Foto: LucaS JSREDNJA KNJIŽNICA CEDE CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREDA, 13. OKTOBRA 1993 ŠT. 35, 36, LETO XXVII RAFALI V RADEČAH DRŽAVA MESARI PO MARIBORU A. ŠTORMAN, SOVRAŽNIK DRŽAVE ŠT. 1 CERTIFIKATI NAMESTO PALOME RUSKI GENERAL IN CELJSKE RAKETE KDO KRADE PO BORLU KMETICA DOBILA ŠTORSKO LIVARNO znKiu n imii mojzis ro- GOUE ŠPETIR MED JUDOISTI 1 .. , .,.-4».». h-4*,. ..•‘i&ik. ^.4*.. HITROST UBIJA ■ .• •4. .••4U~ ' .•.••A'--, .. • , A>. ..4,. .. -4 : /. r •: j! ■.» ■, VOZI PREVIDNO liE?i - ^Mtc® CESTNA DRUŽBA S SEDEŽEM V CELJU RES KONEC CESTNEGA LOBIJA Le tisti najbliže koritu so v preteklih desetletjih vedeli, kam vse izginjajo, kam pronicajo milijoni tedanjih dinarjev, s katerimi so na papirjih imeli namen izgrajevati osnovne slovenske cestne povezave. Naduti gospodje s cestne uprave so na plaha občinska vprašanja odgovarjali s tistimi tako vedno priročnimi prioritetnimi listami, na kateri je bila neka cesta, četudi čisto pri vrhu, zaradi takšnih in drugačnih zadržkov, vedno pa je bilo kot izgovor pri roki - pomanjkanje denarja, na vrsti šele čez nekaj let. Slovenski poslanci so temu menda skušali napraviti konec, potrdili so ustanovitev posebne cestne družbe za izgradnjo slovenskih avtocest In njen sedež namestili tam daleč od Ljubljane po vijugasti in zasičeni cesti v - mesto ob Savinji. Podatki o tem, kaj vse so Takšni izračuni oziroma v preteklosti počeli s cestnim analize o tem, koliko prinese ljubljansko obvoznico pa naj bi državna uprava za ceste s prav lahkim srcem odmerila čez 200 milijonov dolarjev. Argumenti cestarjev so včasih prav čudni. Na enem od razgovorov o izgradnji slovenskega cestnega križa v času Mednarodnega obrtnega sejma je v vroči razpravi o ljubljanskih cestnih centralističnih težnjah, denimo, gospod Ladislav Prah, svetovalec za cestno problematiko pri slovenski vladi, dejal, da morajo pač vsi Slovenci imamo, v Celju jo želijo namestiti v prenovljene prostore Kulturnega stolpa Mestnega gradu, tik ob trasi odkopane rimske ceste, ki je široka domala sedem metrov več kot solidno povezovala Emono s Celeio. V Celju menijo, da družba za formiranje vključno z vpisom v sodni register ne bi smela potrebovati več kot mesec dni in da bi v začetku prihodnjega leta lahko že kar krepko zagrabila vse konce za izgradnjo Slovenike, avtoceste od Šen- KAKO BOMO DRŽAVLJANI REPUBLIKE SLOVENIJE PRAZNILI SVOJE (PRAZNE) EVIDENČNE RAČUNE? CERTIFIKATO- MANIJA Res ]e, da imamo vsi Slovenci od prejšnjega torka odprte evidenčne račune pri Službi družbenega knjigovodstva, katerih teža zavisi od tega, koliko časa smo tlačili našo lepo Zemljico. Drži pa tudi, da kljub temu nismo nič bogatejši. Zakaj? V prvi vrsti zato, ker so lastninski certifikati ena najbolj zamotanih zamisli, ki so se skotile v glavah slovenskih oblastnikov. Zato ni nič nenavadnega, da so mnogi ljudje ob pred tedni nepopolni pojasnitvi »podarjanja denarja« začeli hoditi v ekspoziture SDK po Sloveniji izterjati »svoj« denar. Uslužbenci za okenčki so jih seveda malce debelo gledali. Nekateri »razočaranci«, ki seveda niso dobili težko pričakovanega, že vnaprej zapravljenega, denarja so, dokazano, začeli iskati pomoč preko telefona v duševni stiski. Slednji pa za certifikate zagotovo ni pravi naslov. Eden izmed adresantov so, poleg ministrstva za ekonomski razvoj, zagotovo podjetja, ki se trudijo »dragocene«, vendar popolnoma brezvredne papirje, obdržati zase. Ve se, da bodo, kljub sprejemu ustreznih navodil v zvezi s certifikati, slednji v podjetjih — en, dva, tri — »razprodani«. Na ta način bodo podjetja z ustvarjeno fiktivno maso denarja preživela, kljub temu, da so zrela za stečaj. Delavci »kupili« delovno mesto, ki ga bodo prej ko slej izgubili. Zakaj naj bi bilo, torej, najpametneje poslušati gospoda Kračuna in certifikate v družini »porazdeliti«? Očetovega, recimo, v njegovo podjetje, maminega pa v investicijsko družbo, ki bo, baje, namišljene »talente« najobilneje množila. Sinku je pa tako vseeno, saj imena brezvrednostnega papirja ne more niti Izgovoriti, kaj šele, da bi z njim manipuliral. Slednje pa bodo lahko počeli vsi tisti, ki so, po naravi svojega posla na oblasti. Z vsemi slovenskimi državljani, ki ne vedo, od kod jim je padel »cegelc« z Drnovškovim posvetilom. S pomirjenimi Slovenci, ki so končno nekaj dobili tudi od dobre matere države. Po razdeljevanje certlfiaktov — deljenju neobstoječega družbenega kapitala, ki bo na eleganten način postal privaten, všečen svetu kapitalizma, se tako ne bo prav nič spremenilo. Ali pač, enaka revščina na eni In, po naravi stvari, še večja bogatija s sedanjo politično-ekonomsko oligarhijo na drugi strani. Franc Furland Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.—14. in 19.—24. ure 107,8 Mhz denarjem, običajnemu smrt- izgradnja tega ali onega niku dvigajo lase in komajda cestnega odseka, so marsik-si lahko predstavlja vsote, je že narejeni in natančno je o katerih je govora. In to se moč izračunati, kaj prinesejo pač lahko dogaja v državi, in kje je pričakovati rentabil-kjer so in še odločajo o teh nost. Na primer cestnina na milijonih silovito močni lobi- avtomobilskem odseku 54 kiji, ki mimo vseh javno spreje- lometrov od Arje vasi do tih sklepov ravnajo po svoji priključka za cestni obroč volji in verjetno v dobršni okoli Ljubljane bi v odprtem meri tudi za svoj žep. sistemu v dvajsetih letih na- nesla 450 milijonov DEM, pri Nihče si ne dela iluzij, da zaprtem sistemu pa se zne-bosta ustanovitev cestne gg^ v (jVeh desetletjih dvigne družbe in njen prenos v Ce- na 490 DEM To pa je denari Ije, kjer naj bi se vsaj v ob- s katerim se da zgraditi kar dobju med nakazilom m po- sto kilometrov avtoce-rabo sredstev verjetno vrtel ste denar, pomenila konec cestnih lobijev in prikritih raču- Dokler vladajo cestni lobi-nic, ki z gospodarnim troše- ji, o takšnih izračunih le ma-njem denarja nimajo nič lokdo razmišlja. Ce bi, bi na-skupnega. V družbi, ki bo mreč omenjena cesta že pregradila avtoceste in funkci- cej časa prinašala denarje, ki onirala neekonomskih osno- jih še tudi sedaj tako veliko-vah, pa bo vendarle morala, potezno trošijo za nekatere, menijo v Celju, prevladati go- po prepričanju večine Slo-spodarska logika, izgradnja vencev, ne tako zelo potreb-bo morala temeljiti na eko- ne cestne povezave. Najbolj nomskih računih, ki tudi očiten primer samovoljnega v presojanju cestne rentabil- zapravljanja so ljubljanske nosti niso, kot so cestni obvoznice, Ljubljana je po upravniki hoteli včasih doka- dolgem in počez ovita z več-zovati, nemogoči. . pasovnicami, za vzhodno N0VA.90BA _____________ Najstarejši zasebni in nadstrankarski slovenski politično- informativni časopis Lastnik in glavni urednik Janez Sever Urejujejo: Franc Furland, Vasja Ocvirk, Ksenija Lekič in LucaS Celostna podoba: mag. Jože Domjan Oblikovanje: mag. Mojca Cerjak Računalniška predloga: dr. Borut Jereb Tajnica v uredništvu: Cveta Mastnak Izdaja PREŠE d.o.o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje, in agen- cije Tiska družbeno podjetje DELO - TISK ČASOPISOV IN REVIJ p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441-606 in 441-215, faks 063/ 25-849 in 26-903 Žiro račun pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Čez poletje izhaja vsako drugo sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 240 DIN, Avstrija 42 AST, Nemčija 5 DEM, Švica 5 SRF, ZDA in Kanada 5 USA, Švedska 20 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 1.200 LIT nekaj žrtvovati za svojo pre- tilja do Nove Gorice s krako-stolnico. ma do Lendave in Kopra. No, kakorkoli že, sklep o ustanovitvi Cestne družbe Oto Pust LB SPLOŠNA BANKA CELJE Obvešča svoje poslovne partnerje o spremenjeni telefonski številki na vseh lokacijah v centru Celja. Od 1.10.1993 dalje velja nova telefonska številka 063/431 000, ki nadomesti do sedaj veljavne telefonske številke: - sedež banke na Vodnikovi 063/26 240 • Ekspozitura Vodnikova in Ekspozitura Prešernova (prej Ekspozitura Trg V. kongresa) 063/26 240 - Celjska mestna hranilnica 063/26 815 - Ekspozitura Vrunčeva 063/21 840 Da bo pogovor hitreje tekel preko nove centrale, povprašajte za interno številko bančnega uslužbenca, s katerim poslovno sodelujete, tako da boste z odtipkanjem treh internih številk, namesto treh ničel, dobili direktno zvezo. kcalitttu in zmatoL-a ADOLF ŠTORMAN, PREDSEDNIK REPDDU-KANSKE ZVEZE, JE EDINI STRANKARSKI VELJAK, KI V DEMOKRATIČNI SLOVENIJI V ZAPORU, V CELJSKEM STAREM PISKRU, UKA TUJE PERILO - ALI JE ŠTORMAN POLITIČNI ALI NAVADNI ZAPORNIK - SODEČ PO TEM, DA JE ŠELE MINULO SOOOTO DOOIL DOVOLJENJE ZA PETNAJSTURNO SVORODO, MU GRE PRITRDITI, DA NAD NJIM DEDI MINISTROVO DRŽAVNO OKO. DARKO ZUPAN, IGOR NAMER IN DAVID KAMENIK IZ VODSTVA REPUDLIKANSKE ZVEZE SO DAN PRED TEM NA TISKOVNI KONFERENCI TRDIU, DA ZA NJIHOVEGA PREDSEDNIKA NE VELJAJO ISTA ZAPORNIŠKA PRAVILA, KOT ZA OSTALE DRŽAV-UANE, KI PRESTAJAJO ZAPORNE KAZNI. adolf Štorman s fotokopijo zahteve NAŠIH OBLASTI PO NJEGOVI ARETACIJI DOKAZUJE, DA SO GA TUJINI PRIKAZALI KOT OBOROŽENEGA KRIMINALCA NAJ-HUJŠE VRSTE, DA BI GA OB MOREBITNEM UPIRANJU TUJA POLICIJA LAHKO TAKOJ UBILA. C/) >co V soboto zjutraj, nekaj minut pred šesto, so se odprla vrata Starega piskra, nekdaj zloglasnega zapora v Celju. Ironiji usode gre pripisati, da ob vratih tega zapora stoji tabla, na kateri piše, da ima tu ministrstvo za pravosodje »kazneni poboljševalni dom za mladoletnike...! No, in skozi ta vrata je ob omenjeni uri prišel mož srednjih let, za Jelinčičem zagotovo najbolj sporna osebnost novejšega političnega življenja Slovencev. Adolf Štorman Predsednik Republikanske zveze Slovenije. Zaradi prekoračitve silobrana obsojen no vpletel v mariborsko afero z orožjem tudi podjetje DRUG IMPEX, katerega direktor v Velenju je Darko Zupan in se je pozneje izkazalo, da to, sicer dunajsko podjetje v zvezi z orožjem nima ničesar, minister pa svoje trditve ni niti dokazal niti zanikal, čeprav lastniki podjetja zatrjujejo, da imajo zaradi te trditve velikansko poslovno škodo in bi naj v prihodnjih nekaj dneh zoper ministra Janšo vložili tožbo. »Mi gospoda Janeza Janšo podpiramo samo v prizadevanjih za to, da bi policijo in sodstvo očistili ljudi, ki so po krivici preganjali in obsojali poštene ljudi v prejšnjem režimu,« je zvečer, pred vrnitvijo v zapor v celjskem gostišču Ribič ponovil odločitve stranke predsednik Štorman. »Gospodu Janši pa predlagamo, da si ne lasti tolikšnih zaslug in od ustreznih institucij ter vlade zahtevamo, da naj v obrambnem ministrstvu izvršijo pregled vsega v zvezi z orožjem in oboroževanjem, od tega, kar je bilo odvzeto JLA, do tistega, kar je bilo kupljeno. Trdimo, da se je z orožjem na veliko trgovalo, da so posamezniki imeli proste roke in da je mnogo denarja odteklo mimo državne blagajne,« je kategoričen A. Štorman. »Iz mene hočejo po vsej sili narediti sovražnika države št. 1, vendar jim to ne bo uspelo, ker Republikanska zveza Slovenije pridobiva vse več članov, torej je vse več ljudi na naši strani, ker ne verjamejo, da gre za nacionaliste, temveč za Slovence, ki jim ni vseeno, kdo in kako vodi našo mlado državo,« je, preden se je poslovil od prijateljev in preden je paznik na drugi strani sprostil elektronske zasune vrat, ponovil Adolf Štorman, zagotovo za Jelinčičem najbolj nevsakdanji strankarski veljak. Janez Sever na 18 mesecev pogojno in od višjega sodišča v Celju obsojen na nepogojno kazen. Mož, ki je v času osvobajanja v Velenju in v Sloveniji nedvomno odigral posebno vlogo, nato bil zaradi prodaje orožja Hrvatom nenadoma pri naših oblasteh v nemilosti, zaradi svojega ostrega jezika pa si je pozneje nakopal gotovo zamero pri obeh možeh, ki si danes lastita osvoboditev Slovenije, pri Bavčarju in Janši predvsem zato, ker je, če je le mogel, njima zmanjševal zasluge s trditvijo, da Slovencev nista osvobodila onadva, temveč narod sam... To je treba povedati, ker namreč tako A. Štorman kot vodstvo in člani njegove stranke trdijo in dokazujejo, da je vse okrog in v zvezi z napadi na njegovo stranko in obmetavanjem z nacionalizmom posledica prej omenjenih odnosov. Kot je znano, je A. Štorman pred nastopom prestajanja kazni odšel v tujino, ker bi se naj »bal za svoje življenje«. V Velenju je pustil ženo in otroka ter krmilo stranke zaupal D. Zupancu in J. Oblišarju. Zoper Štormana je bil namreč medtem sprožen preiskovalni postopek zaradi suma roparskega napada in..., vendar je tožilec vse postopke zavrgel kot neutemeljene... »Da gre za poseben odnos do gospoda Štormana, potrjuje tudi tale fotokopija zahteve načelnika ministrstva za notranje zadeve Darka Mavra, ki je na zahtevo po aretaciji avstrijski policiji navedel, da gre za nevarno osebo »vsesplošno nevarnost«, ki se je policiji že večkrat upirala in je verjetno oborožena...!, skratka, to se v navadnem jeziku bere, da gre za kriminalca najhujše vrste, ki je izredno nevaren in oborožen, zatorej naj policaj ob prvem gibu - strelja...,« je bilo povedano v petek, na tiskovni konferenci Republikanske zveze Slovenije, ki jo je ob prisotnosti Igorja Namera in Davida Kamenika vodil Darko Zupanc. Podpora edini zahtevi J. Janše Gospod D. Zupanc je novinarje ob tem tudi obvestil, da so na zahtevo upravnika zaporov na Dobu gospoda Štormana premestili v celjski Stari pisker, da za njihovega predsednika veljajo posebna pravila, na osnovi česar je moč trditi, da je gospod Adolf Štorman zapornik posebne vrste, torej politični zapornik... Tiskovna konferenca je bila namenjena javnosti v zvezi s programom in stališči Republikanske zveze Slovenije, ki podpira ministra Janeza Janšo v njegovi zahtevi po zamenjavi tistih ljudi, ki so