vojske z ene in druge strani, pridobila si je glas pri zaveznikih kot dejanski vojaški faktor s katerim računajo ne samo zavezniki, nego tudi fašistični osvojalci, kot s nasprotnikom na čiji strani je veliko število celo njihovih divizij, • (Burno odobravanje).
PO KAPITULACIJI ITALIJE
Po kapitulaciji Italije prišlo je do nevidnega poleta narodnega u-pora v Sloveniji, Dalmaciji in Hrvatsko. Danes ni niti enega okraja v Jugoslaviji, kjer ne prevladuje plamen narodnega razpoloženja za upor, (Ploskanje). Do 1 novembra so bila osvobojena ogromna področja naše zemlje. Osvobojen velik del Slovenije, Bosanske Krajine, cela vzhodna Bosna, velik del Centralne Bosne, Sandžak, Velik del Črnegore in en del Hercegovine. Nekoliko naših divizij je prešlo meje med Sandžakom in Srbijom, (Ploskanje) in začele znova osvo-bojevati srbski narod od nemških in bolgarskih roparjev, Nedičeve vojske in četniških band Draža Mihajloviča. Eno važno dejstvo je, da so naše partizanske sile v Macedo-niji zadnje čase dosegle znaten uspeh in že v drugič zavzele Kiče-vo-Debar in tako ustvarile še jačje pogoje za razvijanje partizanskega pokreta v Macedoniji, Ploskanje). Partizanski pokret v Macedoniji tesno jevezan s partizanskim pok-retom v Albaniji in Grčiji, ter postaja resna podpora v razvoju partizanskega pokreta v Bolgariji, (Ploskanje). Najlepši uspeh našega narodnega upora, njegovega zgodoivnskega značaja, je osvoboditev Istre in Slovenskega Primor-ja, po kapitulaciji Italije, (Burno odobravanje. Ploskanje.). Dvajset letno robstvo ni moglo vzlic vsih naporov fašistov, ni moglo odvzeti slovenskemu in hrvatskemu narodu njegovo nacijonalnost in zmanjšati njegove težnje za zedinjene s svojimi krvnimi brati in sestrami in drugimi narodi Jugoslavije.
Kot razvidno že iz omenjenega, situacija v Jugoslaviji in v svetu posebno v zadnjem letu, se je znatno izpremenila. Zahvaljujoči se zmagam Rdeče Armade, Hitlerjeva vojna mašina stoji pred katas-trofom in zmaga nad največjim sovražnikom človeštva, ni daleč. V teku zadnjega leta, začel se je razpadati fašistični blok. Italija je izvržena iz njegovih vrst. Pri Hitlerjevih salitetiv vsled tega dejstva vlada še večja zmota in razkrajanje. Odnošaji pa med zavezniki, Sovjetsko Unijo Vel. Britanijo in Združenimi državami, postajo močnejši, Ploskanje), posebno je prišlo to te izjasnitve na moskovski konferenci predstavnikov treh velikih zavezniških sil. Vsa ta dejstva so ogromnega značaja tudi za našo Narodno-osvobodilno borbo. Trdnejša vera v zmago in dokončno osvobojenje našega naroda izpod okupatorskega jarma, pre-preza najširše sloje naroda Jugoslavije, kar pojasnuje večji pritok novih borcev v Narodno Osvobodilno vojsko ter pristopanjem narodno-osvobodilni borbi mnogih zelo znanih političnih, kulturnih in javnih delavcev iz vseh predelov Jugoslavije. Vse to je vplivna podkrepitev osvobodilnega gibanja in z druge strani pospešitev razkrajanju mariotenih aparatov Paveliča in Nediča, ter skupno oslabitev o-kupatorskih pozicij v naši zemlji, (Ploskanje).
UBEŽNA VLADA NADALJUJE PO STAREM
Kaj se pa ni izpreminilo v teku zadnjega leta kljub prej navedenih dejstev, je politika izdajalske ubežne vlade v Kairu in katero na žal temu se smatra pri naših zaveznikih, kot zakonito predstavništvo naroda Jugoslavije. Nimam namena podajati se v tem poročilo v razlago, zakaj je vendar tako, kako zavezniki trpe to vlado, katera je brez narodne zaupnice, ker sodulu-je preko svojega ministra Draže Mihajloviča s okupatorjem že dve leti proti naše Narodno-osvobodil-ne vojske, odnosno proti naroda Jugoslavije, in katera je izrazito reakcionarna in velikosrbska, kar se osobito izraža iz njenega sestava, to je da v njej sodelujo ljudi znani šestojanuarci Peter Živkovie in drugi. Toda eno lahko rečem: Ni niti enega borca v Narodno Osvobodilni in Partizanski vojski, ni niti enega rodoljuba sodelujočega v današnji veličanstveni borbi, kateri bi ne čutil srčne boli, kateri bi ne bil ogorčen vsako pot ob pomisli da ta vlada, katera ima na duši toliko zločinov in kateri je edino mesto na seznamu vojnih krivcev, še vedno sedi in vživa gostoprimstvo naših zaveznikov. (Močno odobra-vajne). Nam je precej dobro znano, da ta vlada cela vse v svoji moči da se na kakršen koli način vtihotapi v našo zemljo, to velja tudi za kralja, prej predno bi imel naš narod priložnost izreči besed« o njihni usodi. Vemo da obstojajo v inostranstvo deloma reakcionarni krogi podpirajoč vlado in kralja v svojem prizadevanju. Ampak z-nano nam je tudi to, da ogromna večina naprednih demokratičnih elementov v zavezniških državah iskreno želi, da naš narod odloči sam o svoji usodi in da ustvari državno uredbo kakor zna za svoj« (Nadaljevanje na 4. ts.)
Lenin je dejal Vso oblast Sovjetom
PRVI MAJ V KADIEVKI
Tega dne in tega mesta se zmiraj spominjam prvega majnika. Ta rudarska naselbina je v krogu še več drugih rudnikov premoga blizo Poltave, nekaj sto milj od Harkova in Kieva v Rusiji.
Dne 13 avgusta ob 4 uri zjutraj smo preplašeni zagledali ruske vojake med nami v Galiciji na ruski fronti. Potihoma zaslišamo glasove: Predaj se pan, po skorej, predaj se pan, na ta način sem postal ruski vjetnik 1916 leta, v zadnji svetovni vojski. Za obotavljenje ni bilo časa, z menoj so bili vjeti tudi, Miklavc, Jezer-šek iz Ljubljane, Lovšin, No-san iz Ribnice, Podbnikar iz Idrije, Jukopila iz Pole in še nekaj drugih od našega od-delenja.
Drugi dan smo bili razdeljeni za delo, Ježeršek in jaz sva dobila delo v ruski vojaški pekariji v sredi mesta Kamenec-Podolski. Tam delava nekaj dni, kar naenkrat pa ponoči praviva načrt da zbeživa, ker je to za nas dva preveč blizu bojišča. Med potjo sva se zgubila, jaz sem pa pod ruskom stražom pripeljan v Darnice, vjetniški logar pri Kievu.
Tam sem naj del še več znancev in novih prijateljev, tam me je naučil neki bos-njak-mahomedanec rusko či-rilico. Vsak dan smo poslušala, Slavljani, Slavljani, idi v Jugoslavsko Legijo, isto je bilo tudi s Čehom, za češko Legijo. Odločil sem se da ostanem v logoru, nakar so me primorali in odpeljali v Ka-dievko. Posebno sitnosti nisem bil deležen od ruskih vojakov, nas Slavljane so klicali Pan (gospod), nemce pa germanski čort (hudič), ogre pa madjarski čort.
Za nekaj tednov sem njih razumel kaj zahtevajo od mene, ruska cirilica mi je pomagala da nisem imel preveč težkega dela v rudniku, zraven tega pa še nekaj ko pejk (krajcarjev) plača na uro. Hrana slaba, vsak dan ribja župa, vsak dan premal kruha, zmiraj premal maho-rke (neka vrsta ruski tobak) premal papirja za cigarete smo pač zavijali v papir kakršnega smo najdli. čortova robota (delo), čor-tova vojna, čortova buržoa-zija (bogatina) tega godr-nanja je bilo slišati že povsod in vsaki dan od ruskih vojakov in delavcev. Nekaj mesecev tega živlenja v vje-tništvu nam je bilo kod cela večnost.
Nekega dne februarja meseca 1917 leta se zaslišijo glasovi, Revolucija, Revolucija tovariši, pojdot domoj (greš domu) pani, mir bu-det (mir bo). Pod vlado Ke-renskega ni bilo mnogo sprememb, časopisov skoraj nič, na lepakih čitamo da so volitve za Ruskojo Domu (ruski parlamenat). Neka druga živahnost je nastala, sliši se tovariš, tovariška, o-boljševikih. da so pripeljali Lenina iz Švice, da se organizirajo Sovjeti soldatov, Sovjeti robotnikov (delavcev) in Sovjeti kmetov.
V Dumo so bili izvoljeni z večino boljševiki in menjše-viki. Med njimi in drugim grupam v parlamentu ni prišlo do sporazuma, nakar je Lenin zaklical vsim skupaj :
praznično oblečeni, za rdečim zastavam so se zbirale in korakale večje in manjše grupe, klici povsod, Doloj buržuazija (dol z bogati nom) živjo Lenin, živela re volucija, živjo boljševiki.. V vsih grupah se je neprenehoma razlegala pesem.
Ustaj, ponimaj se, roboči narod.
(Vstani, dvigaj se, delavski narod)
že več dni pred prvim majem smo slišali od rdečih ar-mejcev da nastopajo armade, avstrijska iz Odese na sever, nemška pa iz Rige na jug, da okupirajo celo Ukrajino. Ob desetih dopoldne se je začela neka nenavadna vznemirjenost po celi Kadie-vki. Prihod mnogih rdečo ar-mijcev je bilo znamenje da se rdeča armada umika pred Nemci.
Po trgu in ulicah shodi in govori, preklinjanje in vpitje, prokleti čorti germanski, tovariši, tovariške v pirod (naprej) pobimo germance, živela revolucija. Kdor je imel orožje in vsi v vojaških oblekah so se pridružili tem tovarišem in Kadievka je postala skoraj prazno in pusto mesto.
Od daleč smo slišali grmenje topov, čez nekaj časa popoldne pa že pokanje strojnic po hribčkih blizu Ka-dievke. Brez odlašanja se podam po cesti iz Kadievke na pot za Poltavo. Na potu sem dobil družbo vjetnikov največ Nemcev in Madjarov, nobenega Slovenca. Ob štirih popoldne od daleč zagledamo nemško stražo, eden od teh nemcev nas vodi do nemške komande.
V vlaku od Poltave za Harkov čakamo na neki postaji, tam se pomešam med grupo ruskih fantov in deklet, ker vidim žalost in potrtost na njih obrazih, jih začnem tolažiti, da naj se ne brigajo preveč, da naj na žalujejo, saj pridejo vaši rdeči armijci kmal k vam
Zapisnik redne seje V. P. m. Bled
Brat predsednik odpre sejo z društvenim pozdravom ob 8 uri dopoldne v navzočnosti devet članov Izvršnega Odbora.
1	— Čitanje zapisnika prejšne seje z dne 29 februarja 1944. Zapisnik sprejet enoglasno.
2	— Poročilo tajnika:
Dohodki za tri meseca so znašali in sicer za jauar, februar in marc 1943.........................................„.... $2,742.85
Izdatki za isto dobo .............................................2,788.51
Zveza je imela izgubo ________________________________________________________________________45.66
Bančna vloga 1 januarja je znašala ............$11,548.76
--------------------------------------11,503.10
Koncem marca, 1943
3	— Poročilo blagajnika:
Dohodki za prvo tromesečje so znašali ... $2,744.41
izdatki za isto dobo ........................................... 2,788.51
izdatki večji za _________________________________________________________________44.10
Denar naložen na Royal Banki .................... 7,362.86
Na tekoči račun " " __________________________ 1,452.61
Bank of Comerce v smrtninski sklad........... 2,687.63
Skupna vloga 31 marca 1943 ........................ $11,503.10
4	— Poročilo mladinskega vodje.
Za času tri mesečne kampanje so ustanovljeni Mladinski oddelki in sicer pri odseku št. 9 "Zarja" Sudbury, 21 članov, odsek št. 11 Toronto, 11 članov, odsek št. 12 St. Catharines, 55 članov in odsek št. 14 Kirkland Lake, 12 članov.
Članarine sprejel od' Mladinskih odelkov:
3
» » 4
" " 9 " " 11 " " 12 " " 14 Odsek št.
12 ima
za
Odsek št. 1 ................. $37.68
20.40 6.96 7.56 372 44.60 27.00 kredit 44c. $147.92
Opomba: Ta vsota je že prišteta v tajniške in blagajniške dohodke.
5 — Sprejemanje novih članov.
Odsek št. 1. Levstek Mary, Arko John.
Odsek št. 3. Plut Matija, žgonc Jernej, Stražišar
Skupaj :
Frank, Ciber John, Artač Matevž.
Odsek št. 7. Lemaič Geor-ge, Žagar Ivan.
Odsek št. 11. čampa Rudolf, Urbane Jožef.
Odsek št. 14. Hrbolič Frances, Daničič Frank, Ma-glečič Ivan, Malič Janez, Cendlar John, Buršič Paul.
6	— Predlog br. Anton Kraje da bi se glede kampanje razpisala Nagrada, da se pridobi več novih članov. Predlog ni vzet na znanje.
7	— Razprava radi točke v pravilih (25) kar je enoglasno prišlo do sporazuma,
da se ne plača nobene bolniške podpore za manj kot sedem dni, to je sicer dele Konvencije ali ker so se pošiljale bolniške nakaznice oc odsekov za šest in tudi pet dni, se radi tega naznanja vsem odsekom, da se ne bo izplačevalo bolniške podpore za manj kot sedem dni, prihodnja Konvencija naj to zadevo po svoje uredi.
,8 — Glede spora odseka št. 1. in odsek št. 14. v Kirkland Lake, radi razcepitve Mladinskega oddleka, se od-ložni na predlog br. J. Kužnik, da se obvesti oba odse ka da članarina je plačana dotičnih.
Mladinskih članov glede prestopnih listnin najsi sami medseboj poravnajo v nasprotnem slučaju se pa mora sklicati izvenredno sejo Iz-vrševajnega Odbora, kar pa lahko pride do kakih posle-lic. Sprejeto.
9	— Br. Kraje predlaga da bi se kupilo blagajniku pisalno mizo, katera bi odgovarjala za shrambo knjig:. Odobreno ako se dobi primerno v to svrho odgovarjajočo mizo.
10	— Izvrševalni odbor V. P. Z. Bled prosi urednika Edinosti, da 'bi se točno in kolikor mogoče bolj redno poročalo v listu o Uradnih stvari.
11	— Prihodnja seja Izvršnega Odbora se bo vršila dne 9 Julija.
Brat predsednik zaključi sejo s bratskim pozdravom ob 12,45 popoldne.
Tajnik V. P. Z. Bled, J. Kužnik.
Zapisnikar, John žužek. Kirkland Lake, 16 apr.1944.
Calgary za pomoč našemu narodu
Zasnovana narodna zamisel napreduje
Calgary — Na prvi pogled se zdi, kakor dasmo zaspali v Calgary po zaključku kampanje za Edinost. To da ni tako! Gibljemo se zmeraj pomalo in delamo za napredno stvar. Prejeli smo apel za zbiranje pomoči na-rodim Jugoslavije ter njeni herojski vojski maršala Ti-Ka. Ker pa v naši naselbini ni Macedoncev ali Bolgarov smo stopili v ožji stik s so-brati Čehi in Slovaki. Izbrali smo skupni Odbor, ki bo deloval in aranžiral skupne prireditve od katerih bo šel čisti dobiček za pomoč junaški in jjo celem naprednem svetu čislani Narodni Osvobodilni armadi pod vodstvom maršala Tita.