sodelovali z UDB-o in KO-S-om. V javnosti je namreč njihova prvotna podpora Janši naletela na različne razlage glede na odnose in dejstvo, da je minister Janša jav- Prodajno servisni center za BMW AG HOTKO 63212 VOJNIK Tel. & fax: 063/772-009 PRODAJA, SERVISIRANJE IN POPRAVILA VOZIL BMW SO »NOVO AFERO« V ZVEZI Z ZAVODOM ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE RES SPRODUCIRALI MEDIJI? SUPERVIŠKI ZA SUPER-ZDRAVNIKE Ko je Služba družbenega knjigovodstva pokukala v knjige Zavodaza zdravstveno zavarovanje, so iz njih priskakljale čudneštevilke. Takšne v toliko, ker so ob venomeršnjem tarnanjuljudi v belem, predstavljale denarne superviške. Za slednjemenijo v Upravnem odboru ZZZS, da so povsem normalni in da sojih nepravilne naredili kvečjemu slovenski mediji. Je res tako? Sedma sila je seveda tudi v primeru zdravstva neiz-, prosna.Mogoče pa je le še vedno v nekakšni megli. Noben novinarnamreč ni pojasnil, zakaj je do viška denarja, se pravipresežka prihodkov nad odhodki v letošnjem prvem polletju vvišini kakšnih štirih milijard tolarjev, za katere na začasniskupščini ZZZS menijo, da so bili načrtovani in pričakovani, vresnici prišlo. Zdravstvo opravičuje višek denarja v svojem-mošnjičku s kasnitvijo pri sprejemanju prispevne stopnje zaobvezno zdravstveno zavarovanje v letošnjih januarju infebruarju. Sicer pa je baje kljub nedoreče-' nosti pravnih podlagZZZS deloval na visoki ravni. Na visoki nogi so baje živeli tudi nekateri vodstveni delavci vzdravstvu, ki so si omišljali takšne in drugačne obmorskepustolovščine na državne stroške. Slednji očitno niso biliravno previsoki, saj cvenka ni in ni hotelo zmanjkati. Pa bi galahko, če bi ga vložili v opremo takšnih in drugačnihzdravstvenih ustanov širom po Sloveniji. Tako lahko v nekiokulistični ambulanti še vedno srečaš medicinskosestro, ki mora delati za računalniškim ekranom brez zaščitnegastekla. Pa, saj bo imela, z okvarjenim vidom, zdravniškopomoč, dobesedno, pri roki. Superviški »zdravniškega« denarja postavljajo v še slabšo lučvse dosedanje proteste zdravstvenega osebja zoper premajhneosebne dohodke. Resnično bi bilo škoda izpodbijati nagrado zaopravljeno delo zdravnikov, predvsem pa medicinskih sester. Čebi, recimo, slednje gledale na debelino plačilnih kuvert, bilahko danes uprizorile stavko, bolj upravičeno kot policaji,železničarji, da o kmetih sploh ne govorimo. Tega najbrž nestorijo zato, ker imajo, najbrž resnično, moralno zavest. Močirazdajajo v nočnih in nedeljskih izmenah, pri tem pa se tudidodatno izobražujejo. Lahko bi rekli, niso učenci krivi tega, kakšnega učite-Ijaimajo. Slednji se v primeru zdravstva ni spomnil, da bi lahkorastoče superviške, ki jih ni hotel porabiti »na črno« zvlaganjem v svojo opremo, znižal z znižanjem prispevnestopnje. To se bo menda ob korekcijah finančnega načrta ZZZSvendarle zgodilo do konca leta. Je pa najbrž povsem odvečbojazen zdravniške zbornice in slovenskega zdravniškegadruštva, da bo »nastop medijev« vrnil superviške v državniproračun. Kjer bi lahko bili »smotrneje« uporabljeni, recimoza Janšine rakete... Franc Furland OLVMPUS OB LJUBLJANSKI CESTI (PRI MARKETU SONČEK) SMO ODPRLI NOV FOTOSTUDIO IN TRGOVINO S FOTOMATE- RIALOM, KJER VAM NUDIMO IZDELAVO VSEH VRST BARVNIH IN ČRNO BEUH FOTOGRAFIJ VSEH DIMENZIJ. POLEG TEGA SE PRI NAS LAHKO FOTOGRAFIRATE ZA VSE DOKUMENTE AU SVEČANE TRENUTKE NUDIMO VAM TUDI FOTOGRAFIJO NA TERENU IN REKLAMNO FOTOGRAFIJO. T U D IMETNIKI DiamonD KARTIC IMAJO 10% POPUSTA! B POKLIČITE NAS NA TELEFON 063/29-139 AU SE OGLASITE V FOTOSTUDIO OLVMPUS! O ŽELEZARSTVO V ŠTORAH: PRIMER DRŽAVNE MALOBRIŽNOSTI STEČAJ LIVARNE - ZAČETEK LIKVIDACIJE? Odločitev upravnega odbora slovenskih železarn, da mora štorska livarna zaradi nekvalitetne proizvodnje, prevelikega izmeta blaga pri Izvoznih poslih in izgube, ki je presegla vsa načrtovanja, v stečaj, je v slovenski javnosti, še zlasti pa med delavci samimi strahovito odjeknila. Vsa zadeva je bila zavita v skrivnost, direktor na lokaciji v Štorah Boris Marolt ni smel dajati pojasnil, vodstvu koncerna na čelu z dr. Androm Ocvirkom pa se ni zdelo vredno delavcem karkoli pojasnjevati, le demantirali so originalni zapisnik in ga nadomestili z nekaj splošnimi sklepi. V Štorah je pred dobrimi desetimi dnevi začelo vreti, ne le v livarni, pač pa v vseh družbah, ustanovili so stavkovni odbor v prepričanju, da jim, če želijo pritegniti pozornost, ne preostane nič drugega kot generalni štrajk. Ob napovedi generalnega štrajka, v kolikor jim direktor koncerna dr. Andro Ocvirk osebno ne pojasni, kakšna sta usoda in prihodnost vsake od koncernskih družb na lokaciji v Štorah, so vendarle pričakovali, da se bo vodstvo na njihove zahteve odzvalo. In povedalo, kaj pomeni (programirani) stečaj livarne (delavci so šele teden dni po >sklepu upravnega odbora o uvedbi postopka prejeli odločbe kot trajni presežki, premestili pa so jih v tako imenovani Izobraževalni center), kakšno prihodnost so namenili Jeklu z okoli 840 zaposlenimi, kjer se prav tako pripravljajo velike spremembe in načrtujejo nova odpuščanja, kako se piše Vzdrževanju, kjer so tedaj zaman čakali na zapoznele osebne dohodke. Torej za vsako družbo posebej. Predvsem pa za vse skupaj, kajti dogajanja v Štorah kar preveč spominjajo na tiste črnoglede napovedi, da nameravajo v slovenskem železarstvu nekatere žrtvovati na račun drugih in postopno likvidirati eno firmo za drugo. Livarni naj bi sledilo Jeklo in potem bi se štorsko železarstvo sesulo kot hišica iz kart. Na takšne naklepe kaže, menijo sindikati in delavci, tudi način sanacije štorske železarne oziroma odnos lastnika in koncerna do njih. Sanirali so vse drugo, le koncernskih družb ne, banke so Bodo štorskl železarski pogoni opusteli? Bodo delavci z generalnim štrajkom, zadnjim obupnim poskusom lahko spremenili tok dogodkov? SLEPOMIŠENJA ZASEBNIH PODJETNIKOV Iz zapisnika upravnega odbora, na katerem so sprejeli sklep o uvedbi stečajnega postopka za livarno, je videti, da so v isti sapi že sklenili najemno pogodbo z zasebno firmo Top marketing Livarna Celje, d. o. o. Novinarji so seveda takoj ugotovili, da takšne firme v registru celjskega sodišča ni, je le Top marketing kot trgovina z mešanim blagom. Odkod Livarna Celje? Da bi bila zmeda še večja, se je potlej oglasilo podjetje Seneko, last Jožeta Gubenška, svetovalca ministra za gospodarske dejavnosti, ki naj bi imel imeniten projekt za sanacijo livarne. Je nameraval Gubenšek postati podnajemnik Top marketinga, ali pa je zadaj nekaj čisto drugega? Komu so potrebna takšna ugibanja? rešili rizičnih naložb, plačali so dajatve državi, plačali račune državnim firmam, za obratni kapital pa namenili v primerjavi s tem prav pičle denarje. V livarni so v minulem letu, ko so nenehno stiskali pasove, se potrpežljivo odrekali in čakali na plače, to najbolj boleče občutili na svoji koži. Obratnega kapitala ni in bilo, proizvodnja ni mogla normalno teči, na koncu pa so jim očitali, da delajo slabo in nekonkurenčno. Vsem je postajalo jasno, kako malobrižen lastnik je slovenska država in kako hudo za nohte zna iti tistim, ki so v njeni lasti. V celjski občini niso držali križem rok, niso pa svojih naklepov obešali na veliki zvon. Za najem livarne se je pokazalo kar nekaj zasebnih interesov, ker pa delavcem nihče ni nalil čistega vina, so se pričele plesti različne govorice, v njihovi srži pa upravičena bojazen, da želijo nekateri na žuljih štorskih livarjev na hitro obogateti. Predvsem jim ni bilo čisto jasno, kako to, da najemnik ali najemniki v livarstvu vidijo perspektivo, ki je država ni mogla podpreti, novi gospodarji pa naj bi proizvodnjo ohranili v obsegu, za katerega bi potrebovali okoli dvesto ljudi. In četudi bi bilo to res, kaj se bo zgodilo z delavci, ki bodo ostali trajni presežek. Kaj pomeni programirani stečaj zanje? Bodo tisti, ki bodo ostali brez službe, zares dobili ustno obljubljene odpravnine, bodo v bankrotu lahko uveljavljali svoje pravice? Doslej na nobeno vprašanje niso dobili jasnega odgovora, nobenega jamstva, da bo odgovorjeno tudi držalo. Ostajata le dvom in bojazen, da je stečaj livarne začetek likvidacije štorskega železarstva. K. L. Ladislav Kaluža, sekretar Območnega odbora ZSSS: »Dogajanja v Štorah vse bolj dokazujejo, da bi v koncernu to lokacijo radi čimprej oklestili, četudi poslovni rezultati tam niso nič bolj katastrofalni kot kje drugje v slovenskem železarstvu. Sanacija, ki poteka od leta 1991, poteka Izključno na ramenih zaposlenih in ni dala nobenih rezultatov.« Tone Motoh, predsednik stavkovnega odbora železarstva na lokaciji v Štorah: »Delavci so užaljeni in prizadeti, razočarali so Jih tisti, ki so Jim oni ves čas stali ob strani. Nam je popolnoma vseeno, kdo je lastnik ali najemnik livarne ali kakšne druge firme, pomembno je, da imamo delo In vemo, kaj nas čaka v prihodnje.« MARIBOR DRHTI NOVA i SOBA _____W', METKA ROKSANDIČ: »VIDETI JE, DA JE VLADI ŠE VEDNO VSEENO, KAJ SE Z NARODOM DOGAJA. RITKA ZA MARIBOR BI SE MORALA BITI V LJUBLJANI. V POL LETA PA JE V MARIBORU PADLO NA CESTO VEČ DUDI, KOT JIH PREMORE NAJVEČJI SLOVENSKI INDUSTRIJSKI GIGANT. ROUS NE MORE UPIRATI PRSTA V SINDIKAT, KER MU DELAVCI V MARIBORU VEČ NE VERJAMEJO.« V zadnjem mesecu dni je delavstvo Maribora zajela groza ob dokončnem spoznanju, da so žrtve največjega gospodarskega kriminala v zgodovini tega starega industrijskega mesta. Zdaj je namreč očitno, da tudi Dr-novikova vlada ni našla formule za rešitev našega obubožanega in po osvoboditvi povsem izmozganega gospodarstva, kot da je dvignila roke in delavce prepustila njihovi žalostni usodi. In to, slovensko delavstvo, nima kam. Razen na cesto. Ena največjih tragedij se danes odvija v Mariboru. TSN, GUMARNA, TIPO, Ll-LET, HIDROMONTAŽA - pralni stroji, KLEMOS, JEKLO RUŠE, ZVEZDA, IKA, CENTROVOD, FEROMOTO, Lenart je praktično ostal brez industrije (MARLES je poglavje zase, ker je tamkaj šla v stečaj le delovna organizacija skupnih služb, ostalo so pred tem preoblikovali v samostojna podjetja), so samo večja podjetja, o katerih danes več ne moremo govoriti. In zdaj so tu METALNA TIO, TVT IN ELEKTROKOVI-NA, ki so zaposlovale okrog sedem tisoč delavcev. »V sindikatih ste opozarjali na nerazumno politiko vlade, zato so vas ozmerjali, da Svobodni sindikati umetno zvišujete nestrpnost in nezadovoljstvo med mariborskim delavstvom,« smo najprej izzvali gospo Metko Roksan-dič, sindikalistko, ki jo oblast v Mariboru gleda kot trn v peti. »Pred dnevi je prišlo do skupnega sestanka Svobodnih sindikatov in mariborske vlade. Kot veste, me je že pred meseci gospod A. Ro-us, predsednik mariborske vlade, javno obsodil, da jaz netim socialni nemir v Mariboru, obtoževali so nas, da sindikalisti ponujamo lažno upanje...« Dejstvo, da v Ljubljani ni toliko in takšnih stečajev, da so v Metropoli probleme reševali z likvidacijami, pri katerih prihaja do medsebojne poravnave in ne zapiranja podjetij, kaže vsaj na to, da ima metropola več denarja... »Svobodni sindikati dokazujemo, da stečaji niso univerzalna rešitev, še manj pa, da bi bili za vse enako potrebni. Namreč to, kar zdaj počne Sklad, je najenostavnejši način reševanja problemov na račun delavcev, saj se s stečaji znebi odvečnih, presežnih delavcev, dela in stroškov z njimi. Rešitev, ki bi se naj našla s stečajem, bi bila v tem, da bi upniki svoje terjatve spremenili v lastniški delež ali vložek. To bi bilo moč opraviti tudi manj boleče, pred stečajem in brez sodišč. Primer Marlesa je poučen, ko je tisoč Marlesovih delavcev s svojim vložkom dokapitaliziralo podjetje, ki je dobilo svež denar in so torej delavci s svojim denarjem omogočili nadaljevanje proizvodnje.« Vi trdite, da so »programirani stečaji« smrt za mariborsko gospodarstvo... »Bitka se sploh ne bije v Mariboru, temveč v Ljubljani. In to ne za Maribor, temveč za denar in proračun. Pa tudi v Mariboru ni vse čisto. Poglejte zadnji primer v Metalni, ko so na razne institucije romali trije različni podatki o razmerah v TIO. Ali primer Elektrokovine, ki kar 80 odstotkov dolgov dolguje mariborski banki. Analizo Elektrokovine je opravilo podjetje FINEKO, ki je v 100-od-stotni lasti iste banke, vendar sodišče ni imelo za potrebno, da bi študijo o tem naj opravila neka tretja, neodvisna inštitucija, ne, sodišče je sprejelo predlog o stečaju... Sklad si lahko mane roke, banke pa tudi, ker kot največji upniki na ta način skozi državni proračun čistijo svoje bilance... To so dejstva. To, na kar mi že ves čas opozarjamo, je, da iz vseh teh na hitro likvidiranih podjetij v Mariboru ni zraslo nič novega. Primer Metalne, TVT in Elektrokovine pa je tembolj boleč, ker gre za okrog sedem tisoč industrijskih delavcev. Industrijskega delavca namreč ti čez noč ne moreš spremeniti ne v podjetnika in ne preusmeriti drugam, kar dobro vedo na Zahodu, kjer ob odmrtju nečesa ali vsega, industrijskega delavca čaka enako delo pri drugem lastniku. Pri nas pa tega ni, delavce pošiljajo na cesto in ker se bojijo socialnih nemirov, delavce, kot v Elektroko-vini pošljejo na izredni dopust in jim medtem za popotnico pripravijo delovne knjižice...« J. Sever Foto: LucaS 42-LETNA PROFESORICA NOČE UPOKOJITVE KOT KAZEN - Z INVALIDSKO UPOKOJITVIJO NAJ Rl SE DIREKTORICA DIJAŠKEGA DOMA REŠILA GORKE VZGOJITELJICE Naš, mehki prehod v kapitalizem dobiva krute razsežnosti. Medtem ko je skoraj četrtina za delo sposobnih Slovencev na »čakanju« ali hodi enkrat na mesec na Zavod za zaposlovanje po »nadomestilo« za plačo, ker je »tehnološki višek« in sl na sivem trgu služi kruh, se najdejo tudi takšni, ki nočejo v dar — penzije. Med te, za naše razmere nerazumljive ljudi, sodi 42-letna profesorica A. R. B. Od 29. septembra invalidska upokojenka Dijaškega doma v Celju. Ul Anka piše pismo »Pred leti, ko me je kronični revmatizem skoraj dotolkel, da sem se komaj privlekla v službo in sem jih prosila, da bi me invalidsko upokojili, saj za nobeno delo nisem bila sposobna, to ni bilo mogoče. Zdaj, ko sem se pozdravila in sem sposobna opravljati delo in naloge vsaj polovico delovnega časa, me bodo upokojili po hitrem postopku. Kaj naj naredim? Odločila sem se za - stavko. Gladovni štrajk...