Naša skupna in sicer prva plesna zabava v ta namen se vrši v soboto dne 6 maja v znani Poljski dvorani River-side. Druga zabava ki jo priredi tukajŠni odsek Zveze Kanadskih Slovencev, bo v istem prostoru dne 27 maja s štirimi dobitki v vrednosti $25. 00. Srečke so razdeljene v predprodaji med našem članstvom na zadnji seji dne 16 aprila. Že zdaj je opaziti posebno zanimanje za zabavo in živahnost v prodajanju srečk, kjer se jo posebno izkazal aktivnega naš član Frank Benčina. Za pripomniti pri tem je, da naš France gre naravnost med Nemce raznih evropskih držav, tudi take, katerim ni Tito najbolj všeč. Toda naš France jih potiplje z te prave strani in hočeš nočeš. mo-| udafežf rajo kupiti po en ali celo več
tikcev. To delo je posnemanja vredno in vsa čast takemu delu. Le tako naprej Frank! Priučimo delno plačati trplenje tudi z strani onih, kateri so se ošabno ponašali in naivno vživali trplenje našega ljudstva.
Bratje in sestre! Danes je resen čas skupnega dela za pomoč našim krvnim bratom m sestram. Bodimo združeni tako Slovenci, kakor bratje Hrvati m Srbi. Danes prihaja obupni klic: Pomagaj brat — pomagaj sestra! Nasa domovina je pogorišče in nas narod bije neizprosen boj na živlenje in smrt zo-Per zatiralce, boj za svobodo m demokracijo. Oni potrebujejo naše pomoči. Dajmo jim zdaj, ko stezajo ro-£e, ko prelavajo solze in kri Olajšamo jim težke rane in
t KClnei Naj nas "avduTeje jo besede našega nesmrtnega pesnika Simona Grego?! ko je dejal .-"Odpri roki
• Jo so pomembne be-sede, ozivljujmo jih zdaj, ko je .njihov pomen največje zaupanje tisočev in 2 v starem kraju. Deluimo bratsko in slogih eno
volje vzkliknimo:
rodu^ mU! Svoboda na" Naj" še ominim, da se na-sa redna mesečna seja vrši spet tretjo nedeljo v mesecu t. j. dne 21 maja v istem prostoru, Labor Temple, točno ob 2 ura popoldne. Naproša se vse^članstvo odseka da se
Matt Žalec
IZ LEVACKA ZA POMOČ NAŠEMU NARODU
naz,aj.

VSO OBLAST SOVJETOM.
Červona (rdeča) armija se je organizirala, revolucija in kontra-revolucija na vsih krajih ruske zemlje. V Ka-dievki nam je rečeno, teper (zdaj) je svoboda, zdaj greš domu, lahko delaš kar si izu-čen, zdaj smo vsi tovariši in tovariške, mir bo. Od takrat smo imeli vsi enake pravice, vsi enako svobodo, povsod veselje in navdušenje za boljševike in revolucijo. Pri delu in na ulicah nam podajajo lepake, pan pročitaj što novo jest (kaj je novga) in na poslopjih smo zagledali velike plakate.
TOVARIŠ PONIMAJ ŠTO TO JEST SVOBODA
(tovariš, razumi, kaj pomeni svoboda)
Pod tem pa še 10—12 točk, kaj se sme delati, kaj pa ne, v mestu so vstanovili mestni sovjeti in rdečo stražo.
Prvega maja Je zgodaj z
To je poslušal neki nemški (Polak) vojak skoči k meni in začne vpiti nad menoj. Ti prokleta svinja avstrijska, Ti bolj še vik, tukaj le te bom vstrelil kakor psa. Brez strahu sem mu odgovoril kar je zaslužil, obljubil sem mu tudi medaljo za njegovo hrabrost nad neorože-nem vjetnikom.
Na kolodvoru v Harkovu, na vogalih, na križiščih, v vežah in na strehah so bile nastavljene strojnice in topovi nemških vojakov. Vse to je bilo pripravljeno za pobijanje boljševikov, za vničenje revolucije.
V barakah za vjetnike najdem 5 Slovencev imen se ne spominjam za 3 vem da so bili iz Krasa, druga dva pa iz Štajerske, vsi so delali v premogokopu Juzuvka ne daleč od Kadievke. V teh barakah so izginili zadni žarki boljševiške svobode za nas, nemška oholost je vpila na nas da smo vsi boljševiki in komunisti, da smo vse drugo samo ljudje ne, da nas čaka vojno sodišče in da smo že obsojeni na smrt.
Za Harkovske boljševike ni bilo barak, pod vedrim nebom in na dežju so njih preganjali in trpinčili, odmev bolečin in vpitja je dopiral do nas, kakor živino so njih vlačili na morišče, vsak si je moral sam za sebe izkopati svoj grob — umirali so z,a svobodo —.
Tudi lažnjivih prerokov ni manjkalo tega prvega maja, carske zakramente in s cuk-rčkom potresene obljube so delili med narodom, narod se ni oziral na njih, on je vstvarjal sam sebi svojo široko narodno svobodo, ta svoboda je vzgojila junake kateri se danas čudi celi kulturni in civilizirani svet.
Mogoče da ima danes Kadievka drugo ime, ima pa tudi drugo svobodo, svobodo navadnih ljudi, svobodo vojakov delavcev in kmetov, kar so pokazali čudeži zadnjih mesecev na vojaškem, diplom,atičnem in političnem polju Sovjetske Rusije.
Ta navadni človek mesta Kadievke je danes živ spomenik, da je narodna svoboda narodna moč, narodno
jutraj, velika živahnost vsi i bogatstvo in narodna čast.
Vancouver — Ker sem bil pismeno pozvan, kakor menda tudi vsi drugi člani pro širjenega glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev in ker zaradi odaljenosti mi ni mogoče prisostovati tej važni seji, zdi se mi le pravilno, da sedaj ko se šteje skoraj vsaka drobtina ki je namenjena bodisi za pomoč občih stvari v borbi proti sovražniku, ali pa pomoč našemu narodu in končno priporočilo ter osebno sodelovanje za proširitev najlepše ideje ki je bila kdaj koli vk-njižena med nami na polju bratske sloge in vzajemnosti, da tudi sam podam svoja dosedajna opažanja v našem pokretu.
Pred dobrim letom smo Kanadski Slovenci, se srečali z nešteto vprašanj in med prvotnimi, ki nam je vsem bilo skoraj pri srcu že zaradi naše narodnosti, običajev in kulturnosti, kako bi tudi mi kot narodna skupina pomagali prebroditi tež-koče današnje dobe, posebno pa podpreti moralno in gmotno Osvobodilno borbo našega naroda v starem kraju.
Preteklo je malo več kot leto dni, da smo začeli polagati veliko nadejo na novo zasnovanem gruntu med nami. Ob tej 'nadeji naše misli in želje so segale po razprostrti, naši novi domovini. Iz ene v drugo naselbino v zavesti, ali ni mogoče, da se narodno združimo in organiziramo, zavedajoč se da smo edino močna opora za naše vsakodnevne in pa nastale potrebe, če smo organizirani. Tako je ta novo zasnovana zamisel dobila tudi svoje ime, kot jo danes poznavamo, "Zveza Kanadskih Slovencev".
Nekoliko naših odsekov ki so bili vstanovljeni do tedaj, večje število poznanje, seveda niso prisostovali prvi Konvenciji, katera se je vršila lanskea leta v pričetku septembra. Razlog je bil oda-ljenost in z tem tudi veliki stroški. Vemo pa, kako so
Prvi maj v Kadievki je bil dan svobode, dan robstva, britkosti, trplenja in smrti, nikoli pa nenozablien na
skoraj v vsakem pričetku posebno finančne težkoče. N.aprimer iz Vancouverja bi stala samo vožnja za enega delegata okrog sto dolarjev. In to je že precejšna vsota. Toda kljub temu bili smo prepričani da bodo delegati in delegatkinje prve Konvencije, postavili prve in zdrave temelje naši organizaciji. Zato smo z vso željo pričakovali zapisnik Konvencije, oziroma njene sklepe. In nismo se motili.
Celotna zamisel ki je nastala daleč pred Konvenci-jom, je bila le dejanski izraz celotnega mišlenja in pa prepričanosti Slovencev v Kanadi. če pri tem opazimo izjemo, jo opazimo vsled dejstva, da kadar koli je bilo vs-tanovljeno pravo in dejansko narodno ali pa delavsko gibanje, so se našli vedno ob strani oni, ki so taka gibanja ometali z raznimi imeni in prigovori. Toda, kadar govorimo o celotnem mišlenju samo ob sebi umevno, da se ne sklicujemo na pregršče onih, ki zavestno delajo proti slogi in proti vzajemnih akcij ki so naperjene proti sovražnika, tembolj mišlenje in čute večine.
Prva Konvencija je jasno postavila v ospredje načelo, ki odgovarja in ustreza željam večine. Njeno načelo v tem oziru je, da kot organizacija vzgaja svoje članstvo, da postanejo dobri in vdani državljani svoje nove domovine, da svoje aktivnosti na kulturnem polju prenašamo preko raznih krožkov, dramskih odborov itd. v oživlja-vanje najlepših lastnosti naše narodnosti, katero so nam zapustili naši predniki s zaupanjem, da jo bomo širili in olepšali do najvišje njene stopnje.
Danes je deset dobrosto-ječih odsekov Zveze in nadejati se, ida se bo vstanovi-lo odseke Zveze v onih naselbinah. kier do danes niso vstanovljeni. In teh je ko-
nadskih Slovenci neštetokrat in si skušali odgovoriti, kako doseči boljši in lepši uspeh na kulturnem, prosvetnem in narodnem p o lj u. Kako drugače je sploh mogoče zamisliti vse to, brez organizacije in brez tiska.
Brez organizacije smo vedno le skupine v eni ali pa drugi naselbini, nevedoč kaj delajo in kakšne so želje ter misli naših rojakov tu in tam. Posebno je to važno danes, ko je potrebno da v slogi delamo za največje ideale naroda in človečanstva. Toda teh misli in želja bi tudi ne mogli prenesti iz ene v drugo naselbino brez tiska. Iz tega je razvidno kako je oboje nam potrebno ne samo da proširjujemo Zvezo in Edinost, ampak da vzdržujemo eno z drugim za obče narodne in kulturne potrebe.
Če smo dovolj delati in če je naš uspeh dovoljiv?
Naš dosedajni uspeh je vse hvalevreden. To nam priznavajo naši sobratje Hrvati in Srbi. Priznavajo nam tudi druge narodnosti z katerimi delamo in katere so pred nedavnim kakor je omenjeno le malo vedele o nas. Po mojem mišlenju in ne mislim v tem oziru biti pretirano kritičen, da nismo storili dovolj. Je še dovolj prostora, da izboljšamo marsikaj.
Na prvem mestu mislim povečanje aktivnosti članstva. Postavlja se pa vprašanje kako povečati aktivnost? Posemezni člani se zadovoljujejo z tem, ko plača mesečne prispevke in da je z tem opravljeno za cel mesec. Naša organizacija ni podporno "društvo, tembolj narodno progresivna in kulturna organizacija, katera deluje na polju bratske sloge in združenja kanadskih Slovencev. To je torej tisti del ak-tivnot, ki jo lahko in je potrebno da jo vsak član spo-polniuje in oživlja v svojem
TOVARIŠ PONTMA.T ČO j končno rezultat ti^po-p TO ZNAČIT SVOBODA. in rezotat onih vpraSnrri z Louis Zdravje, katerimi smo se srečali ka-
maj par. Poleg tecra je tu za delukrogu. Zatem so razna pripomniti, da je skoraj pog- predavanja ravno na istem lavitno dovseera tetra noma- nredmetu, ter splošnih vpra-tral naiveč naš list Edinost, šsmjih tekoče dobe. Na ta-kateri ie tudi sorazmerno kih predavanjih se poučuje-nanredoval od svrtioem pri-, mo o vsemu temu. kakor tu-četka zaeno s o^Vi 7vp7o . olepšniemo naše nastona-Kann.dskih SWencev. To ie nif besedo ter vedeniem.
ai ie pred nami kam-
nflTna za. zbiranje o o m oči našim bratom in sestram v
Levack, Ont. — Dolžnost mi je, da naznanim javnosti da smo imeli na Velikonočno nedeljo zabavo v prid Narodni Osvobodilni armadi, čistega dobička na zabavi smo naredili $291.55c. (Dve-stoenaindevetdeset dolarjev in petinpedeset centov).
Zabava je bila prav dobro obiskana in se je razvila v pravo veselo družabnost naših dobrosrčnih tukajšnih občanov. Najbrž da je žal vsem onim, kateri se niso vdeležili, te vrednostne za bave, katero so priredili tukaj šni priseljenci v Levacku.
Zahvaliti se moramo ob tej priložnosti našim požrtvovalnim delavkam Mrs. Mary Zenika in Mrs. Mary Došen, katere so napele vse svoje moči in z voljo delale, da je bil tako lep uspeh. Enako zahvala Mrs. Mihelič in Mrs. Grčevič, katere ste prinesle lepi dar za žrebanje in kateri je prinesel skupno dober uspeh. Zahvala našim sosestram Ukrajinkan, ki so nam poklonile tudi lepi dar in pomagale v družbi naših žena, da je bilo vsega na izobilo. Posebno je bilo to opaziti na mizah. Bilo je kuhanih in pečenih dobrot. Po večerji so pa prisotni vpisovali svoj dar. Imena darovalcev bodo objavljena pozneje.
Da pa ne boste mislili da smo čutili sušo, naj povem, da smo vnaprej preskrbeli, namreč posamezniki so dali zato večer vsak svoj odmerek dobre kapljice. Ni bilo preveč, toliko da smo bili veseli in tudi ginjenega srca.
Zahvaliti se moramo našemu br. Stif Zelenika, kateri je pozdravil goste in vsem navzočim pojasnil namen zabave. Nadalje nam je o tem obširnejše imenitno govoril br. Valentin Legac. V kratkih, toda pomembnih
besedah nam je pojasnil današnji položaj zaveznikov in Narodne Osvobodilne armade v borbi proti zveri v človeški podobi — fašizmu.
Torej še enkrat hvala vseh za vdeležbo in delo, posebno našim muzikantom, ki so prišli iz Sudbury, da so nas zabavili in zvabili k poskočnim plesnim komadom.
živela nam Osvobodilna in Partizanska vojska! živel nam maršal Tito! živela nam Rdeča Armada in živeli naši zevezniki, vsi oni, kateri se bore proti fašizmu, živeli nam oni naši trpini za katere je namenjeno naše delo!
Frank Nemanič.
RADIO SLUŠALCI SEVER-RNEGA ONTARIA
Nepozabite spojiti vašega radia s radio postajo C. K. G. B. v Timminsu dne 10 maja od 7.20 do 7.25 uri zvečer.
Ta čas bo govoril tukaj znani rojak Martin Bayuk, glavni organizator Zveze Kanadskih Slovencev v vze-zi z šestem vojnem posojilom.
Zatorej spojite vaš radio z omenjeno postajo in slišali boste našega rogaka v naši slovenski besedi.
ZAHVALA UČITELJU MLADINE
stari domovini, če kdaj koli obstojala večje potreba za aktivnost, obstoja zdaj, da vsi naprežemo svoje moči, vpliv in znanje na tem polju dela. Niti eden Slovenec bi ne smel ostali, da ni bdi vprašan in niti ena vsota prezrta. Povrhu vsega pa nujna potreba dela, da se prizna Narodno Osvobodilno vlado.
V Vancouverju smo že zaključili da se dela tako za dovoljenje za zbiranje pomoči, kakor tudi priznanje Narodne vlade. Zato mislim in prepričan sem, da bo glavni odbor no teh vprašanjih ra zmotni val in ukrenil vse potrebno za nadaljni procvit in nanredek Zveze Kanadskih Slovencev.
Frank Sodeč
Timmins — Slovenski mladinski odsek je imel 16 aprila hvalevreden koncert, katerega se je vdeležilo precejšne število našega naroda.