« »Trenutek, lepo prosim. Halo, ste še na oni strani žice? Kaj hočete povedati?« »Da sem se odločila za gladovno stavko na delovnem mestu, ker nočem v penzi-jo...S tem bi rada opozorila slovensko javnost... « »Oprostite, ali gre za šalo? Ta trenutek na isti način demonstrira svojo nemoč vsaj deset Slovencev: dva ležita pred mariborskim sodiščem, pet ali sedem pred tovarno, trije zaporniki, da ne govorim o stotinah delavcev v ...« »Meni več ni preostalo drugega...« »Ali ste vašo namero prijavili vašemu sindikatu?« »Zakaj?« »Če niste s svojo namero seznanili sindikata, gre po obstoječi zakonodaji za motenje delovnega procesa in vas bodo vrgli pred vrata...« »Ali se delate norca? Ne? In kdaj bi to morala storiti?« »Kolikor mi je znano pet dni pred štrajkom. Torej se danes lahko še mirno okrepčate in stopite do sindikata...« »Halo, ali vi to resno? Da je s tem tako? Hočete reči, da tudi tako ne bom uspela javnosti opozoriti, kaj se v tej demokratični državi dogaja...« »Navedel sem vam samo, kako in kaj in da ta trenutek lahko v časopisju preberete, koliko delavcev na Slovenskem demonstrativno sedi ob strojih ali stoji pred oblastjo, da je vprašanje...« »Kako potem rešiti ta problem?« »Katerega? Problem tiso-čev delavcev, ki so na čakanju ali zaradi stečajev že na cesti ali vaše stavke? Najprej po moje po pravni poti. Napišite pismo...« »Zaradi pisanja pisem so se me tudi hoteli iznebiti...« Kaj bi sploh rada A. R. B. je bila rojena v Murtinem pri Strumici v Makedoniji. Filozofsko fakulteto je končala na Univerzi v Skopju, po letu dela pri časopisu Nova Makedonija pa je prišla za možem, elek-troinženirjem iz Cinkarne 1976. leta v Celje. Zaposlila se je kot vzgojiteljica v Dijaškem domu. Čez deset let, 12. decembra 1986, ji je zdravniška komisija zaradi kroničnega revmatizma priznala invalidnost druge kategorije. »Ko sem vas pred tedni klicala zaradi tiste stavke, sem to storila v obupu, ker se mi zdi, da sem vsa druga, tudi pravna sredstva že izčrpala. Zato sem zdaj prišla, da bi vam podrobneje opisala mojo nevsakdanjo zgodbo. Rada bi javnost seznanila, kako in kaj se še vedno dogaja v praksi, dasiravno bi naj bili v demokratični družbi. Rojena sem bila kot Make- donka, skoraj osemnajst let pa delam in živim v Sloveniji. Možu in Slovencem sem rodila dva otroka, oba hodita v šolo. Moje težave so se začele, ob tem naj povem, da sem ob prihodu bila edina delavka z visokošolsko izobrazbo, ko se je zamenjalo vodstvo doma. Ravnateljica Irena Spe-van se je umaknila, na njeno mesto pa je bila postavljena moja dolgoletna prijateljica in sodelavka Marjeta Mar-tinšek. Marjeta je po postavitvi za direktorico pozabila na vse napake, ki so bile očitane njeni predhodnici, moja opozorila pa je jemala osebno, kot kritiko in napad na njo. Ker dialoga ne sprejema, sem se ravnala po njenem napotku, da naj svoje pripombe pošljem kar ministrstvo za šolstvo. In ker sem to res storila, je bila zamera tem hujša. V bistvu gre za načelna vprašanja pravic delavca, torej človekovih pravic in pravic varovancev. Dokazovala sem namreč, da dijaki za denar, ki ga družba daje v to svrho, ne dobijo ustreznega ali zakonitega deleža in tudi zaposleni ne. V mojem primeru je šlo za delavca s polovičnim delovnim časom, ki pa je moral opravljati vsa dela iz polnega delovnega časa. Povrhu pa so za isto delo zaposlili mladega inženirja letalstva, ki nima niti zahtevanih znanj. Toda to je že druga zgodba... Ker sem opozarjala na svoje pravice in pravice učencev, sem postala - nergač, šikaniranja so me tako prizadela, da sem se morala zateči po zdravniško pomoč. Zatem so mi našli novo delovno mesto, delo in opravila knjižničarja. Ironija čez vse meje. Kako po lestvi in kako prekladati knjige, ko me je kronični revmatizem skriv^nčil in me onesposobil za delo vzgojitelja, komisija pa spoznala za invalida...« »Dandanašnji so razmere pri nas takšne, da bi marsikdo dal ne vem kaj, če bi se prikopal do pokojnine, Vi pa...« »Točno. Jaz nočem v pen-zijo, ker so moje psihofizične sposobnosti tolikšne, da zmorem delo, ki sem ga opravljala. Slovenska družba ni tako bogata, da bi lahko tako razmetavala denar. Povedala sem že, da sva na zadnje za moje delo dva dobivala plačo... Predlagala sem, da bi opravljala dela, ki so potrebna in jih kot invalid zmorem, dela kulturnega animatorja. Ne, po hitrem postopku so me - upokojili. OD 29. sem upokojena. To sprejemam kot nagrado za to, ker sem opozarjala, kako je moten učnovzgojni proces, kako se v Dijaškem domu ne dela prav in po predpi-sih...Skratka, po osemnajstih letih dela, z 42 leti starosti naj grem v pokoj...Resnici na ljubo, sem že upokojena, saj sem dobila že tudi listek z višino akontacije.Jn kaj zdaj? V čem Je spor »Kaže, da greiudi v vašem primeru za klasičen primer, da se delavca znebiš na ele- 1 Ion?** ganten način, ostalo pa ostane po starem...« »Zakaj sem jaz padla v nemilost? Trdim, da je v principu zgrešeno, ker v procesu ne upoštevajo osnovne pravice učencev in nato vzgojiteljev - gre za vsebino, kaj varovanec dobi in za obseg dela. Jaz sem trdila in dokazovala, da je osnovni princip tega dela v tem, da učenca skozi šolanje spremlja isti učitelj, seveda po učenčevem izboru. S tem se vzpostavijo pristnejši odnosi, zaupanje in temeljna spoznanja. V Dijaškem domu pa se je to »organizacijsko« spreminjalo. Absurd je v odnosih. V mani- pulacijah z delavci in v manipulacijah z učenci. Gre za neizmerno škodo na račun mladih ljudi, ki jih na ta način učimo pokorščine ali hinavščine, da bi se tako v življenju lahko ali sploh izogibali težavam. Namesto, da bi jih vzgajali v pokončne, poštene in ljudi, ki se hrabro spoprimejo s težavami, krivicami. S svojimi ali drugimi, saj vendar ne gre, da bi se tudi naša družba spremenila v tiste, ki je že tako razslojena, da sosed ne vidi soseda, mu ne pomaga, niti noče razumeti. Jaz sem svoje zdravje pustila v Dijaškem domu. Nato so me s šikanami in omalovaževanjem spravili do psihi- atra. Dosegli so, da so me po hitrem postopku za nagrado invalidsko upokojili. Toda zlomili me niso... Vem, da se bo marsikdo vprašal, kaj bi sploh rada. Mlada, torej relativno mlada, vsekakor pa s štiridesetimi leti iti v pokoj za marsikoga pomeni nagrado. 7ame je to kazen in zato želim, da se o tem seznani širša javnost. Pisala sem na ministrstvo za šolstvo, seznanjala Zavod za šolstvo, vendar je na koncu vselej padlo po meni. Po moji odločitvi, da bom stradala do onemoglosti, so mi obrnili hrbet vsi, tudi sindikalisti. Jani Sova SbLON POHIŠTVA V salonu pohištva INTERA - na Mariborski 91 (nasproti LIK Savinja v Celju) vam ponujajo po zelo ugodnih cenah kuhinje Marles In Svea, predsobe In dnevne sobe Alples, pisalne mize in stole, Izvozne programe kuhinjskih miz In stolov, pisarniško pohištvo, medeninaste vrtljive klubske mizice. tel. 063/34-478 35-204 N0Wx90BA .m NAJBOLJE PRODAJANA KNJIGA PREJŠNJEGA MESECA V SLOVENIJI JE KNJIGA 0 NEW AGEU - ZBIRKA ANTROPOLOŠKIH ESEJEV AVTORJA VILIJA RAVNJAKA JE IZŠLA PRI MARIBORSKI ZALOŽBI KATEDRA - PO BESEDAH KRITIKOV ENO IZMED NAJBOLJ TEHTNIH BESEDIL NA TO TEMATIKO Če vas zanima ezoterika, hkrati pa bi želeli z njo povezane pojave razumsko opredeliti in razčleniti, bo knjiga Vilija Ravnjaka Spoznavanje višjega jaza prav gotovo vaše nepogrešljivo čtivo. V njej je na poljuden in razumljiv način opisanih in pojasnjenih večina obrazov new age filozofije, pa naj nosijo oznake notranjega vedenja, okultizma, magije, parapsihologije, hermetike, gnostike, alikimi-je ali še česa drugega. Znanja, ki jih avtor povzema v knjigi, segajo od pradavnine, preko egipčanske civilizacije, azijskih religij, srednjega veka, do sodobnih filozofskih in teističnih dognanj modernega sveta. Vili Ravnjak se je rodil leta 1960 v Celju. Po končanem študiju na AGRFT, kjer je diplomiral iz dramaturgije, je delal kot dramaturg, gledališki direktor in pedagog, pritegovalo pa ga je tudi pisanje. Napisal je več dram in izdal dve knjigi esejev in razprav o gledališču, umetnosti in filozofiji - Mariborski gledališki nemiri in Umetnost igre. Odkar je leta 1992 zapustil službo v gledališču, živi in dela v Mariboru kot svobodni pisatelj in predavatelj ezoterike. V tem času so nastali antropološki eseji Spoznavanje višjega jaza. Kakšno je osnovno sporočilo, ki ga podaja vaša zadnja knjiga? »Osnovno sporočilo bi bilo zelo težko strniti v enem samem stavku, saj pri pisanju te knjige nisem imel kakšne posebne ambicije. Svoje ezoterično znanje pa tudi druga znanja se preprosto uredil v pregledno celoto. Funkcija te knjige je pravzaprav širjenje teh vedenj in informacij, da čimveč ljudi pride v stik z njimi. Morda bo to vsaj malenkostno pomagalo pri razblinjanju določenih predsodkov, čeprav je odpravljanje zavrtosti skrajno mukotrpen proces, ki traja več generacij.« Gre za najbolj prodajano knjigo prejšnjega meseca ' v Sloveniji... »Nad tem sem popolnoma presenečen in tudi šokiran, saj tega nisem pričakoval. Gre za precej zahtevno čtivo... resnično nisem pričakoval kaj takšnega.« Kljub znastveno - ezoteričnemu pristopu pa je knjiga napisana zelo poljudno. Ste morda razumljivosti posvečali posebno pozornost? »Ničemur se nisem prilagajal, to je moj način razmišljanja. Knjiga je dobesedno prepisana iz mene. Pri pisanju nisem imel pred očmi bralca, temveč sem le pisal tako kot razmišljam. To sem jaz.« V knjigi je dosti govora o gledališču. Je temu vzrok vaš poklic, ali kaj drugega? »Prvi esej za to knjigo je bil Parateater. Prvotno sem imel namen napisati knjigo, ki bi se ukvarjala samo s teatrom, kasneje pa se je pokazalo, da je tega vedenja dovolj za širšo obravnavo. Tako je Parateater postal le eden izmed petih delov te knjige. Osnova za knjigo pa je še vedno Parateater.« Kakšno vlogo pa ima za vas gledališče pri razumevanju ezoterike? »Z zgodovino, oziroma antropologijo gledališča se ukvarjam že vrsto let. Z ezoteriko sem se začel ukvarjati pravzaprav preko teatra, z raziskavo zgodovinskih izvorov gledališča. Ti izvori pa so dejansko v kultu, v ritualu, kar pomeni, da sta gledališče in magija tesno povezana. Tako me je magijsko in mistično v nekem trenutku veliko bolj pritegnilo kot teater. 45. MEDNARODNI KNJIŽNI SEJEM V FRANKFURTU STIČIŠČE KNJIGE IN NOVIH MEDIJEV V začetku tega tedna se je v Frankfurtu končal največji knjižni sejem na svetu, na katerem Je kljub težkim gospodarskim razmeram v mednarodnem trgovanju s 355.440 knjigami sodelovalo kar 8351 razstavljavcev iz 95 držav, med njimi je bilo seveda največ založb Iz Zvezne republike Nemčije. Slovenija se je predstavila na 180 kvadratnih metrih razstavnih površin, svojo najnovejšo produkcijo pa so predstavile štiri slovenske založniške hiše, to so bile Cankarjeva založba, Mladinska knjiga, Državna založba Slovenije In EWO. Po drugi strani pa sem se pred nekaj leti sam začel ukvarjati z nekaterimi ezoteričnimi psihotehnikami in to je močno vplivalo na mojo osebnost, na mojo zavest in ustvarjalnost.« Je New Age, takšen, kakršnega poznamo, lahko odgovor na iskanja In težave zahodnega človeka? »New Age je v bistvu logična posledica enostranske razvitosti zahodnega sveta. Le-ta je razvit predvsem v racionalno, materialno in tehnično kulturo, New Age pa je, seveda, duhovno gibanje, gibanje za nove kvalitete življenja in predvsem za duhovne vrednosti življenja. To ni takšno religijsko gibanje, kot smo jih bili vajeni v zgodovini. Ne gre za zamenjavo boga, temveč za novo podu-hovljenje življenja, tukaj, na zemlji, danes. New Age imenujem tudi »žensko gibanje«, oziroma gibanje ženske duhovnosti in ki ima v osnovi Jin princip, ženski princip. Po več kot treh tisočletjih patriarhata je to prvo »žensko«, neavtoritarno in nehierarhič-no duhovno gibanje v Evropi.« Je morda to tudi posledica neustreznosti in pretirane Instltuclonallzaclje zahodnih religij v zadnjih tisočletjih? »Dosedanje religije so organizirane v smislu hierarhije in institucije - zgrajene so po patriahalnem principu. Skratka, v osnovi gre za poslušnost, sledenje idealom, potrebno je verovati, kot je bilo zapisano. Za New Age pa je v osnovi značilen tako imenovan »izkustveni bog«. Človek išče boga v sebi, torej gre za bogoiskateljstvo. To je mistična ali misterijska religioznost, ali živetje boga. Človek z iskanjem boga v sebi poskuša doseči stopnjo boga. Človek je bog.« Dobršen del knjige je posvečen spolnosti. Zakaj? »Gre za posebno obravnavo spolnosti, za specifične aspekte spolnosti. V knjigi je govora o tajnih in misterij-skih znanjih, tudi o prepovedanih in zamolčanih znanjih s področja spolnosti. To je tisto, kar se ni smelo omenjati in kar je ležalo in še leži potlačeno v človekovi podzavesti v času krščanske vladavine. Zdi pa se mi, da je v tem trenutku važno, da pride čimveč ljudi do teh informacij, ki bi jim nemara pomagale spoznavati same sebe.« V vaši knjigi se prepleta veliko različnih religij. Kako vzhodnjaške in druge, Evropejcem manj znane religije vplivajo na oblikovanje New Agea? »Največji vpliv imajo azijske religije. Azijske religioznosti so začele prodirati sem že ob koncu devetnajstega stoletja. Za to je bil ključnega pomena čikaški svetovni kongres verskih skupnosti, oziroma ver, ki se je zgodil leta 1893. Od takrat se je vedenje o drugih religijah začelo širiti tudi na zahodni polobli. še posebej izrazito pa so se azijske religije uveljavile na zahodu v šestdesetih letih tega stoletja. Lahko rečemo, da je podlaga za New Age prav azijska duhovnost in njene religije.« Se lahko današnji zahod ni človek vrne v položaj, ki ga je Imel pred tisočletji, ko je z naravo še sodeloval in ni slepo stremel k njenemu podrejanju? »Mislim, da so v tem trenutku izredno slabe možnosti za kaj takšnega. Edina svetla točka je vedno večje zavedanje ljudi, da je okolje pomembno. Razveseljivo je, da se tega zaveda tudi vse več vodilnih in vplivnih ljudi, torej tistih, ki imajo moč odločati o razvoju sveta. To bo vplivalo tudi na nastanek finejših tehnologij. Prepričan sem da se bo že na začetku naslednjega stoletja začelo delati na razvoju finejših tehnologij, ki bodo naravi neškodljive. Prišlo bo do zamenjave destruktivne tehnologije s finejšimi.« Pa sl človek, po vsem kar je storil sebi In naravi, še sploh zasluži obstati? »To je nujno, ker je človek naravno bitje. Vprašanje je samo stopnja razvitosti. Tistega obličja narave, ki ga je imela Zemlja pred tristo ali tri tisoč leti seveda ne more biti več. Bo pa prišlo do večje usmerjenosti v solarno energijo in podobne energetske vire. To je neizogibno, saj je že znanstveno dokazano, da bodo zaloge fosilnih goriv presahnile najkasneje do leta 2300. Do takrat mora človeštvo nujno preiti v drugačno obliko eksistence. Mislim pa, da se bo to zgodilo že bistveno prej. Človek se bo moral najprej spremeniti navznoter, da bo lahko navzven deloval v svojo korist, ne da bi s tem škodoval naravi.« Vitomil Zupan je v knjigi Klement zapisal, da je človek kot drobna lučka v praznini, da je kot iskra v temi. Minljivost človeka v primerjavi z naravo, torej. »To je zelo posrečena metafora, s katero se lahko popolnoma strinjam.« Na to misel lahko namreč navežem vprašanje: Ali lahko človek živi brez vere in ostane človek? »Brez deklarirane verske pripadnosti gotovo. Brez boga pa ne. Ker človek je bog - čim bolj se duhovno razvija, čim bolj raste, bolj spoznava, da je bog. Seveda pa lahko živi mimo vseh organiziranih religij, danes in v zgodovini.« Slovenski založniki tokrat niso odšli v Frankfurt ood pokroviteljstvom države, zato je bilo število razstavljavcev manjše. Lansko leto jih je bilo skupaj kar trideset, kajti iz državne blagajne so dobili okroglih sto tisoč DEM, letos pa le petino te vsote. Osrednja slovenska akcija na frankfurtskem sejmu je bila razstava sodobne slovenske literature, na kateri so na ogled postavili 120 knjižnih del sodobnih slovenskih poetov in pisateljev vseh generacij, tamkaj pa je bilo tudi okoli trideset slovenskih knjig prevedenih v tuje jezike in to so bili prevodi v Sloveniji živečih avtorjev. Na letošnjem mednarodnem knjižnem sejmu so ob številnih knjižnih novostih posebno pozornost posvetili izzivom novih tehnologij, ob pisani besedi torej tudi elektronskim medijem in novim informacijskim tehnologijam. Pod geslom Frankfurt postaja elektroničen so povezali okoli dvesto razstavljavcev iz štirinajstih držav, ki so pokazali različne vidike sodobnih elektronskih medijev in s tem napovedali, da se tudi na svetovnem sejmu knjig pojavljajo drugačna obzorja. V ospredju zanimanje tokratnega Buchmesse je bilo posebno lingvistično področje, to sta Flandrija in Nizozemska, ne torej več posamezna država, pač pa jezikovno področje z novo politično občutljivostjo. Na splošno je frankfurtski sejem velikanski Babilon kulture s knjigami z vseh področjih, od umetnosti in literature za otroke do učbenikov, zemljevidov, globusov, vodičev in tako naprej. V Frankfurtu, Goethejevem rojstnem kraju, ima knjižni sejem že stoletno tradicijo, po drugi svetovni vojno pa je prerasel v mednarodno prireditev, tamkaj se srečujejo vsi poklici, poveza- ni s pisano besedo, postal je tudi središče dogovorov o avtorskih pravicah. Sejem v zadnjih letih privablja ogromno število ljudi, v povprečju blizu 250.000 obiskovalcev. Četudi ob omejenem številu slovenskih založniških hiš je takšen sejem verjetno tudi priložnost za premislek o slovenskem založništvu danes. Dejstvo je namreč, da se založniki v tujini odločajo prvenstveno za komercialno literaturo, tako imenovane bralne romane ali fact-ficti-on, kakršen je, na primer, Jura park. Leposlovne knjige imajo praviloma tudi pri narodih z mnogo več prebivalci, nizke naklade in težko prinašajo dobiček, kar na svoji koži še kako občutijo slovenski založniki. Zatorej je razumljivo, da se tudi nekatere slovenske založbe, med njimi tudi Mladinska knjiga in Državna založba Slovenije, lotevajo izdajanja bolj komercialne literature. Težnje, da bi prevedli kvalitetne publikacije, preglede umetnosti, so obremenjene s silno visokimi stroški, kajti avtorske pravice ponekod dosegajo tudi 50.000 DEM. Največ poslov v svetovnem založništvu se danes sklepa z ilustriranimi knjigami, priročniki, slovarji, le malokate-ra založba je v Frankfurtu razstavila le beletristiko. Na evropskih knjižnih sejmih, ugotavljajo založniki, se nasploh pojavljajo največ priročniki, enciklopedije, leksikoni, monografije, kuharice. Ljudje raje kupijo knjige, ki jih bodo trajno potrebovali, leposlovje si izposojajo v knjižnicah, čeprav poznavalci tržnih razmer trdijo, da v Sloveniji glede na število prebivalcev prodajo leposlovnih knjig več kot drugod v tujini. In to kljub temu, da so pri nas bistveno dražje kot v inozemstvu. 45. Frankfurter Buchmesse 1993 £> S O- ft C/3 DS 9 9* fD n sr n n. ST s e. Nederland en Vlaanderen OJ -O S j2 TZ o "O 4> • m* 2; ■o s s c u. ■o c c« Vasja Ocvirk ROGAČAN Z BRADO Slovenski železničarji so prav ponosni na svoje jubileje, na desetletja, odkar so po naših tleh speljali železne ceste. Po stotem jubileju Savinjske železnice je bila v soboto na vrsti 90. obletnica Rogatčana, vlaka, ki je s sopihajočo lokomotivo v odročne kozjanske kraje na začetku tega stoletja popeljal razcvet in napredek. V sobota je iz Celja proti Rogatcu In nazaj na spominsko vožnjoponovno krenila častitljiva In svečano okrašena lokomotiva z osmimi starimi vagoni, v katerih je bilo čez dvesto najrazličnejših veljakov In še vsaj toliko drugih. Gre za simbolično vožnjo, saj se Obsoteljčani in Kozjanci že nekaj letbojujejo za isto železnico, ki hoče ukiniti to progo. KOVINOTEHNA NNbMM ZAZNAMEK POLICIJE: »Desetega oktobra ponoči, med drugo in četrto uro, je prišlo na parkirnem prostoru mladinskega kluba v Radečah do streljanja. Neznani storilec je iz avtomatskega orožja streljal na 24—letnega Branka Jevševarja iz Kolenovega grebena in 22—letnega Roberta Ribiča, doma iz Zidanega mosta, ko sta se spravljala v avtomobil. Robert Ribič je bil zadet v glavo in nogo, Jevševarju pa se je uspelo skriti pod avtomobil. Eden izmed strelov je zadel v prsi Aleša Sotlerja, slučaj-nostnega gosta v klubu. Policija doslej ni uspela odkriti storilca, preiskava je v teku...« Mesto, kjer Je stal avtomobil, je označeno s puščico Mirne Radeče so že dva dni na nogah. Nočni dogodek pred mladinskim klubom je že usodno jutro spravil občane na okna in cesto. Kako tudi ne, rafalno streljanje iz avtomatskega orožja ni mačji kašelj in ne ploskanje zaušnic prevročih fantov, kar sicer ni redkost tovrstnih lokalov. Paradno klofutanje »V posebni sobi kluba je bilo še okrog deset gostov, ki so praznovali rojstni dan. Pred streljanjem je v klubu prišlo do spora med gostoma, padlo je nekaj zaušnic, kar sicer žal ni redek pojav, vendar fantje te zadeve navadno nato sami poravnajo in se pobotajo,« pripoveduje Ivan Šuligoj, upravnik kluba. »Kmalu za tem, ko sta Jev-ševar in Ribič zapustila klub, se je zaslišalo streljanje. Za prvim rafalom je bil kratek premor, kot bi strelec menjal okvir z naboji in zatem še en rafal. Krogle so žvižgale naokrog. Za prvimi streli je pogledal skozi vrata Aleš Sotlar, naš rokometaš, se nenadoma prijel za prsi in šel proti točilni mizi. »Zadet sem,« je govoril. Mislili smo, da se šali. Ko pa je s prsi spustil roko, smo videli, da je ves krvav. Nihče ni upal ven, pogasili smo luči in čakali, kaj bo. K sreči je bila med gosti učenka medicinske šole v Celju, ki se je prisebno in sila strokovno lotila prve pomoči... Bilo je grozno, šele ko so začeli prihajati ljudje iz sosednjih blokov, smo si upali pogledati, za kaj gre...« »Po tistem sporu in prerivanju z Jevševarjem sva se s prijateljem odpravila domov. V času streljanja sva bila čisto na drugem koncu, kar sva povedala tudi policiji, ki je najprej zaslišala mene, ker sva se pred tem stepla,« pripoveduje S. T., na katerega je najprej padel sum. Jevševar, ki se je pred streli rešil tako, da se je zavalil pod svoj bmw, pravi, da je neznanec streljal iz teme in nato še, ko je bežal s prizorišča. Orožje in trava Prebivalci stanovanjskih blokov ob mladinskem klubu seveda zdaj pravijo, da je treba klub zapreti, ker da ne služi zdravi zabavi mladine. Najbolj vneti nasprotniki kluba trdijo, da se v klubu in pred njim vrstijo pretepi, da mladi z glasnim trobljenjem in navijanjem motorjev povzročajo peklenski hrup, ki mirnemu občinstvu vsakokrat ruši mir in spanec, da je klub odprt predolgo v noč, da se v klubu dogaja... Del nezadovoljstva Rade-čanov je potrdila tudi zdajšnja preiskava zaskrbljujočega dogodka. Policija, ki se je nemudoma lotila poizvedb in preiskave, je doslej ugotovila, da je bilo izstreljeno v resnici mnogo nabojev in da je streljala ena oseba. Med poizvedbami pa je policija naletela na prisotnost droge. Ko so opravili nekaj hišnih preiskav, so v resnici našli »travo« in zanimivo, tudi drugo orožje, vendar ne orožje, s katerim je neznanec kosil po avtomobilu, mladeničih in mladinskem klubu. POLICIJA IN RADEČAMI ŽE TRETJI DAN IŠČEJO NEZNANCA, KI JE Z BRZOSTRELKO KOSIL PO GOSTIH MLADINSKEGA KLUBA - DVA MLADENIČA HUDO RANJENA, TRETJI SE JE REŠIL POD AVTOMOBIL - DOSLEJ NAJDENO OROŽJE NI OD STORILCA-JE SPET PO SREDI MAMILO? Dogodek je razumljivo vznemiril občinstvo. Tamkajšnja srenja je sicer že navajena večje aktivnosti policije, ker je v bližini prevzgojni dom za mladoletne delik-vente, ki pogosto izkoristijo liberalna pravila in se brez dovoljenj podajo v svobodo. Toda beg mladoletnikov iz poboljševalnice ali streljanje z avtomatskim orožjem sredi mirnega trga, sta dve povsem različni stvari. Boljši poznavalci naših razmer dogodek obešajo na obračun zaradi trgovanja z mamili in da pretep ni imel nobene zveze s streljanjem, ker je bil napadalec v zasedi s točno določenim namenom. To navezujejo na nekatere, ki bi naj na ta način služili velikanske denarje in iz Amsterdama uvažali mamila. Kot rečeno gre le za govorjenje, ki praviloma spremlja tovrstne dogodke, a žal se pogosto zgodi, da imajo tovrstne govorice svojo osnovo. Kakorkoli že, v celjski bolnišnici se za življenje borita mladeniča, eden znan športnik, ki je povsem slučajno stal tam, kjer je krogla predrla leseno steno in ga nič hudega in krivega hudo zadela. Jani Sova fc Foto: LucaS Sledovi krogel (JESENSKE UGODNOSTI V KOVINOTEHNI TV Voyaqer 51 TTX Gorenje zaaotovmo 41.990.-na kredit 46.480,20 D0IV1AL doza 30 kg 1.990 SIT Videorekorder Samsung 300 39.990. Pralni stroj Gorenje 606 za gotovino 49.990. na kredit 46200.- Obtočna črpalka GHIU 20 BR 25 6.400 SIT Električni radiator DeLONGHI PI20 turbo 16.690.-Električni radiatior DeLONGHI 310920 15.990.- Mikrovalovna pečica MOULINEX 3935 494I00.- Medeninasta kljuka-SABINA Sanitarna armatura 05251 1.690.- 3.630.- Koleno art.1041/2“ poc. 58,00 Tuljava art.113 1/2" poc. 58*00 Obtočna črpalka GHN 20 BR 32 6490.-Radiatorski ventil 3/8" kotni mlm 599.- gJaTE 1 v. Kotni brusilni stroj ISKRA KB 69A 8.990.- Kotnik-mizarski 350 606.- Kotnik-mizarski 400 684.- NIVEDUR P 25 kg NIVEDUR S 25 kg GRT RP posoda 7/1 art. 620/02 Kozarci CARACAS 18/1 PVC prti 140 x 180 cm Ročni Šivalni stroj SINGER Cement TRBOVLJE 450-50 kg 990.- 3.990.- 537.- PS Gorenje 604 za gotovino 39.990 SIT na kredit 43.990 SIT Kritina BRAMAC za gotovino 93£0 kredit 86*40 Najboljši kreditni pogoji na 1 in 2 leti 5% popust za gotovinske nakupe nad 20.000 SIT Prodaja na čeke POJASNILO 0 KRAJI NA GRADU SPRL Zadnje dni se v javnih občilih kot neposredna posledica izginotja slike iz 17. stoletja v gradu Bori vrstijo obdolžitve na račun Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor kot glavnega ali pa vsaj enega od glavnih krivcev za to resnično žalostno izgubo. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor je opravljal gradbenorestavratorska in druga restavratorska dela v gradu Bori, če štejemo tudi raziskovalna in pripravljalna dela, od leta 1979, ko je postalo jasno, da je grad zaradi neprimernih, brez ustreznih soglasij izvedenih posegov ogrožen v svojem obstoju. Kmalu zatem ga je dotedanji uporabnik demolira-nega in v tudi sicer žalostnem stanju zapustil. Občini Ruj smo tedaj kot lastniku, čeprav je bilo lastnika tedaj pravzaprav težko opredeliti, predlagali, da prepusti grad našemu zavodu v varstvo. Kljub načelnemu soglasju tedanjega občinskega izvršnega sveta so realizacije prenosa uporabe iz nam neznanih razlogov nikoli ni prišlo. Kljub temu smo kot pristojna občinska strokovna služba nadaljevali dela, ki sta jih financirali tedanja republiška in občinska kulturna skupnost. Med prvimi deli, ki smo jih opravili, je bilo temeljenje in utrjevanje severnega trakta z grajsko kapelo, ki je dobila tudi dvoje armiranobetonskih plošč, s čimer je bila vzpostavljena tudi vodoravna stabilnost tega dela gradu. Ob tej priložnosti smo odstranili tudi celotno opremo, jo restavrirali in po zaključenih gradbenih delih ponovno namestili v kapeli. Dela je opravila skupaj z restavriranjem štukature zavodova restavratorska delavnica. Očistili in usposobili smo ob tej priložnosti tudi prostor nekdanje restavracije, v katerem smo postavili razstavo o zgodovini gradu z namenom, da priložnostni obiskovalci ne bi na gradu našli samo gradbišča, ampak bi del grajskega poslopja in njegove zgodovine tudi lahko doživeli. Po zaključeni gradbeni sezoni smo grad skrbno zaprli. To pomeni, da smo vsa vrata, ki niso bila potrebna, zazidali, železna vrata na teraso zavarili, glavna vrata pa zaklenili. Zunanja dvoriščna vrata so dobila verigo z obešanko. Vse to ni nič pomagalo, v grad so vedno znova vlamljali, odnašali iz njega uporabne predmete, niso pa poškodovali kapele. O vsakokratnih vlomih smo obveščali občino in pristojno policijsko postajo. Z morebitnimi rezultati preiskave nismo bili nikoli seznanjeni. V letu 1989 so bila sredstva za vzdrževanje kulturnih spomenikov tako zmanjšana, da del na gradu, ki je bil v glavnem gradbeno restavriran, ni bilo mogoče nadaljevati. V grad smo ponovno zaprli vse dohode in skrb za grad prepustili lastniku. Prve večje poškodbe smo ugotovili potem, ko je v dneh vojne za Slovenijo v nasprotju z določili haaše konvencije grad zasedla TO. Rezultatov preiskave razen mnenja TO, da njeni pripadniki niso ničesar poškodovali, nismo dobili oziroma z njimi nismo bili seznanjeni. Na vprašanje, postavljeno v nevezanem pogovoru, ali bi bilo smiselno demontirati opremo borlske kapele in jo deponirati v ptujskem muzeju, smo odgovori negativno v smislu 7. člena Beneške listine, ki določa, da se smejo spomeniki ali njihovi deli premeščati samo za njihovo reševanje ali če je za to velik nacionalni ali mednarodni interes. Glede na to, da temelji celotna doktrina varovanja kulturnih spomenikov na varovanju »in situl, to je na tistem mestu, za katero je bila umetnina narejena, smo bili mnenja, da je na gradu Bori mogoče vzpostaviti takšne razmere, da bi oprema kapele ne bila ogrožena. Z najavljeno možnostjo kraje, o kateri beremo v časopisih, zavod ni bil seznanjen. Vprašujemo pa se, zakaj tisti, ki so to zvedeli, niso opozorili policije ali pa vsaj zavoda neposredno. Prav gotovo bi bili ustrezno ukrepali po uradni dolžnosti, kot delamo v vseh primerih, za katere smo pristojni. V letošnjem letu se izpolnjuje stara želja in že davno izražena potreba - hišniško stanovanje, ki bi omogočilo, da bo vedno kdo na gradu. Menimo, da je to edini način za zavarovanje gradu in preprečitev nadaljnjih uničevalnih pohodov neznanih storilcev. Dela za ureditev stanovanja opravlja Gradis - Gradnje s Ptuja, ki je opravljalo najbolj zahtevna in najtežja dela tedaj, ko je bilo vprašanje, ali se bo grad porušil ali pa ga bo še mogoče rešiti. Zavod za varstvo naravne In kulturne dediščine Maribor ZBOROVANJE MUZEALCEV NA DOBRNI: KAKO VAROVATI NARODNO BOGASTVO KOLIKO DRAGOCENOSTI IZGINJA V TEMO Ob tridesetletnici samostojnega dela je Muzeju novejše zgodovine Celje pripadla laskava naloga, dolžnost, da skupaj s Slovenskim muzejskim društvom pripravi na Dobrni zborovanje muzealcev, na katerem skušajo slovenski strokovnjaki sredi tega tedna najti odgovore na nekatera ključna vprašanja sodobne muzeologije. Po skupinah se lotevajo tematskih sklopov. Sekcijo Slovenski muzeji jutri vodi Aleš Gačnik, skupino s tematiko o problemih kulturne dediščine zunaj muzejev Dragica Trobec-Zadnik, razgovore o novi vlogi muzejske pedagogike usmerja Majda Grah-Fridl, voditeljica skupine o vprašanjih varovanja tekstilne dediščine v muzejih je mag. Andreja Vrišer. Ena najbolj vročih in občutljivih tem tokratnega zborovanja slovenskih muzealcev je nedvomno varovanje ogrožene slovenske kulturne dediščine, tiste, ki se izmika strokovnemu nadzoru, je razpršena zunaj muzejev ali pa morebiti iz njih na takšen ali drugačen način izgine, kar naj bi bilo tačas spričo kraje na gradu Bori še posebej boleče. Evidentiranje, dokumentiranje in varovanje pa so vse prej, trdijo poznavalci, kot lahke naloge, tudi zaradi številnih nedorečenih metodoloških vprašanj. Koliko starin izvozimo S kulturno dediščino zunaj muzejev in njenim varovanjem se še posebej poglobljeno ukvarja Dragica Trobec Zadnik iz Mestnega muzeja Ljubljana, kjer so pred dobrim desetletjem zaposlili strokovnega delavca za obravnavo te dediščine. Lotili so se priprave metodologije za muzeološke popise premične kulturne dediščine, popisovali so zapuščine in zbirke in posebno pozornost posvetili množičnemu izvozu kulturne dediščine s slovenskega podeželja. Pri komisijskih ogledih v skladiščih in delavnicah ljubljanskih trgovcev in lastnikov starinarnic so ponavadi ugotovili, da je kulturna dediščina že predelana, mnogokrat tudi tako nestrokovno obnovljena, da ne kaže več svojega prvotnega videza. Dostikrat je tudi v izjemno slabem stanju, saj predmeti pogosto služijo za predloge ali kot material, iz katerega bodo v tujini izdelali po potrebi nove kose pohištva. Muzealci menijo, da bi morala stroka oblikovati stroga merila za izvoz premične kulturne dediščine oziroma vsaj seznam najbolj ogroženih zvrsti predmetov v slovenskem kulturnem prostoru, ki jih je treba brezpogojno zavarovati. Treba bi bilo najti načine in poti, kako trgovcem preprečiti prenarejanje predmetov po okusu kupcev in tako maličenje nacionalnega kulturnega bogastva. Z enotno in usklajeno dokumentacijo so križi in težave. V začetni zagnanosti so muzejski delavci zbirali dokumentacijske liste, fototeč-ne kartone in osnutke matičnih obrazcev za dokumentiranje predmetov, a kaj kmalu so ugotovili, navaja Dragica Trobec Zadnik, da so sila različni, da ni nobenega pravega dogovora in sodelovanja med ustanovami, pa čeprav najdragocenejših predmetov, ki jih je stroka razglasila za kulturne spomenike. Statistični pregledi o izvozu kulturne dediščine iz ljubljanskih občin kažejo, da so imetniki vsako leto zaprosili za povprečno 120 mnenj za izvoz kulturne dediščine. Precej je bilo začasnih izvozov, tu gre za razstave likovnih umetnikov na tujem, precej velika skupina prosilcev pa so bile tudi trgovine s starinami. Tu so zlasti problematični »grosistični trgovci, Kot je znano, je z glavnega oltarja grajske kapele na Borlu v neznano Izginila izjemna dragocenost, slika Kronanje Marije, ki sodi med najdragocenejše umetnine na Slovenskem. Pogrešajo jo od letošnjega avgusta. Slika je delo neznanega avtorja Iz 17. stoletja In Ima ob umetniški tudi dokumentarno vrednost. Na njej je upodobljeno grajsko poslopje, kot ga je videl baročni umetnik. Slika naj bi bila po grobih ocenah vredna najmanj 150.000 DEM. Ob vseh polemikah je nesporno to, da umetnine v borlskem gradu niso zadosti skrbno varovane. je predmet dela muzejski predmet. »Tudi dokumentacijski listi muzejev in galerij sosednjih držav,« navaja Dragica Trobec Zadnik, »vzorčni primeri dokumentacije posameznih nacionalnih ustanov različnih muzejskih strok, so me prepričali, da je v tujini očitno enako težko usklajevati to delo in da na tem področju nismo nekaj posebnega.« Skrajni čas bi bil, da bi slovenski muzealci po tolikih letih le pripravili enoten registrski matični list, primeren tudi za računalniško obdelavo kulturne dediščine v muzejih in izven njih, vsaj tistih ki imajo tudi svoje restavratorske delavnice in so s svojo celotno dejavnostjo vmesni členi v verigi evropske trgovine s starinami (kjer gre praviloma za množičen izvoz predmetov kulturne dediščine),« navaja iz prakse Dragica Trobec Zadnik. Lani io samo iz ljubljanskih občin izvozili 442 umetno-obrtnih predmetov, letos 508 takih predmetov. Le redki so primeri prepovedi izvoza in tudi v minulih letih je bilo tako (v povprečju je bilo zavrnitev izvoza le kakšnih deset na leto), kar nedvomno priča o tem, da na naših tleh še kako cvete trgo- vina z umetniškimi predmeti. Za izvoz arheoloških izdelkov doslej sploh še niso prejeli prošenj za izvoz, a ker je znano, kako iskano blago na tujem so, denimo, novci, je očitno trgovanje z njimi daleč od strokovnih in uradnih oči. Država križem rok S pravnimi vidiki izvoza predmetov kulturne dediščine se podrobno ukvarja Magda Petrič. »Z uveljavljanjem vedno večje liberalizacije podjetniške dejavnosti, trgovine in odprtostjo državnih mej, pa je promet s predmeti kulturne dediščine vedno obsežnejši in raznovrstnejši in dobiva razsežnosti, ki resno ogrožajo posamezne zvrsti nacionalnih dediščin. Predmete kulturne dediščine izvažajo predvsem v Zahodno Evropo,« pravi Magda Petrič. »Raste število kaznivih dejanj na škodo kulturne 73 dediščine. Zaradi zelo odprtih meja je težko kontrolirati ilegalni izvoz kulturnih predmetov. Po reprivatizaciji se pričakuje na trgu povečana ponudba umetnin, ki bodo vrnjene nekdanjim lastnikom oziroma njihovim naslednikom. Glede na ekonomsko situacijo bo to imeli za posledico poizkuse prodaje teh predmetov v tujino in v nadaljevanju tega ilegalen izvoz,« razmišlja Magda Petrič. Država je tista, ki določa, kaj je njeno nacionalno bogastvo in ona je tista, ki mora opredeliti inštrumente za njegovo varovanje, pri čemer se naj bi naslonila na mednarodne dokumente in dogovore, predvsem Konvencijo o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih. Na prvi pogled se zdi, da bi bilo nedovoljeno trgovino z umetninami in umetniškimi predmeti najlažje preprečevati s poostrenimi carinskimi pregledi, a čas gre v drugo smer, meje se odpirajo in prehodi so vse lažji. Zato je po mnenju Magde Petrič treba poiskati drugačne poti. »Predvsem je treba stremeti po onemogočanju tistih dejavnikov, ki najpogosteje pripeljejo do nedovoljenega izvoza. Ker je nedovoljen izvoz velikokrat nadaljevanje tatvin in nedovoljenih arheoloških izkopavanj, je treba poskrbeti za zatiranje takih dejanj.« V kolikor pa do njih pride, je najpomembnejše takojšnje informiranje, obveščanje ne le mož postave pri nas, temveč tudi mednarodnih organizacij, kot so UNESCO, ITERPOL, IFAR, kajti v pripravi je tudi mednarodna konvencija, s podpisom katere se bodo države obvezale, da bodo vračale predmete nelegalne mednarodne trgovine z umetninami. E. Š. SLG CELJE PRIČENJA S PIRANDELLOM RAVNOVESJE MED IGRO IN SPEKTAKLOM Minuli teden so v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju dvignili zastor za prvo od petih predstav v letošnjem gledališkem repertoarju. Sedeže so zasedli prvi od abonentov, ki so letos pokazali izredno zanimanje za predstave celjskega teatra tako, da so napolnili še dodatni, tako imenovani študentski abonma. Število odraslih abonentov se je dvignilo na približno 1100 ljudi, 3500 je mladih in prav toliko šolske mladine. In v kontinuiteti programske zasnove Slovenskega ljudskega gledališča, ki teži k srečnemu ravnovesju med gledališko igro ter kostumografskimi in scenografskimi učinki, se je na odru odvila uprizoritev Luigija Pirandela Kot me ti hočeš. Luigi Pirandello Kot me hočeš ti - Darja Reichman v vlogi Neznanke Predstava je po besedah vodilnih v gledališču nastajala ubrano, v simbiozi starejše in mlajše generacije, ki ju je režiser Janez Pipan, nagrajenec Prešernovega sklada, znal pritegniti v skupni ustvarjalni napor, v udejanjanje uprizoritve Pirandellove igre, izjemno zahtevne igralske predstave, izkazali so se vsi po vrsti, od nosilcev glavnih vlog do tistih obrobnih, kjer je režiser domala statistom ponudil možnost igralske kreacije. »Pirandellov tekst izpostavlja osrednji problem neznanke in njene identitete, neznanke, ki išče svoj jaz, svoj pravi obraz,« pravi v. d. umetniškega vodje SLG Celje Marinka Poštrak. »Dilema junakinje je, kako se vidi sama in kako jo vidijo drugi, okrog tega pa je spletena zgodba iz začetka tridesetih let tega stoletja, iz časa porajajočega se nacizma in fašizma, z ozadjem pretekle vojne in z novo vojno na obzorju. To je izrazito ženski tekst, kjer pa ženska ni samo objekt moškega poželenja, nenehno je prisotna njena samorefleksija, hoče in želi se konstituirati kot subjekt.« Pi-randellovsko besedilo torej, v katerega pa je filozofski del vgrajen tako, da ne razbija teksta. Ob dramaturgu in režiserju Janezu Pipanu je veliko nalogo opravila naslovna junakinja Darja Reichman, odlikuje pa se pravzaprav ves ansambel, v katerega je v zadnjem času priteklo precej mlade krvi, ob Vesni Jevnikar na primer še igralka Nataša Konc pa študent akademije Gregor Čušin, ki tokrat nastopa kot gost, prav radi pa bi ga v prihodnjih sezonah videli v SLG Celje kot svojega rednega kolega. Predstavo so soustvarjali še drugi priznani slovenski umetniki, slikar Boris Benčič, koreografinja Tanja Zgone, po dolgih letih pa si je za svojo vrnitev na odrske deske Ivanka Mežanova izbrala prav celjski teater. »Celjsko gledališče je v vzponu,« ugotavlja upravnik SLG Celje Borut Alujevič. »Gledalci od blizu in daleč so nam neverjetno naklonjeni, kar pa žal v finančnem smislu ne pomeni mnogo. Ne glede na denarne zagate upamo, da bomo zastavljeni program izpeljali v celoti in ne pristajamo na siromašenje v kostumografskem in scenografskem smislu.