Tem potom se najlepše zahvaljujem učitelju mladine, John Lavrič, za njegov trud in delo. Da se žrtvuje v tem oziru, nam je priča koncertni program in da ves svoj prosti čas vporabi za pouk in napreidek mladine.
S spošttovano hvaležnostjo njemu, pričakujemo že novi koncert.
Ivana Gornik.
OBTOŽENI ZA UMOR
Cochrane, 18 aprila — Tukaj se vršila zasliževalna obravnava proti starišem štirih umrlih otrok, kateri so bili zadušeni v njihovem stanovanju vsled požara, pred-nedavnim v Schumacherju.
Oba sta obtožena za umor svojih štirih otrok. Zaslišanih je bilo več prič, kakor tudi ravnatelj požarne hrambe Jack Jucksch. Sodnijska rasprava proti obtoženih se nadaljuje in je pričakovati precej ostro kazen.
Društvena in Organizacijska Naznanila
članom in članicam Z. K. S. V. Windsorju
Na redni seji tukajšnega odseka Z. K. Slovencev z dne 2 aprila tg. 1. je bilo zaključeno, da se bodo redne seje odseka vršile vsako prvo nedeljo v mesecu.
Prihodnja seja se vrši po zaključku sejnega zapisnika dne 7 maja ob 10 uri dopoldne v prostorih pri br. J. Simonič, 915 Albert Rd.
Dolžnost je članov in članic Z. K. S., da se vdeležu-jejo rednih sej in da dajo svoje predloge, svoja mišle-nja itd. Na prihonji seji bo več važnih poročil iz Gl. Uprave, kakor tudi drugih odborov.
Članstvu se priporoča točnost, to je ob napovedanem času, da pridemo skupaj, rešimo organizacijska opravila in z tem pomagamo skupni napredek.
Tajnik, l^>uis Zdravje.
Važno za Taronto in Montreal
V nedeljo dne 7 maja se vrši proslava tretje obletnice "Srbskega Glasnika" v Macedonski dvorani, 386 Ontari St. ob 2 uri popoldne.
Glavni govornik ob tej pri ložnosti bo zelo ugledni narodni prvak in urednik "Slo-bodne Reči", ter tajnik Z druženega Odbora Južnih Slovanov v Združenih drža vah, Mirko Markovič.
Poleg govora in pozdravov od drugih organizacij, ter društev, bo nekoliko koncertnih točk na programu.
Enaka proslava se vrši in sicer v soboto dne 6 maja v Srbsko-Hrvatski dvorani, St. 3449 Lawrence Blvd. Pričetek ob 8 uri zvečer.
Na tem programu poleg koncertnih komadov, bo nastopil Mirko Markovič.
Vsled tega vabimo Slovence in Horvate, da nas ob tej priložnosti posete kar več mogoče, za kar se jim vnaprej zahvaljujemo.
ODBOR:
Prav lep uspeh koncerta v Sudbury
Sudbury — Dne 9 aprila smo imeli koncert, katerega je priredila Vzajemna Podporna Zveza "Bled" odsek v Sudbury v Hrvatskem Narodnem Domu. Koncert je bil s bogatim vzporedom in čisti dobiček je delno namenjen razvoju novo vstanov-ljenemu mladinskemu krožku in kampanji našega* odseka št. 9 Koncert pa je aranžiral L. Račič.
Na programu sta nastopala s deklamacijami, Miss N. Ruparčič in F. Dim; solo-spev "Vrle smo Kanadčan-ke", Miss. M. Fojs; solospev: "Kie je moj mili dom", Mr. J. Lesar; dvospev "Ko lani sem tam mimo šel" Mr. J. Lukežič in Mr. J. Gorše; "Opereta Snubači" v kateri so igrali: J. Lesar, Dragica Bosnak, K. Nagel, J. Lukežič, F. Curhalek. J. Mihelič. Zbor je zapel "škerjanček žvržgoli". Violina solo, Miss Fojs, harmonika solo F. La-ušin. Orkester je pa dirigiral naš poznani Mr. Kazimir Fojs, učitelj. Dva profesorja iz Chicaga sta igrala F. Cur-halik in J. Lukežič.
Imeli smo seveda dosti zabave in smeha. Pri zaključku koncerta so zapeli in zaigrali slovensko himno. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička.
Zahvaljujemo se vsem pevkam in igralcem, vsem, kateri je kaj pomagal in tudi vsem udeležencem koncerta.
Frank Zaic.
Konferenca Slovanskih organizacij na Severu
Timmins — Slovanski Odbor sklicuje predstavništva vseh Slovanskih organizacij iz Timminsa, South Porcu-pine, Kapuskasing, Kirkland Lake, Noranda in drugih naselbin, za važno konferenco, ki se bo vršila v nedeljo dne 14 maja ob 10 uri dopoldne v Timminsu.
Naproša se vse organizacije in društva iz zgoraj o-menjenih naselbin, da pošljejo svoje zastopnike na konferenco, katere je glavni namen, da diskusiramo deklaracijo Teheranske Konference, katere sklepi so važnega pomena v narodnih in mednarodnih ozirih tako v oboroženem zavezništvu, kakor tudi povojnem sodelovanju in rekonstrukciji opusto-šene Evrope.
Deklaracija Teheranske konference vsebuje živlenj-ska vprašanja za nas vse enako ne glede kako drugače smo prepričani. Zato je obenem tudi važnost večja, da se seznanimo do cela z njenimi sklepi.
Slovanski Odbor
Vabilo na veselico
ROJAK PONESREČEN V RUDNIKU
Timmins — Peter Kobetič se nahaja v bolnici za zlom-Ijno nogo. Ponesrečil se je v tukajšnem rudniku, kjer je bil vposlen že dalj času.
Njegov grat Jože Kobetič se nahaja v Windsorju. Petru želimo da čim prej okreva.
Katero priredi odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Kirkland Lake v nedeljo dne 7 maja ob 7 uri zvečer v prostorih br. George Medoš, 87 Wood St.
Tem potom uljudno vabimo vse člane in članice, kakor tudi nečlane, Slovence in Slovenke iz Kirkland Lake in okolice ter ostale Slovane, Hrvate in Srbe, da se udeleže zabave. Ker čisti dobiček je namenjen za pomoč našemu trpečemu narodu v stari domovini.
Za plesa željne bo tudi preskrbljeno, da se bodo lah-' ko zavrteli v veseli družbi. Igrala bo prav domača harmonika. Za prigrizek in za suha grla, tudi ne bo manjkalo, za kar vam jamči prireditveni odbor.
Na svidenje dne 7 maja!
Vabi ODBOR:
članstvu društev in organizacij v Torontu
Zadnjo nedeljo so se zbrala predstavništva slovenskih društev in organizacije v Torontu z namenom, da bi skupno in enotno delovali v vsih prireditvah in zbirkah za pomoč našim trpečim bratom in sestram v stari domovini.
Po kratkem posvetovanju se je prišlo do zaključka, da se skliče skupna seja vsega Članstva, to je društva S. N. P. J. št. 648 "Bratska Sloga" društva V. P. Z. Bled št. 11 "Edinost" in odsek Zveze Kanadskih Slovencev,«v nedeljo dne 7 maja ob 2 uri popoldne. Seja se vrši v dvorani 386 Ontario St. East Toronto.
Tem potom je vabljeno članstvo zgoraj omenjenih društev in organizacije, da se udeleži te zelo važne seje, katere je glavni namen kakor že omenjeno da pridemo do enotnega zaključka za ndaljno delo v prid pomoči našim bratom in sestram v stari domovini.
Nepozabite torej v nedeljo 7 maja ob 2 uri popoldne.
Začasni Ddbor.
POŽAR UNIČIL
Timmins, 24 aprila — Tukaj je požar uničil sedem stanovanjskih poslopij na Patricia Blvd. štirinajst družin je izgubilo vse razen kaj je kdo utegnil odnesti na hitro roko.