« Celjskim gledališčnikom v zadnjem obdobju uspeva nekaj, o čemer v preteklosti sploh niso razmišljali. Spričo razkošnih scen in svojega zanje prirejenega globokega odra želijo kar največ občinstva pripeljati v Celje, v avtentično okolje svojega teatra ali drugega izbranega ambienta. S Hermanom Celjskim niso potovali v Ljubljano, pač pa je ljubljansko občinstvo prišlo v mesto ob Savinji, z Odrsko utvaro sodelujejo na Borštnikovem srečanju, igrali pa jo bodo v svoji gledališki hiši. Tudi drugače, pravi Borut Alujevič, želijo omejiti gostovanja in občinstvu ponuditi doma neokrnjeni gledališki užitek. Slovenska gledališča so torej odprla svoja vrata. Celjsko ima med njimi vidno mesto. Poznavalci trdijo, da je letošnji gledališki izbor z uveljavljenimi režiserji med najboljšimi v državi. E. Š. Foto Damjan Švare PRVA SLOVENKA AVKCIJA ZA NUMIZMATIKE TRGOVCI Z NOVCI IZ TUJINE Keltski novec iz Norlcuma je novi lastnik dobil za 47.000 DEM V začetku tega meseca so v poročni dvorani na ljubljanskem gradu pripravili prvo mednarodno dražbo antičnih kovancev, na kateri se Je zbralo več kot stopetdeset poznavalcev, ljubiteljev, zbiralcev pa tudi različnih trgovcev iz tujine. Prav ti so bili najbolj zainteresirani in so pokupili večino ponujenih dragocenih predmetov. Gre za prvo takšno avkcijo pri nas, v prihodnje pa naj bi jih pripravljali vsako leto. Na avkciji so dražili skupaj 560 novcev, katerih datacija sega od leta 400 pred našim štetjem pa tja do konca 12. stoletja. Večina kovancev je bila tujega izvora, eden pa je bil tudi z nekega najdišča v Sloveniji. Tudi pri starih denarcih so cene odvisne od povpraševanja, od redkosti in kvalitete. Najvišjo izklicno ceno na ljubljanski dražbi je imel zlatnik Licinius, kar 46.000 DEM, za slovenske kupce oziroma muzejske ustanove pa je bil najbolj mikaven keltski novec z izklicno ceno 6.500 DEM. Mnogo je bilo tudi cenejših predmetov, najnižje ocenjeni so bili vredni okoli sto DEM. Glavno besedo na avkciji, kakršne so na tujem nekaj običajnega, pri nas pa svojevrsten dogodek, so imeli seveda petični zbiralci iz tujine, pa tudi tujih trgovcev z novci je bilo kar lepo število. Med našimi je izstopal le Narodni muzej, v katerem je nad pomanjkanjem denarja prevlada želja, da bi v svojo numizmatično zbirko vključili omenjeni keltski novec, tako da so ga kupili za 8.800 DEM. ZLOVEŠČE NAPOVEDI MRAK PRIHODNJEGA STOLETJA V kolikor sodimo po knjigah najbolj popularnih piscev znanstveno fantastičnih romanov, se človeštvu slabo piše. Tako se tudi v zadnjem delu Isaca Asimona, ki ga sedaj po smrti prevajajo po vsej Evropi, prebivalci izmišljenega mesta Trantora komajda branijo pred nasiljem in samo znanstveniki varno živijo v svoji kupoli, obkroženi s stroji visoke tehnologije, kakršne si danes še ne moremo zamišljati. Dogajanje v Trantoru spominja na prizore iz filma Iztrebljevalec, ki ga je Ridley Scott posnel po romanu Phillipa Dicka Ali sanjajo androidi o električnih ovcah, ki je zaradi svojega zavračanja vojne v Vietnamu tudi sam doživel vse, kar opisuje v svojih knjigah. Še bolj črno prihodnost nakazuje Kanadčan VVilliam Gibson v svojem najnovejšem znanstveno fantastičnem romanu Virtual Light, ki so ga v teh dneh objavili v Združenih državah Amerike. V njem ta prerok cyberpunka (sestavljenka iz kibernetike in punka) opisuje Ameriko leta 2005, ko bo življenje podrejeno tehnologiji, vse bo upravljala elektronika, tudi spolno življenje. Po mestih bodo divjale bande in čeprav bo do tedaj aids premagan, bodo ljudje umirali zaradi ozonske luknje. In kar je še huje, kljub silnemu tehnološkemu razvoju bodo ljudje polni predsodkov in primitivnih instinktov. VOJNA ZVEZD NA DISKU Znamenita Lucasova trilogija Vojna zvezd ponovno osvaja občinstvo z izjemnimi tehničnimi dosežki. Strokovnjaki za svetlobne in zvočne učinke video tehnike so jo prenesli na laserski disk, pravzaprav na devet kaset, na katere so posneli še številne fotografije in material o avtorju. Izdelane so s posebno tehniko tako, da so neverjetno natančne in čiste. Lucasova trilogija se je na ameriškem trgu pojavila le nekaj dni zatem, ko je MGM - UA Home Video gledalcem ponudil Odisejo 2001. Očitno smo na pragu nove revolucije v filmskem svetu. CELJSKI JUDOIST PETER BEVC JE ŽE TRETJIČ OSVOJIL NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA ZA MLADINCE, A GRE TO LETO ŠELE PRVIČ NA EVROPSKO PRVENSTVO - MENDA NAJ Dl BILO NAROBE LE TO, DA PRIHAJA IZ NAPAČNEGA KLUBA - JUDO KLUB SANKAMI IZ CELJA JE NAJMLAJŠI KLUB V DRŽAVI - KDO BI RAD ONEMOGOČIL MARJANA FABJANA IN NJEGOV KLUB z rezultati.« In res so si judoisti kluba Sankaku na zadnjem Državnem prvenstvu Slovenije za mladince nabrali zavidljivih rezultatov. V kategoriji do 78 kg je Peter Bevc zasedel prvo mesto, v kategoriji do 86 kg je zmagal Matjaž Setnikar , Gregor Lipovšek pa je bil tretji. V kategoriji do 71 kg je zmagal Boštjan Kozovinc, v kategoriji nad 95 pa je zmagal Aleš Verdel. Pri mladinkah je v kategoriji do 52 kg Rozmari Nareks zasedla tretje mesto, prav tako Regina Ul cs Peter Bevc prejema čestitke od predsednika judo kluba Ivo Reya, katerega član je nekoč bil Celjski judo klub Sankaku obstaja šele dobri dve leti in je najmlajši tovrstni klub v državi. V tem času se je varovancem vodje kluba, Marjana Fabjana, znanega celjskega judoista, posrečilo uvrstiti v prvo državno ligo. Peter Bevc je bil tudi lani državni mladinski prvak, a je po čudnem načinu selekcije, ki že spominja na sejemsko mešetarjenje, izpadel Iz reprezentance, ki je zastopala Slovenijo na Evropskem prvenstvu. Letošnje prvenstvo mu ne uide, saj je prepričljivo najboljši v svoji kategoriji. Marjan Fabjan je pred nekaj leti, z lastnimi sredstvi, na Lopati pri Celju postavil majhno telovadnico, v kateri je začel trenirati mlade judoiste. Kmalu so registrirali društvo in tako postali najmlajši judo klub v Sloveniji. Kljub temu pa klub po dveh letih delovanja šteje že več kot osemdeset članov, saj so mladim judoistom pogoji treninga in vzdušje v klubu zelo všeč. Na očitke, da gre za privaten klub, Fabjan odgovarja: »Registrirani smo kot društvo in tako tudi delujemo. Takšne in podobne stvari nam očitajo tisti, ki nas hočejo spraviti s poti. Mi lahko na podtikanja odgovarjamo Jernet v kategoriji nad 56 kg, na peto mesto pa se je uvrstila Nataša Grobelnik. Vse te mlade tekmovalke in tekmovalci so člani kluba Sankaku. Fabjan trdi, da jih športni funkcionarji zavestno zapostavljajo: »Kamorkoli pridemo, ima pri vsem prednost klub Iva Reya, ne glede na rezultate.« »Na samem začetku, so na nas gledali kot na črne ovce. Na tekmovanjih se nihče ni družil z nami. Zdaj je že malo bolje,« dodaja Bevc. Fabjan meni, da je zaradi tihega bojkota tudi mnogo težje iskati sponzorje: »Do zdaj nam je največ pomagala Kovinotehna Leasing. Stroški za priprave in vzdrževanje niso majhni in noben klub ne more obstati brez sponzorjev.« Fabjan in njegovi varovanci pa nimajo samo finančnih težav. Peter Bevc, ki je bil tudi lanskoletni državni prvak, na Evropskem prvenstvu ni nastopil: »Za izbor za EP je moral Bevc zmagati v desetih borbah. V zadnji, deseti je bil izid neodločen, toda sodniki so pokazali na Bevčevega nasprotnika, ki tudi sicer ni imel boljših rezultatov od njega. Če kdo misli, da pretiravamo, si lahko borbo ogleda na video kaseti. Šlo je preprosto za to, da se Bevc nikakor ne bi mogel Marjan Fabjan (v kimonu, stoji v sredini) z nekaterimi izmed svojih varovancev. Trikratni mladinski državni prvak Peter Bevc (v kimonu, drugi z desne spodaj) gre šele to leto na Evropsko prvenstvo v judu udeležiti Evropskega prvenstva. Vsi so bili proti nam.« To leto pa bo Bevc končno nastopil na Evropskem prvenstvu, saj je poleg že omenjenih rezultatov že drugič osvojil tretje mesto v članski konkurenci. To pa so že rezultati, ob katerih nihče ne more več mižati. Bevc je bil mladinski državni prvak v letih 1990, 1992 in 1993. Leta 1991 je bil suspendiran, ker je prestopil iz kluba Ivo Reya v klub Sankaku. Marjan Fabjan, nekoč dolgoletni član kluba Ivo Reya, pravi: »Ni imel nobene pogodbe, prav tako ne štipendije, od kod torej suspenz?« Tudi Bevc meni, da je bil suspenz nastopa v Sloveniji odrejen po krivici: »Hotel sem trenirati s Fabjanom in on je bil v drugem klubu. Pogodbe s klubom pa nisem imel.« Zgodba o trenju med kluboma je pravzaprav že dolga. Tako Fabjan: »Ko so me vrgli iz kluba, so mi pobrali tudi vse pionirje. Ti pa so hoteli še naprej trenirati z mano. Zato smo se dogovorili in za dva tudi plačali prestopnino v znesku tisoč petsto mark. Enako bi morali storiti za Bevca, a nismo hoteli. Pred njihovim prestopom v Sankaku ni bilo v Sloveniji nikjer določeno, da je potrebno klubu plačati odškodnino v primeru transferja. Ko pa so moji tekmovalci hoteli priti v Sankaku, pa se je kar na hitro našel nov pravilnik, ki je določal odškodnine.« Judo klub Sankaku je to leto začel dobivati denar, točneje 160.000 SIT, od Športne zveze Celje, ki jim je obljubila še pomoč pri ureditvi centralnega gretja v telovadnici. Za ostalo se bodo morali znajti sami, tako kot zadnji dve leti. Bevčev nastop na EP bo klub stal precej denarja, saj bo slovenska športna zveza pokrila le štirideset odstotkov stroškov. Na predzadnjem državnem prvenstvu so judoisti kluba Sankaku osvojili dve medalji. To leto so si jih priborili sedem. Fabijan trdi, da so klub z največjo rastjo uspeha v državi. Tudi ovirajo jih manj. Po njegovem mnenju je to tudi zato, ker so si najeli svojega odvetnika, ki je dobro preučil pravilnike in predpise. Tako se bo v prihodnje našla še beseda v korist kluba in ne le športne zveze. Fabijan, ki je zaradi vseh težav pred dvema mescema doživel infarkt, je zdaj nekoliko pomirjen: «Judo mi pomeni vse. Poleg tega kluba se ukvarjam le še s treningom v Judo klubu v Salzburgu. Naš klub v Celju pa je nedvomno dokazal, koliko smo vredni. Zdaj je lahko konec raznih igric.« Bevc si na Evropskem prvenstvu obeta uvrstitev med prvih deset: »Dosti je odvisno tudi od žreba. Morda ne bo nič, lahko pa se zgodi, da mi bo uspelo doseči zadano.« Fabijan meni, da je Bevc takšnega rezultata sposoben: »Vse priprave za državno prvenstvo je naredil tako, kot bi ga sprogramiral v računalnik in nato tudi osvojil prvo mesto. Tudi priprave na EP tečejo po planu, čeprav bi z več denarja lahko imel mnogo kvalitetnejše priprave. S tem mislim skupne priprave z najboljšimi evropskimi borci, ki se na ta način medsebojno spoznavajo in ocenjujejo svoje prihodnje nasprotnike. Zato pozivamo vse, ki bi nam lahko finančno pomagali, da nam priskočijo na pomoč. Za klub pa napovedujem uvrstitev v sredino prve zvezne lige. To bomo dosegli, pa naj se zgodi kar hoče.« Adriano Ferrari V PREKMURJU NASTAJA NOV SLOVENSKI FILM NAMESTO KOGA BOŽA CVETI Slovenci končno spet dobivamo nov celovečerni film. Film z delovnim naslovom Halgato nastaja v produkciji Pegaz filma, režira pa ga Andrej Mlakar. Scenarij je priredba knjižne uspešnice Ferija Lainščka »Namesto koga roža cveti«, napisala sta ga Andrej Mlakar in sam avtor romana Feri Lainšček. Direktor fotografije je Janez Kališnik, art direktor Pino Poggi, tonski mojster Marjan Horvat, direktor filma Janez Jauh. Vloge so porazdelili številnim znanim slovenskim igralcem. V oktobru in v začetku novembra načrtujejo 35 snemalnih dni na več kot tridesetih lokacijah v Prekmurju. Premiero napovedujejo poleti prihodnjega leta. Jože Kramberger (v sredini) kot Bumbaš Scena Iz novega slovenskega celovečerca Halgato ALEKSEJ LEONOV, ČLOVEK, KI JE PRVI STOPIL V VESOLJE, GENERAL SOVJETSKEGA LETALSTVA IN KOZMONAVT, DOKTOR ZNANOSTI, STROKOVNJAK ZA RAKETARSTVO, JE RIL OSUPNJEN NAD SPOSOBNOSTJO IN STROKOVNOSTJO ČLANOV ASTRONAUTIČNO RAKETNEGA DRUŠTVA IZ CELJA - SLOVENCI PA NE ZAUPAMO NITI NJIHOVIM RAKETAM PROTI TOČI »Značilnost slovenskega razmišljanja je v tem, da je vse tuje boljše od domačega. Primer raket proti toči je samo eden izmed vrste podobnih nesmislov. Poglejte, v okviru nekdanje Jugoslavije je bila Slovenija dokazano republika z najrazvitejšo tehnologijo, Makedonija pa na repu. Namesto da bi iz Makedonije uvažali paradižnik in papriko, ki jo tam zagotovo znajo pridelati, smo mi uvažali rakete proti toči In se potem čudili, kako te rakete, če že poletijo, letijo vsenaokrog in le redko tja, kamor so bile usmerjene. Namesto da bi sprejeli naše načrte, znanje in sposobnost, smo Slovenci raje opustili sistem obrambe proti toči,« toži ing. A. Kerstein. Priznanje strokovnjaka Ob nedavnem obisku dr. Alekseja Leonova, generala sovjetskega letalstva in astronavta, človeka, ki je bil predviden, da bi kot prvi Zemljan stopil na Luno, vendar to Sovjetom zaradi težav z nosilnimi raketami ni uspelo in so jih prehiteli Američani, je ob obisku Astronautič-no-raketnega društva v Celju presenečen izjavil tudi tole: »Človek komaj verjame, kaj so ti šolarčki pred tridesetimi leti tu v Celju delali, odkrivali in izdelovali. Njihova pot je do potankosti enaka kot pot ostalih strokovnjakov po svetu, ko so korak po korak odkrivali raketno tehniko, svoje znanje nadgrajevali, da smo končno lahko poleteli v vesolje, stopili na Luno...« Gre za največje priznanje strokovnjaka, ki je zadnjih deset let vodil priprave sovjetskih astronavtov za polete v vesolje. To je general »let-čik- kazmonavt« izjavil po ogledu foto in filmske ter video dokumentacije, pregledu načrtov, skic, izračunov in drugega gradiva ter po pogovorih z najodgovornejšimi člani tega nevsakdanjega in danes dokaj zapostavljenega društva. Od nič do tristopenjske rakete Ko je general Leonov mislil na otročiče, je šlo zvečine za dijake srednje tehniške šole v Celju, ki so v okviru Aerokluba začeli z raketarstvom in nejeverni srenji besedičili o astronavtiki. Danes govorimo o inženirjih in ekonomistih, direktorjih in vodilnih delavcih ali podjetnikih Aleksandru Kersteinu, Petru Omerselu, Petru Klinarju, Silvanu Jančiču, šefu razvojne službe CYBA GAGEY v Švici, Igorju Debeljaku iz Kovinotehne, Francu Sendlbachu, Mariju Flisu in Otu Tajhmei-stru iz Cinkarne, Pavletu Rozmanu, Kunštku in Karliju Zorku iz EMO, Zvonetu Hu-deju iz AERA, o pokojnem Milanu Volavšku in tihemu sopotniku, mentorju ter zagovorniku, polkovniku JLA, dr. Josipu Kotniku, zdaj profesorju univerze v Muench- nu, da navkljub krivici ne naštevamo naprej. Ko je namreč Aleksej Leonov, kot prvi človek iz vesoljskega plovila stopil 65. v vesolje, so tudi Celjani imeli nared tristopenjsko raketo, 71. elektronsko vodeno raketo, 72. prvo raketo na tekoče gorivo in dve leti pozneje raketo proti toči. Niti takrat niti danes oblast ni sprejela domačega znanja, strokovnosti ali pobude. Kupili smo rakete iz Črne gore, ki so prav tako frlela vse-naokoli, vsekakor pa niso dosegle visokih oblakov in pozneje rakete iz Makedonije. 