Ogenj je nenadoma nastal v nedeljo popoldne, ko je bilo več družin odzunaj, ter se razvil s tako naglico, da ni bilo mogoče rešiti pohištva ali pa oblek. Zgorelo je sedem stanovanjskih poslopij in škoda znaša okrog $175.000.
Kaj je povzročilo ogenj, ( ni še dognano.
Govor Maršala Tita
(Iz 2 strani)
potrebe. (Klici: Tako je! Močno odobravanje).
Sovražniki naroda po enotnem načrtu obrekuju pokret zemlji
Nas so obrekovali in nas obrekuju z vseh strani, toda po enotnem načrtu. Vsi okupatorji, njihovi kvi-zlingi — plačanci in izdajalci, vs-taši, nedičevci, četniki Draže Mihajloviča, Rupnikovci v zemlji in njihovi gospodarji v zamejstvu. Sovražniki naroda se služijo klevet Geobelsovega izuma.
Sovražniki naroda nas obmetavajo in obrekujejo z vseh strani, toda po enotnem načrtu. Vsi okupatorji, njihovi kvizlingi, plačanci in izdajalci, vstaši, nedičevci, rupnikovci, četniki Draže Mihajloviča v zemlji in njihovi gospodarji v zamejstvu, izjavljajo in pridigajo, da je naša narodna osvobodilna borba komunistična stvar, boljše-vizacija zemlje, da komunisti hočejo zavzeti oblast, ukiniti privatno lastništvo, prepovedati verske obrede in vero, vničiti kulturu itd. itd. Tako obmetavanje in obrekovanje je že staro in smrdeče. Naamreč vzklilo je v Geobelsovi kuhinji in postalo glajhšaltovana hrana s katero nasičujejo Geobelsovi somišljeniki stanovništvo "nove Evrope" in jo celo izvažajo tudi izven Evrope. Danes pa malo kdo veruje v take laži, najmanj pa narodi Jugoslavije. Naša borba za obstanek preveč je krvava in težka, premnogo so naši narodi pretrpeli v zadnja tri leta, da jih kdo mogel z tako "hrano" nasičevati in zapeljati v stranpotje iz slavne borbe za neodvisnost in srečnejšo bodošnost. Minil je oni čas, ko je peščeca pripisovala, nekoč celo z uspehom, komunistom Jugoslavije take in podobne stvari, da bi jih izolirala od naroda. Narodi Jugoslavije so se prepričali v razdobju velike osvobodilne borbe, da so komunisti najzvestejši sinovi svojega naroda, vedno pripravni za največje žrtve za njegovo srečo, (Odobravanje).
V zvezi z tem, a posebno s razvojem vseobčega narodnega upora, ter v zvezi s osvobojenjem vse večjega teritorija in v zvezi z vse večjimi nalogami ki se postavljajo pred naše narode, ter v zvezi s razvojem dogodkov v inostranstvu, potrebno je podvzeti vse mere za nadaljnj razvoj narodne osvobodilne borbe; potrebno je podvzeti vse mere kot zagotovitev narodu državne preureditve, katera se zasniva na bratstvu in enakopravnosti vsih narodov Jugoslavije, katera naj bi zagotovila dejansko svobodo in demokracijo vsim slojem družabnega reda. (Burno odobravanje in klici: Tako je!). Zadnjih 23 let, mornar-hija se je popolnoma kompromitirala pri narodu. Ona ni bila nosilec demokratičnih načel, marveč dikta-kture najreakcionarnejše klike. Mornarhija ni bila veriga za bratstvo narodov Jugoslavije in tudi ne temelj za ustvarjanje močne državne narodne enote. Tembolj je bila nosilec velikosrbske hegeno-mije in tlačanstva drugih narodov, (Burno odobravanje in klici: "Tako je"!). Pokojni kralj Aleksander 1929 leta, razpustil je parlament in vpeljal vojno diktakturo. Vpeljal je režim terorja in nasilja. K-ralj Peter II, postal je takoj v pri-četku center okrog katerega se je zbiralo vse ono reakcionarstvo, katero je privedlo našo zemljo na rob propada, še več kot to, on je za cel čas in nadaljuje tudi danes s obdr-žanjem najsramnejšega izdajalca Dražo Mihajloviča in njegove vojvode. O tem so tisoči dokazov in tez se zavedajo naši narodi. V zvezi z tem, samo republikanski demokratičen oblik vladavine, zmore sprečiti nesrečo. (Dolgotrajno odobravanje).
NAJVIŠJE ZAKONODAVNO TELO V ZEMLJI
Približno tako je situacija v četrtem razdobju razvoja naše narod-no-osvobodilne borbe. In dosledno temu, našemu narodnemu predstv-ništvu naloga se dolžnost, da pod-vzame vse potrebno in opraviči zaupanje ogromne večine svobodolju-bečih narodov Jugoslavije. V četrtem razdobju in v zvezi z notrajš-nimi in zunajnimi dogodki, nastaja potreba vstanovitve takih narodnih oblasti, političnih in zakonodajnih, kakor tudi izvršujočih, kateri iz njih nastajajo, ter katere bi bila v stanju ovbladati vse težkoče v tej situaciji in katere bi dostojno predstavljale narode Jugoslavije na znotraj in izven, zatem katere bi bile sposobne sprečiti vsak poskus ne glede s katere strani pride, ki bi šei zatem, da onemogoči ustvaritev težnje za katere je naš narod prelil toliko krvi v veliki osvobodilni borbi. Danes je potrebno da Antifašistični Svet Narodnega Os-vobojenja dejansko postane najvišja zakonodajna in izvršujoča oblast naroda Jugoslavije. Danes je nastopil čas da se vstanovi izvršna oblast v obliku začasne vlade, katera bi bila sposobna voditi vse posle ki jih mora voditi prava na-
rodna vlada, (Burno odobravanje. Delegat} vstajajo in ploskajo).
Mi danes imamo Antifašistični Svet Narodnega Osvobojenja, vs-tanovljn pred enim letom. V tem Svetu, zastopani so vsi narodi Jugoslavije. V njem so zastopani celo vsi sloji naše družabnosti. Prvikrat v svoji zgodovini naši narodi so poslali v sestav tega Sveta predstavnike iz svoje sredine, katere so svobodno izbrali in v katere imajo tudi zaupanje.
To kar mi danes delamo, je velik dogodek v zgodovini našega naroda. To je obenem velik dogodek v odnošajih napram inostranstvu, odnošajih napram našim zaveznikom, ker z tem naši narodi z svojem predstavništvom jasno in odločno izražajo svojo voljo, (Ploskanje). Razumljivo je tako velik korak enega naroda, kot je ustanovitev najvišjega organa v konkretnem smislu ustanovitve Naci-jonalnega Odbora Osvobojenja Jugoslavije, lahko pričakujemo v prvem momentu ovire in nerazumevanje, celo tudi pri naših zaveznikih v zamejstvu. To je posebno radi tega, ker v zamejstvu obstoja še tkvz. jugoslovanska vlada. Toda v dobi dve leti in devet mesecev težke in krvave borbe za svojo s-vobodo in neodvisnost, narodi Jugoslavije so pridobili si pravo, da sami odločajo o svoji usodi in ta pravica je popolnoma v skladu At-lanskega čarterja, (Burno odobravanje). Prepričani smo, da naši zavezniki ne bodo. napačno razumeli ta zgodovinski korak naših narodov, tembolj nasprotno, da bodo tudi sami storili vse, da prožijo moralno in materijalno pomoč preko predstavništva katerega si je narod izvolil v zemlji, (Ploskanje).
ČETRT MILIJONSKA ARMDA PREIZKUŠENIH BORCEV
Zdaj nekoliko besed o naši slavni Narodno Osvobodilni armadi. Smelo lahko trdim, da je ustanovitev narodne vojske pod takimi pogoji pod katerimi je bila ustanovljena naša armada, edinstveni primer v zgodovini. Iz golorokih partizanskih oddelkov, brez kakih tovarn za orožje in municijo. brez skladišč in raznih rezervnih odmerkov, brez kakršne koli pomoči odkod, organizirana in vstanovlje-na je armada blizu četrt milijona, ne v mirni dobi, marveč dobi najstrašnejše in najbolj krvave borbe, narodov Jugoslavije. To je dedšči-na s katero se lahko ponašajo narodi Jugoslavije in se bodo ponašala njihova nadaljna pokolenja, (Burno odobravanje in ploskanje).
Ustvaritev naše Narodno-osvo-bodilne vojske in še pod takimi pogoji, je bilo zelo težko in naporno delo. Mi nismo imeli vojnih akademij in ne šol, in tudi ne oficirskih kadrov. Vse to se je ustvarjalo in rajalo v procesu same borbe. Prvega maja 1943, Vrhovni štab; Narodne armade. To so najboljši sinovi naših narodov, kateri so se pokazali pravi borci. Na take častnike in podčastnike, so lahko ponosni vsi narodi Jugoslavije. Tukaj je potrebno pripomniti da so vsi oni častniki bivše jugoslovanske vojske, kateri so od pričetka stopili v naše vrste, če tudi v manjšem številu, zavzeli dostojno mesto v naši vojski. Razumljivo je da bi to število bilo večje, da ni veliko število jugoslovanskih častnikov prišlo v nemško robstvo, ter jim tako onemogočeno sodelovati v osvobodilni borbi. Vrhovni Štab je promoviral preko 5000 častnikov. V imenu Vrhovnega Štaba Narodno-osvobodine in Partizanske vojske Jugoslavije, prosim visoko narodno predstavništvo da potrdi dekret od 1 maja 1943 o p-romoviranju častnikov Narodne Osvobodilne vojske Jugoslavije, Burno odobravanje in klici: "Tako je"!).
Vrhovni Štab Narodne Osvobodilne in Partizanske vojske Jugoslavije je izdal dekret vpeljevanju odlikovanj kot sledi: 1 odlikovanje Narodni Heroj, 2 Partizanska Zvezda prvega, drugega, tretjega in štrtega razreda, 5 Narodnega Osvobojenja, 6 Za Hrabrost, 7 Medalja za Hrabrost, 8 Bratstva in edi-nstva. Prosim visoko narodno predstavništvo, da potrdi dekret Vrhovnega Štaba o vpeljavanju odlikovanj v Narodni Osvobodilni vojski od 15 avgusta 1943. (Ploskanje).
Organizacija naše Narodno-os-vobodilne vojske, ni še dokončana. Do danes smo vstanovili osem armijski korpusov s potrebnim vojnem in političnem kadrom. Toda pritok novih borcev je z vsakim dnevom večji. Vstanavljajo se nove brigade in divizije in vstanavljalo se bode nove korpuse. Dozdaj je bila tvoritev naše Narodno-osvo-bodilne armade v glavnem na dob-rovoljni podlagi. Toda odzdaj, ko bo> narod imel izvršujočo oblast: Nacijonalni Odbor Osvobojenja Jugoslavije, njegova dolžnost bo, da izda ukrep o obči vojni obveznosti vsih državljanov od 18 do 50 leta starosti, (Burno odobravanje. Poklici: "Tako je"!) Razumljivo je, da pri tem ostane nadaljna pravica za vsakega, če je njegova že-
lja celo izven določenih letnikov. Istočasno Nacijonalni Odbor Osvobojenja Jugoslavije, naj bi izdal izjavo vsem onim vojakom in častnikom, kateri se bodo nadalje nahajali na strani Nemcev, če je to v hrvatski vojski ali pa v drugih edinicah.
BRITANSKA VOJNA MISIJA V JUGOSLAVIJI
V zvezi konference treh velikih zavezniških sil v Moskvi, postalo je aktuelno da se naše narodno predstavništvo izjasni o mnogih važnih vprašanjih, katera intere-sirajo naše narode, naprimer: a"v-prašanje vojnih zločincev, b vprašanje brodovja, vojnih in trgovskih, katero je Italija pri okupacije naše zemlje zaplenila, c vprašanje naših internirancev v Italiji in d-rugim zemljah, d vprašanje oro-panje naše narodne imovine od strani italijanskih okupatorjev in povrnitev iste našemu narodu. Vse to so važna in hitna vprašanja, ki jih je treba čim prej rešiti.
Kakor je že prej omenjeno v maju 1943 leta, je prišla v Vrhovni Štab delegacija angleške Vrhovne Komande v Kairu. Nekoliko dni pred tem spustila se je ena delegacija pri Glavnem Štabu Hrvatske, N. O. V. Te delegaciji ste imeli nalogo vzpostaviti vezi z Narodnoosvobodilnem voojskom Jugoslavije in pripraviti način za odpošilja-nje ene glavne delegacije pri Vrhovnem Štabu Narodnoosvobodilne in Partizanske vojske, na čelu z enem angleškem generalom. Vrhovni štab je to odobril. V mesecu septembrbu tega elta, je v naš štab prišla angleška vojna misija nekoliko višjih oficirov na čelu s briga-dnem generalom MacLeonom, kateri je imel pooblastilo Vrhovnega Komedanta za Bližnji Vzhod, Wilsona. (Ploskanje). V kreditiv-nem pismu navedena je svrha o prihodu delegacije in to — vzpostavljanjem tesnejših odnošajev Narodne Osvobodilne vojske in angleških sil, organiziranja pošiljat-ve vojnega materijala Narodni Osvobodilni armadi in koordinacija vojnih operacij, (Ploskanje).
Zavezniki so nam že od julija začeli pošiljati primeroma vojni materijal s pomočjo zrakoplovov, toda v neznatni količini, kar je bilo razumljivo že radi tega, da so bili edino sredstvo transporta zrakoplovi. Osvobojenjem dalmatinskega obrežja in otočja, prožila se je večja možnost dobavan za večjo količino materijala za našo vojsko, in res, zavezniki so nam poslali večjo količino vojnega materijala in hrane s brodovjem. V dogledu je pa upanje da bomo morskim potom dobili še večje zaloge vojnega materijala, kateri nam je potreben za nadaljevanje vojne. Vemo, nam je danes potrebno težko in moderno orožje, kot naprimer, tanki, zrakoplovi itd. V tem pravcu Vrhovni štab Narodno-osvoobodilne in Partizanske vojske, podvzel je pri naših zaveznikih potrebne korake, (Ploskanje).
VZPOSTAVLJENE VEZI S ZAVEZNIKI
Ker je Vrhovni štab Narodne Osvobodilne vojske in Partizanskih oddelkov Jugoslavije vzpostavil vezi s zavezniki, se ti bolj pogostoma obračajo na nas s vprašanji, katera niso edino vojaškega značanja ampak pripadajo že kompetenciji vlade. Od druge strani Vrhovni štab, oziroma Vrhovni poveljnik, je enako naslovil zaveznikom nekoliko zahtev .s prošnjo, katere v normalnih odnošajih pripadajo le vladi in njeno oblast. Odposlana je v Italijo delegacija za prejemanje vojnega materijala, radi organizacije in izročitve naših vjetnikov, internirancev in za njihovo povrnitev v domovino. Dalje je Vrhovni Štab postavil zahtevo zaveznikom za povrnitev vojnih in trgovskih bro-dov, ki jih je zaplenila Italija, (Burno odobravanje). Ravnotako je postavil vprašanje naših inte-renirancev, postavil je vprašanje za dajatev naši vojski težkega modernega orožja, tanke, zrakoplove, topove itd., kakor tudi za vzpostavitev pristaniščne in zrako-plovne baze v Italiji. V zvezi z vsem tem Vrhovni Štab Narodno-osvoboodilne vojske in Partizanskih oddelkov Jugoslavije in na odobrenje angleške Vrhovne komande v Kairu, odposlal je tam svojo delegacijo, katera bo na licu mesta skušala rešiti vsa ta vprašanja.
Iz vsega tega se razodeva kako je potrebno in nujno formiranje začasne vlade, katera bi večino teh vprašanj rešila v zamejstvu kot edino zakonito predstavništvo naroda Jugoslavije.
Vrhovni Štab je uspel vzpostaviti vezi s zavezniki, to je; Vel. Britanijo, Združenimi državami, čigar predstavniki vojske se nahajajo pri nas in da se dela na tem, da pride predstavništvo Sovjetske Unije, (Burno odobravanje in klici: Živela Sovjetska Unija!). Želja našega naroda kakor tudi
Junaška obramba Sevastopola
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke ) Posebna brigada mornarjev
G. GAIDOVSKI:
Prebitje skozi blokado
(Evgenij Petrov
Moštvo je natančno vedelo, kako nalogo ima ter nik-do ni imel napačnih misli v tem pogledu. Ladja "Tas-kent", je morala prebiti nemško blokado, v Sevastopol, izložiti municijo, vzeti žene, otroke in ranjence na krov, ter zopet prebiti blokado nazaj do svoje baze.
Ob drugi uri popoldne26 junija 1942, dolga, ozka, modrosiva ladja se je podala na potovanje. Bila je smrtna tišina.Morje je bilo popolnoma gladko in svetlo, nebo čisto brez oblakov, samo ogromno svetlo solnce je gorelo na njemu. Slabše vreme za prebitje blokade, katero si m mogoče zamisliti.
Slišalo se je, da je nekdo na mostu dejal: "Oni bodo prišli nad nas od solčne strani" (posebno nepripravno za opazovalce). Ampak tišina je vladala še dolgo časa potem, nič ni vznemirjalo slepilno modre gladine na vodi in nebu.
"Taškent" je izgledal nekam čuden. Ako bi bil pred letom kdo rekel mornarjem, kateri so bili na njemu kot konjenik na konju to, da bodo imeli takšno pot, bi najbrž ne bili verjeli.
Krov in hodniki so bili zametani s zaboji, vrečami kot da to ni poveljniška ali admiralna ladja "Taškent", najkrasnejša, najhitrejša ladja črnomorske flote, ampak kakšen umazan tovorniški parnik. Potniki so sedeli in ležali vsepovsod. Potniki na bojni ladji! Kaj more biti še bolj čudnega? Ampak ljudje se že dolgo časa ne čudijo, kaki nenavadni stvari v vojni katero vojujejo na Črnem morju. Oni vedo da zaboji in vreče se sedaj rabijo za branilce Sevastopola, medtem ko potniki katere vozi "Taškent", so Rdečearmejci, kateri bodo olajšali položaj v Sevastopolo vsaj za nekoliko.
Ti drzni Rdečearmejci so se počutili na krovu ladje, kakor doma. Poveljnik in komisar batalijona, sta se nekoliko pomenila, dala sta povelje in mornarji so videli, kako Sibirci, kateri niso bili nikoli prej na morju, pristopili težkim strojnim puškam okoli krova in so se izkazali da znajo vse umetnosti streljanja.
Kakor hitro so se ukrcali na ladjo, ali smatrali za svojo kakor okupirani teritorij. Medtem so morje smatrali za sovražni teritorij ali pa zaseden po sovražniku. Zato po pravilih vseh zakonov vojaške umetnosti, so postavili obroč obrambe. To je razveselilo mornarje. To niso strahopetci ki jih vozimo, je bilo mnenje med njimi. In prijateljsko razpoloženje je bilo takoj vzpostavljeno med mornarji in vojaki Rdeče Armade.
Ob štirih popoldne "alarm"! Vsak na svoje mesto je bil signal Nemško poizvedovalno letalo se je pojavilo na jesnem nebu. Zategnjen glas alarma se je glasil, kot bi komu bakreno struno navijal okoli srca. Protiletalski topovi so šli v akcijo!
"Začeli so bljuvati ogenj". . . Pozivedovalec je izginil iz neba. Sto oči je bilo uprtih v nebno ledino. . . S daljnogledi, teleskopi in gonjometri . . . pazljivo. Ladja je hitela naprej proti neizogibni bitki. V teku ene ure, bitka se je v resnici začela. Pričakovali so da bodo napadeni s torpednimi letali, toda na mesto teh dolgodistančni "He-inkel", so se pojavili.
Bilo jih je trinajst. Prišli so v zaporednih vrstah, naravnost od solnca, ter leteli nad ladjo in vrgli večjega kalibra bombe.
Nastalo je vprašanje: "Uspeh potovanja, usoda ladje in usoda moštva na ladji" največ odvisno od ene osebe — poveljnika "Taškenta", stotnika Vasilija Jarošenko. široko plečat, zagorelega obraza mož, srednje velikosti j z črnimu muštacami. Neprimično je stal na poveljniškem mostu. Brez da bi pokazal znak vznemirnosti, je korakal z črnimi muštacami. Nepremično je stal na poveljniškem prišel v desetinki sekunde do zaključka in je zaklicali "Obrni na levo". . .
Od tega momenta ko se je spopad vnel, krmar visok, lepe postave, modrih, oči, začel izvrševati njegova povelja z izvenredno spretnjostjo. Mogel je na hitro obrniti smer ladje. Tresoča se v ogrodju, toda v sekundi se je mogla obrniti na desno ali pa levo, naprej ali pa nazaj. Sivo bele pene vode so se dvigale od bombnih eksplozij iz morja. "Eksplozija na levi"! je javil opazovalec.
Bitka je trajala skoraj tri ure brez prestanka. Medtem, ko so nekateri od "Heinkelnov" bombardirali ladjo v zaporednih navalih, so drugi odleteli po novi tovor, želeli smo noči, kot potnik v puščavi kapljo vode. Jarašen-ko je še vedno nepretrgoma hodil po mostiču ter z nam-ršenimi obrvi smotril v nebesni svod. Skoraj vsak drugi je opazoval njegovo kretnjo. Izgledal je kot vsegamogo-čni Bog. Enkrat ko je šel mimo mene med dvema padlima bombama, ta Bog v stotniški uniformi je pomežikal z očmi, se nasmehnil ter dejal: "Hudirja bodo oni". . Jaz jih bom prevaril vseeno!
Vsega skupaj so Nemci vrgli štirideset velikih bomb, približno po eno bombo na vsake štiri minute. Tudi merili so dobro. Najmanj 10 bomb je padlo v vodo na pravi cilj, da ni ukazal Jarašenko ob pravem času obrniti smer ladje. Zadi^ja bomba je padla daleč na levo od ladje, ko je bil že prvi mrak in je luna pomolila svojo glavo na obzorju. Deset do pednajst minut pred tem, smo s zadovoljstvom sledili kako eden "Heinkeljev" popolnoma zavit v rožnati dim, padel v morje.
Bombardirji so bili prevarani in izmodreni, ali položaj ni bil nič manj kočljiv in napet. Bližali smo se Sevastopolu. Bila je že noč. Ogromna luna je visela nizko na nebu. Senca ladje je bila jasno obrisana na vodi v mesečini. Ravno ko smo pluli ob Balaklavi, je opazovalec zak-lical:
"Torpedni čoln" ... na desno! Topovi so začeli streljati. Resna težkoča je v tem, da v temi ni mogoče videti torpedo, ter se mu izogniti, čakali smo vsak trenotek . . . ali eksplozija ni sledila. Naša ladja je hitela s polno paro naprej. Torpednih čolnov ni bilo več videti. Skoro gotovo da so ostali odzadaj. Končno smo zapazili pri mesečni svetlobi malo skalnato ozemlje, ta majhen pas zemlje, na katerega misli vsa naša domovina s ponosom in sočutjem.
( Se nadaljuje prihodnjič )
vojske je, da se čim prej vzpostavi s velikom bratskom državom v katero narodi Jugoslavije polagajo največje zaupanje kot v svojega največjega zaščitnika.
Borba naših narodov in njeni sijajni uspehi, ki so doseženi na bojnem polju s pomočjo svoje slavne Narodno-osvobodilne vojske in Partizanskih oddelkov, ustvarila je pred celim naprednim
svetom velike simpatije, ustvarjeni so pogoji, da bodo narodi Jugoslavije dejansko ustvarili svoje težnje — svojo svobodo, dejansko demokratično bratsko federativno Jugoslavijo, (Dolgotrajno in burno odobravanje. Delegati vstajajo s klicem in ovacijami: "Živel naš voditelj tovariš Tito! Živelo bratstvo narodov Jugoslavije! Živela slavna vojska"!)