1987. leta je tedanja oblast opustila načrte za raketno obrambo proti toči in s tem tudi upanje Celjanov o slovenski raketi, ki so jo pred isto oblastjo z uspehom demonstrirali. Raketna tehnika in astronavtika sta interdisciplinarni vedi, ki združujeta najrazličnejše vrhunske strokovnjake. Torej ne gre samo za neko ljubiteljstvo, vsekakor pa ne za amaterje, ki ob velikonočnih praznikih s svojim naraščajem parajo z v Avstriji kupljenimi igračami nebo. Na našo nesrečo tudi sedanja oblast računa na prizanesljivost narave in loterijo, da katera iz Makedonije uvožena raketa vsaj zadene, če že ne onesposobi cilj. Znanje naših strokovnjakov pa prepuščamo njim, da se pojavljajo na najrazličnejših kongresih ali da se nad njimi čudi general Leonov. Js »Neverjetno, kaj ste naredili In kako daleč prišli s tako malo denarja,« se je navduševal general Aleksej Leonov. »Nikoli ne bi pomislil, da v nekem mestecu tako daleč od nas s takšno skrbjo spremljate vsak naš korak v vesolje,« je menil Evgenij I. Vistinjecki, namestnik načelnika uprave za informiranje. »Tovariš kamerad Aleksej (Aleksander Kerstein), z velikim zadovoljstvom spijem ta kozarec z vami in, prosim, prenesite prisrčne čestitke vašim sodelavcem...« (Na sredi dr. Drago Matko z ljubljanske univerze) EVAKUACIJA ČLOVEŠTVA V VESOLJSKIH PLOVILIH ZAKAJ JE IMEL MOJZES ROGOVE? Vedno več znanstvenikov na raznih področjih prihaja do zaključka, da se človeštvo pred svojo katastrofo ne more rešiti po naravni poti. Ekološke katastrofe so neizbežne, najhujša pa je nevarnost atomskega konca. Vesoljci nas opazujejo že tisočletja, še veliko bolj pa od takrat, ko smo začeli deliti atomsko jedro. Komunikacija z vesoljci Stike z izvenzemeljskimi bitji omogočajo srečanja četrte vrste - ugrabitve, ki jih je na tisoče, vendar je najmočnejša komunikacija prek telepatije. Nepozabni so filmi o Brazilcih, ki pridejo v stik z vesoljci. Takrat zrastejo ljudem na čelu rogovi (seveda iz mesa) - eden, dva ali trije. Michelangelo je izklesal Mojzesa z rogovi. Eden največjih umetnikov vseh časov je vedel, da je imel Mojzes na gori Sinaj stike z vesoljci, ki so mu dali deset zapovedi in načrt za idealno bivališče - šotor. Takšni boleči, ob komunikaciji zrasli rogovi, ki po nekaj dneh uplahnejo, so krivi napačnega mnenja, da ima hudič rogove. Da nismo sami v neskončnem vesolju, se je posvetilo že Mojzesu, ki je dal svojemu obiskovalcu ime Gospod - Adonai. Ta izraz se pogosto uporablja v svetih knjigah človeštva. Tisočletja so ljudje opazovali vesoljske ladje. Opisujeta jih stara indijska epa Ramajana in Mahabharata, kakor tudi starokitajska, egipčanska in tibetanska izročila. V židovski Bibliji prerok Izaija govori: »Kajti vedi, Gospod bo prišel z ognjem in njegova vozila so kakor vihar.« Podobno govorita Danijel in apostol Janez. Svetopisemska napoved evakuacije Napovedi konca sveta v 24. poglavju Matejevega evangelija si kar ne moremo drugače razlagati, kot da gre za evakuacijo: »Kadar boste torej na svetem kraju videli gnusobo opustošenja, napovedano po preroku Danielu - kdor bere, naj razume -...takrat naj ne beži v hribe, kdor je v Judeji, in kdor je na strehi, naj ne hodi dol, da bi kaj vzel iz hiše, in kdor je na polju, naj se ne vrača domov po svoj plašč... Takrat se bo pokazalo znamenje Sina človekovega na nebu in takrat bodo jokali vsi rodovi na zemlji; in videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z veliko močjo in slavo. In ob mogočnem glasu tromb bo poslal svoje angele in zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov od kraja do kraja neba... Kakor pa je bilo v Noetovih dneh, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega... Kakor so namreč v teh dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in (hčere) možili do dne, ko je Noe šel v ladjo, in niso opazili, dokler ni prišel potop in uničil vseh; tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega... Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen; dve bosta na kamnu mleli: ena bo sprejeta, druga puščena...« Vesoljci sporočajo, da je čas blizu Ameriška vlada (komisija Majestic 12) naj bi že dolgo imela stike s tehnično višje razvito vesoljsko civilizacijo, ki naj bi izvedla reševalno akcijo. Skupina Poljakov se že pripravlja na evakuacijo. Pričakujejo izvezemeljska bitja, ki naj bi prišla po naročilu Enega Sijočega. Vsak človek naj bi kmalu na nebu opazil ogromen križ iz svetlobnih vesoljskih ladij. V njih naj bi bile spravljene manjše, posebno tiste, ki bodo uporabljene za evakuacijo. Za slednjo naj bi bilo že zdaj pripravljenih več milijonov svetlobnih ladij, nahajajočih v eteričnem stanju, v višjih vibracijah, tako da jih človeško oko ne more opaziti. Začetek evakuacije, ki naj bi se izvajala med katastrofami, naj bi zvezdni bratje najavili malo prej po radiu, televiziji in telepatiji. Kmalu zatem naj bi videli, kako se na zemljo bliskovito spuščajo milijoni svetlobnih ladij, ki bodo oddajale snop bele svetlobe (levitacijski žarek). Ker ni nujno, da bi ladje pristale, bomo menda lahko v žarke vstopili kar tam, kjer bomo. Tako naj bi bili rešeni ljudje tudi iz najbolj neverjetnih položajev. Reševalne ladje naj bi nas odnesle na vesoljske ladje-matere, ki bodo čakale daleč nad zemeljsko površino. Na njih in na planetih, na katere nas bodo prepeljale, si bomo v času velikih sprememb na Zemlji pridobili višjo duhovno in tehnično znanje. Pozneje bomo Zemljo, ki bo med tem zamenjala pola, znova naselili. NOVCi90BA MUZIKA JE BIZNIS Če tokrat za hip pustimo ob strani pestro dogajanje na Metelkovi in ustrezne (ne-jekvivalente v Mariboru, Ilirski Bistrici, Kopru, Celju in na Ptuju, se nam ob pretresanju glasbenega dogajanja nujno vsili vprašanje: »Koncerti že, toda kje so plošče?« Domače založništvo ni bilo v zadnjih desetih letih še nikoli postavljeno tako ob rob ostalim vejam rockovske godbe. Pomanjkanje sredstev v novokomponiranem kapitalizmu je zavilo vrat tisti goski, s katero so se pri nas še pred kratkim hvalili. Očitno se dandanšnji večina glasbenih podjetnikov odloča po vzoru, ki je sicer zelo prisoten v našem zlatem gospodarstvu. Vsi bi nekaj prodajali, preprodajali, na novo pa nikomur ne diši ustvarjati. Jasno, ne gre kar na slepo obtoževati »lene, piškave in jalove« izdajatelje, saj je več kot očitno, da je za nastalo stanje kriv kulturniški sistem, ki neprestano daje vtis zavestnega zaviranja domače produkcije. In če se je na literarni sceni našla založba, ki je slovenskim kulturnim politikom nasadila roge z razpisom za najboljši roman, bi morali glasbeniki imeti veliko srečo za kaj podobnega. Neumno že ne bi bilo. No, tekmovanja ravno ne bi bilo treba razpisati, bi se pa dalo postoriti kaj drugega. Vsaj razmisliti bi bilo vredno. Danes ni več težko natisniti plošče, to lahko naredi vsak pismen državljan naše države, problem jo je prodati. In tu se običajno vse ustavi. Za promocijo plošče je namreč potreben denar, ki ga ni. Zato se izdajatelji trudijo izdajati takšne plošče, ki V četrtek, 14.10. bodo v klubu B-51 v Ljubljani nastopili ELEKTRIČNI ORGAZAM, MAJKE in RES NULLIUS. Dan kasneje bodo ELEK- dajo vsaj nekaj kot popolno- Obvezno gradivo za vse me-ma nič. talce, pa tudi tiste, ki po me- Neodvisne založbe so pri talu segajo le občasno, nas v katastrofalnem položaju, a jih zaradi drugih, medij- FRONT 242, 06:21:03:11 UP sko bolj privlačnih dogodkov EVIL, RRE/PIAS nihče niti ne opazi. Ta napa-ka se bo poznala dolgoročno Agencija Dallas iz Ljubija- TR,^N' ORGAZAM igrali in bo temu primerno usodna, ne že nekaj časa uspešno v MKC v Kopru. Kot predsku-Če država ne bo podprla do- prinaša izbor vrhunske alter- P'na bodo nastopili NO PRO-mačega izdajateljstva, bo nalivne godbe na naše tržiš- FITS iz Ljubljane. Koprsko glasbena produkcija v Slove- če. Sicer pa je bil že čas za Društvo prijateljev zmernega niji postala bled, kolonijali- kaj takšnega, saj je bilo hudi- napredka pa napoveduje še: stični derivat zahodne god- čevo nerodno hoditi za vsa- 23-10- TOUCH FRICTION iz be. Skupine bodo prežale na ko ploščo čez mejo. Splita, 30. 10. BUTCHERS prvo priložnost bega od tu- Front 242 so v tem letu iz- B|LL, nekje ob koncu no-kaj, na domačem vinilu pa dali dva albuma. Na »Fuck vembra pa veliki protinovo-bodo poleg komercialno ne- Up Evil«, kot se prvi imenuje, rock°vsld festival s pomenlji-tveganih projektov izhajale se nahaja trinajst posnetkov! pi!I'.1_n1?slovo^1Ae|U le še obskurne zadevščine ki se tako produkcijsko kot SOUTH ~ EAST EXPORT v izrazito nizkih nakladah, vsebinsko precej razlikujejo COMPANV na katerem se Od tu pa do popolne (sub- od preteklih izdelkov te sku- bodo nove skupine predsta-jkulturne odvisnosti od za- pine. Front 242 so kot pionir- vile s starimi- stare skupine hoda pa je le korak. PLOŠČE ANESTHESIA, EVE FOR AN EVE, T.R.I.P. Records Vinilni prvenec zagrebških metalcev Anesthesia prihaja na police prodajaln preko založbe T.R.I.P. Records, ki v povezavi z nacionalno Čro-atia Records še zmeraj nadaljuje z izdajanjem plošč, kar je za razmere, v katerih se vse skupaj odvija, več kot pohvalno. Oko za oko, kot se v prevodu glasi naslov te plošče, prinaša dvanajst poslušljivih kosov metala, ki kljub malce šibki produkciji opravičijo obstoj tovrstne godbe. Anesthesia so trenutno najboljše, kar lahko Hrvaška ponudi v metalu in pri tem velja poudariti, da nikakor ne gre za naključje. Zagrebški kvartet se namreč spretno izogne neskončnim solažam in podobni kovinski navlaki, na trenutke pa je moč v sicer povsem metalni podobi zaznati tudi sledi rock’n'rolla. Soliden izdelek, ki bi z bolj ji Electro Body Musič giba- Paz noyimi pesmimi. Več nja zdaj zbrali vse izkušnje, ° festivalu v naslednji šte-ki so se nakopičile od začet- Vllkl-ka osemdesetih pa do danes. Na »Fuck Up Evil« se poigra- V torek, 19.10. bodo v KUD vajo z zelo samosvojim zvo- France Prešeren nastopili kom, v katerega so vgradili CLOCK DVA. reminiscence na zgodnji techno pop in EBM. Gre za . trdo in hkrati halucinantno Nikakor ne zamudite koncer-godbo, ki vam morda ne bo ta. etu Seveda, 22.10. bo po všeč na prvo poslušanje, °dru Nele Tivoli skakal IGGY sčasoma pa boste odkrili, da P0P-gre pravzaprav za remek delo popularne elektronske glasbe. Front 242 kompenzirajo temačno, a vendar plesno vzdušje z lebdečimi harmonijami, ki so bile v elektronski glasbi zelo popularne ob koncu sedemdesetih. Da, da, tu in tam vznikne iz spremljevalnih synth akordov celo kakšen J.M. Jarre. Ne smejte se, ta plošča je definitivno v devetdesetih. Zelo tehten in dovršen kos glasbe. TREND Biti natakar, poslušalec neslanih šal in čistilka v eni osebi. LESTVE THE YOUNG GODS, Sky Tour, Pl AS Live se bodo ali same reklamirale dodelanim zvokom nedvom-ali pa jih bo reklamiral kdo no segel v vrh neodvisne drug. Prav imajo. Bolje da iz- produkcije na teh prostorih Feroda Proizvodnja, obnova, demontaža, montaža zavornih in skiopnih elementov za vsa osebna in tovorna vozila, kmetijske in industrijske stroje. Delovni čas od 7. do 16. ure, sobota od 7. do 12. ure. PAVČNIK, Zg. Hudinja 46, tel./faks (063) 33-710 Trenutno imamo v proizvodnem programu za osebna vozila preko dvesto različnih tipov zavornih ploščic. Vsi materiali, ki jih uporabljamo za zavore in sklopke, so brez azbesta. Kot novost pa smo uvedli bmplo&io montažo pri nas kupljenih zavornih ploščic za vse tipe osebnih vozil. Srečno vožnjo -Feroda Celje! Tudi ta plošča prihaja k nam preko agencije Dallas. Kot že pove sam naslov, gre za ploščo v živo, podatki, na-vedni na ovitku diska, pa nam razkrijejo, da je bila plošča posneta na enem samem koncertu, v Melbournu, poleti 1992. »Live Sky Tour« je torej dokument nekega obdobja in kot takšnega ga je tudi treba jemati, sicer boste nemara razočarani, saj mu za dobro živo ploščo nekaj manjka. S kvaliteto posnetka ni nič narobe, prav tako nič ne manjka izvedbi ali produkciji zvoka. Tisto, kar pogrešam pri tej plošči, je odsotnost magične privlačnosti, ki jo imajo njihovi studijski izdelki. The Young Gods so tehnični perfekcionisti, zato so Velika Britanija (MM) - neodvisni singli 1. SENSER - The key/No Comply 2. SMASHING PUMPKINS - Today 3. CRANES - Jevvel 4. CREDIT TO THE NATION/ CHUMBAWAMBA - Enough 5. DEPECHE MODE - Con-demnation EP 6. REVOLTING COCKS - Da Ya Think Trn Sexy? 7. TEENAGE FANČLUB - Norman 3 8. CHAPTERHOUSE - We Are The Beautiful 9. TINDERSTICKS - City Sic-kness 10. COLLAPSED LUNG - Chainsaw Wedgie Velika Britanija (MM) - neodvisni albumi 1. THE BREEDERS - The Last Splash 2. CURVE - Cuckoo njihove plošče popolnoma 3. DEAD CAN DANCE - Into domišljene in brezhibno re- The Labyrinth alizirane. Pri Young Gods me 4. BJORK - Debut je vedno fasciniral tehnicisti- 5. STEREOLAB/DUOPHONIC čen, hladen odnos do rocka, - Transient Pandom ki pa ga na tej plošči skoraj 6. SMASHING PUMPKINS m zaslediti. Z drugimi bese- - Siamese Dream dami: za moj okus so v živo 7. BACK TO THE PLANET preveč rockerski. Kljub temu - Mind And Soul Collabora- pa »Live Sky Tour« ni slaba tors plošča. Prevsem zaradi od- 8. THE LEVELLERS - Level-ličnih izvedb pesmi »Skinflo- lers wers«, »Envoye« in »Chan- g. REVOLTING COCKS son Rouge«. Sicer pa utegne - Linger Ficken' Good rockovski naboj nemara uga- 10. LIZ PHAIR - Exile In Gu-jati tistim, ki Young Gods si- yville cer ne poslušajo prav zaradi uporabe elektronike. KONCERTI V petek, 15.10. bosta v Ilirski Bistrici, v klubu MKNŽ nastopili skupini DARE TO GO iz Zagreba in FRAKCIJA FM iz Rumanje Vasi. V istem klubu bodo 30.10. nastopili Poljaki APATIJA, dva dni kasneje pa Nizozemci Dl-STRACT VIBES. V soboto, 16.10. bodo v celjskem KLjUB-u nastopili LJUBLJANA JAZZ SELEC-TION. Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. BREEDERS - Cannonball 2. BAD BRAINS - Rise 3. THERAPY? - Opal Mantra 4. NIRVANA - Heart Shaped Box 5. HELMET & HOUSE OF PA-IN - Just Another Victim 6. RAGE AGAINST THE MAC-HINE - Bombtrack 7. IGGY POP - Wild America 8. MEGADETH - Angry Again 9. SMASHING PUMPKINS - Today 10. URGE OVERKILL - Si-ster Havana PARODIJA NA BEATLESE MILIJON FRANKOV ZA POSMEH Paul McCartney, George Harisson, Ringo Starr, Yoko Ono, vdova Johna Lennona in njegova dva sinova zahtevajo od neke francoske rock skupine Bidochons milijon francoskih frankov, to je 175.000 dolarjev, ker so glasbeniki na neki plošči parodirali nekatere pesmi znamenitih kuštravcev. Lani jeseni so dali v prodajo ploščo francoske skupine, ki je imitacija najslavnejše plošče Beatlesov, na njej pa je posneto več pesmi, ki se v francoščini posmehujejo največjim hitom angleške skupine. Odvetniki zahtevajo tudi prepoved prodaje. Po podatkih založniške hiše so jo doslej pokupili že v 20 tisoč primerkih. LONDON VELIKODUŠNI SINATRA Na svoji prvi novi plošči je Frank Sinatra na široko odprl vrata svojim pevskim kolegom. Na veliki plošči z naslovom Duets, ki so jo predstavili v britanski prestolnici in bo v prodaji v mesecu novembru, je zapel skupaj z mnogimi znanimi pevci sodobne svetovne estrade, med njimi tudi z Arethom Franklin in Barbrom Streisand. Največje presenečenje za njegove oboževalce pa bo ugotovitev, da se je ostareli pevec odločil za duet z rock zvezdo, z Bonom, pevcem skupine U 2, po čemer bi lahko sodili, da je sklenil zakopati bojno sekiro s to zvrstjo glasbe. Tedaj, ko seje pojavil Elvis Presley, je Sinatra namreč dejal, da kariera tega kričača ne more dolgo trajati, kar mu ljubitelji rocka niso nikoli oprostili. Morda je pesem skupaj z Bonom dokaz njegovega kesanja. EVROPA OŽIVLJA ROŠKI OALET V novi sezoni bodo Francozi plesali v Italiji. Gledališko dogajanje v Reggio Emilia letos ne bo zaostajalo za velikimi evropskimi gledališči. Sezono odpira sredi oktobra Pariška opera s svojim celotnim ansamblom na čelu s Patrickom Dupondom. Tudi druga gostovanja bodo ekskluzivni dogodki. Izvedli bodo Petruško Stravinskega v Fokinovi koreografiji, Debussijevo Popoldne nekega favna v originalni koreografiji Nižinskega in Razsipnega sina Prokofjeva v koreografiji Balanchina in Kochna. V Evropi je očitno zavladala nostalgija za ruskim baletom. To potrjuje tudi baletna predstava, s katero bodo sklenili prihajajočo sezono marca prihodnjega leta. Gre za remake legendarnih Djagiljevih koreografij, s katerimi se bo pariški Albanec Angelin Preljocaj poklonil genialnim ustvarjalcem ruske baletne umetnosti v Evropi in Združenih državah Amerike v začetku našega stoletja. NOVf i90BA ___ w^ -, JE SUPER CHANNEL RES EDINI PRAVI EVROPSKI SATELITSKI KANAL? EVROPA JE TELEVIZIJSKI SIROMAK Kar nekaj časa je trajalo, preden smo se navadil na satelitske programe, ki smo si jih v času satelitske mrzlice priskrbeli iz prve ali iz druge roke. Z lastne napravo ali preko kabla, namreč. Razočaranja, ki sc jih doživeli lastniki satelitskih anten, so bili nemajhna - najbolj atraktivni programi so, jasno kodirani, lastniki kabelskih priključkov pa smo lahke v ponudbi izbirali le med dvema ali tremi kvalitetne] širni programi. Ostali programi pomenijo prej količinski balast kot kaj drugega. Toda tisto, kar najbolj megli satelitsko okno v svet, je predvsem spoznanje, da je na nebu zelo malo resnične evropskosti. Morda angleško, morda nemško, toda pravega evropelzma ni kaj dosti. Nemara prav zato pri Super Cannelu stavijo na karto evropskosti. Tistemu, kar se dogaja satelitskih programih, bi lahko mirne duše rekli kolonializacija. Če so velike države nekoč to raboto izvajale s pomočjo topov in pušk, jim danes ni potrebno drugega kot oddajati štiriindvajseturne satelitske programe. Priznajte - ne morete več brez njih. Preko malih zaslonov pa se enosmerno pretaka tudi poziv k kulturni asimilaciji ali, bolje rečeno, duhovnemu posilstvu z drugo, večinoma ameriško kulturo. Brez panike, to še zmeraj ne bi bilo nič slabega, če bi Evropa premogla ustvariti kaj svojega, neameriškega. Super Channel je eden izmed redkih satelitskih programov, ki ne jemlje ameriškega načina življenja in s tem tudi lastne zasnove kot absolutne avtoritete. Vznemirljivo je biti Evropejec Tako pravijo na Super Channelu, ki je, po njihovih besedah, edini pravi evropski, transnacionalni televizijski program. Prisoten je vsaj v tretjini gospodinjstev večine zahodnoevropskih držav. Že pred podrtjem Berlinskega zidu je bilo na njem moč videti oddaje, ki so se ukvarjale z vzhodnoevropsko tematiko. Kot pravijo sami, se lahko starodavna evropska kultura končno osredotoči na probleme, ki jo tarejo: kršitve človekovih pravic, uničevanje okolja in podobno. Super Channel je torej soborec organizacij Unicef, Greenpeace, Amnesty International — lahko mu rečemo tudi »zeleni kanal«. Hkrati pa ta program deluje tudi kot forum za izmenjavo različnih idej, tako političnih kot poljudnih, socialnih in kulturnih. Medijsko je zastopal Earth Sum-mit v Riu in Konferenco o človekovih pravicah na Dunaju - dogodke, ki komercialnim programom niso bili zanimivi. Super Channel združuje Evropejce Odkar je satelitska tehnologija postala družbena stvarnost, je tudi povezovanje Evrope postalo tehnično mogoče. In medtem ko je že dobršen del ljudi na teh prostorih izgubilo vero v Združeno Evropo, predvsem zaradi neučinkovitosti njenih institucij, se pri Super Channelu še niso predali. Vizionarji ali naivneži? Morda oboje? Sami trdijo, da s svojim programom utrjujejo stare sosedske vezi in ustvarjajo nove ter s tem poskušajo ustvariti pravo identiteto Evrope. Pri tem uspešno zapolnjujejo tisto, kar manjka tipičnim ameriškim programom kot sta CNN ali MTV, tisto kar bi lahko ustvarilo pravega, zahtevnega evropskega gledalca, ki je po preglednih analizah največkrat mlad, izobr^en in vpliven ter želi soustvarjati prihodnost in razmišljati po evropsko. šesti rojstni dan i ™k°r £er 2ačel delovati, je minilo šest let. Po lastnih besedah so v njem ohranili začetno željo po osvajanju novih tržišč, tako da bodo šesti rojstni dan praznovali v kar 56 milijonih domov, od tega 30 milijonov preko kabelske povezave in 26 preko brezžične zveze. Super Channel tako predstavlja daleč najbolj gledan evropski televizijski program. Po analizah gospodinjstvflT b'VŠe Ju9°slaviie gledajo v 1.150 000 Super Channel je leta 1988 prevzela v upravljanje italijanska podjetniška družina Marucci, ki ga je preo-blikovala v bolj informativen, zabaven in aktualen pro-9ram. ~ Pravijo sami, bolj evropski. Dodali so mu naboj široke družbene zavesti in razširili svoje občinstvo, ki je takrat štelo osem milijonov domov, za 700 odstotkov. Oto Krive RUSIJA: KAJ NAPRAVITI 2 JAVNIMI SPOMENIKI PADLEGA REŽIMA GOLA LEPOTICA V LENINOVO NAROČJE Ob številnih problemih imajo v Rusiji za nameček še enega - kaj napraviti s tonami brona, z javnimi spomeniki, Ikonami padlega komunizma, ki so prav na gosto posejani po dolgem in počez v vsej deželi. Umetniki v Moskvi imajo več rešitev, nekatere med njimi so prav nenavadne. Z odstranjevanjem spomenikov so pričeli poleti leta 1991. Na tisoče razgretih prebivalcev prestolnice je v huronskem navdušenju na koščke razbilo kip Felixa Džeržiskega, ustanovitelja politične policije leta 1918, predhodnice zloglasne KGB. Demonstranti so tedaj predlagali, naj bron prodajo na zapad ali ga pošljejo v Moga-dan. Vendar spomeniki še vedno stojijo na ruskih trgih in spominjajo na del ruske preteklosti. Vitalij Komar in Aleksandar Melamid, dva ruska umetnika, ki so ju v sedemdesetih letih pregnali iz domovine, sta marca letos pisala Borisu Jelcinu in mu dokazovala, da ruska mesta potrebujejo sodobno umetnost ter predlagala, naj trideset ameriških in ruskih umetnikov te kipe predela. V začetku avgusta so v Moskvi predstavili predlagane projekte na razstavi z naslovom Transformacija za prihodnost. Dva od slikarjev menita, da bi bilo napačno zavreči vse, kar predstavlja zgodovino dežele, pač pa bi skulpture veljalo obrniti, jih zmanipulirati in tako rekonstruirati preteklost v službi prihodnosti. Vitalij Komar s svojim predlogom za napis na Leninovem mavzoleju Nihče sicer ne verjame v možnost, da bi Lenin s svojega piedestala nekega dne lahko reklamiral neko pijačo in težko si je zamišljati pomlajenega in pomanjšanega Stalina v kratkih hlačah. Vladimir Nekrasov, emigrant, ki živi v Brooklynu, bi zbral vse Leninove spomenike, na stotine jih je, jih poslal od Volgograda skozi Moskvo in St. Peterburg do Finskega zaliva in na ta način pregnal komunizem tja, od koder je prišel. Eden od umetnikov predlaga, naj Leninu v naročje posadijo golo lepotico, drugi bi mu spet želel natakniti glavo Miki Miške... Nekateri predlogi pa so bolj zmerni in trezni. Umetnika Irvvin in Michael Benson sta predstavila projekt Črni trg na Rdečem trgu, po glavnem moskovskem trgu bi razprostrla kvadrat črne tkanine. »Spomenik prozornosti« povezuje bronast Leninov kip in prozorno stekleno kupolo, ki je poveznjena nad njim. Komarjeva in Meladinova pobuda je torej rodila razsta-' vo takšnih in drugačnih zamisli, ki jo bodo po Rusih lahko videli tudi v njujorški galeriji Svetovnega finančnega središča. DVAJSETJUN TRIDESETA LETA NA POHODU N0NSALANTNI KOMEDIJANT Dvajseta in trideseta leta so bila višek nemega filma, komedije in obdobje Charlieja Chaplina. Moža z melono na glavi, obveznimi belimi rokavicami in sprehajalno palico v roki. Zmeraj na nek način eleganten z drobcem šlamparije, ki se ga je držala na vsakem koraku, pa naj bodo to prevelike hlače ali čevlji in navsezadnje tudi hoja tako značilna zanj. Zato nas nekako ne čudi, da je z letošnjim letom njegova figura kar padla v modni svet in se oprijela kot svojstven stil. Ženske so vedno bile nekako v korak z moški- mi in v letošnji modi se to enotenje mode še prav posebej poudarja. Moška moda na ženskem telesu dobi nekako nov pečat in način. Klobuki torej ostajajo cha-plinovski. Srajce so z malo daljšimi ovratniki in ukrojene prav po moško ali pa takšne, pri katerih se ovratnik podaljša in lahko iz njega naredimo vozel. Brezrokavnik po navadi sega do pasu, z obveznimi žepki za obvezno žepno uro, s posebej oblečenimi gumbi. Hlače s povišanim pasom segajo do gležnjev, kjer so zavihane in imajo zalikan rob. Naramnice so nekako samoumevne. Pri barvah se nekako omejimo na lestvico tonov med belo in črno barvo. Pri vzorcih pa so zimzeleni pipita in rinkasti oziroma črtasti materiali. Ko smo že pri vzorcih, je vredno omeniti oprijet črtast pulover, ki je nekakšna stalnica v Chaplinovem filmu iz leta 1917 Easy Street. Urša Krašovlc Božo Bork FOTO M ELJ F m 63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889 TRI DESETLETJA V 119 MINUTAH, S 30 PRIČESKAMI IN 90 KOSTUMI TINA TURNER, VEDNO ZNOVA Publika je čakala na to, da je mož končno dobil, kar si je zaslužil. Šestnajst dolgih let je svojo ženo varal, poniževal, pretepal in posiljeval. Sedaj je zbrala ves svoj pogum in scena ji je zaploskala. Po ločitvi je mož dobil celotno skupno premoženje, žena pa dvesto tisoč dolarjev dolga. Šele ko je po težkih letih prejemanja socialne pomoči stala na pragu svetovne slave, mož pa je zaradi delikta z orožjem in drogo zagrešil kaznivo dejanje, je zmagalo Dobro. Čeprav je težko opi- je njen napet dekolte. Nihče ne govori o silikonu ali drugih kirurških neokusnostih. Njena zgodba je »snov, iz katerih so solze«, je zapisal Bunte. S tem je »večinoma premagana ženska show bis-nisa« naredila vsaj svojo ka-rišro. (Štern). Za to, da je posnela film, je zapustila dom v Koelnu. Pripravila je producente, ponovno posnela stare točke in glavno igralko naučila plesnih korakov. Pri tem pa je ni motilo, da je svoje lastno življenje intimnih trenutkov, po- Da bi Angela Basset ustrezala vlogi, je morala vsak dan v fitness studio. Sicer pa se je kot kameleon odlično prilagodila svoji vlogi. Spačeno mimiko, ki je vedno nekoliko nerodna motorika vzornice, je osvojila tako odlično, da bi v nujnem primeru lahko bila živa dvojnica Tine Turner. Šele v zadnji sceni se pojavi original. Elegantno formulirano majhno presenečenje. Toda sintetična Tina bi bila obstojna še po letu 2000. Časi, ko je La Turner demonstrirala z mikrofonom, kar je sovati dinamiko zakonskih prepirov, se Tina Turner tega ni sramovala poskusiti. 1986 je svojo življenjsko zgodbo povedala novinarju Kurtu Lo-derju, ki je zgodbo posnel na trak in iz nje naredil berljivo verzijo - avtobiografijo »Jaz, Tina. Moje življenje.« Sledi film, kjer nastopa s tridesetimi pričeskami, devetdesetimi kostumi in kjer se tri desetletja odvrtijo v 119 minutah. Plakati obljubljajo »eksplozivno mešanico glasbe in čustev«. Že prej se je komaj dogajalo, da kakšne podrobnosti o njej nismo mogli prebrati: da še s trinajstimi ni imela menstruacije, da je kmalu za tem izgubila nedolžnost na zadnjem sedežu v avtomobilu ali to, da je svojemu možu morala negovati nohte. Včasih je hrepenela po vzdržljivih ljubimcih: »Potrebujem nekoga, ki me bo stalno zadovoljeval, kajti preveč imam časa za svoje roke«. Medtem pa vemo, da živi »solidno življenje«, dopolnjuje svoje haptične deficite z delom na vrtu in »najraje pije šampanjec pred televizorjem«. Najmanj sto zvezdnikov iz dinoparka Rock n Roli slavi v tem letu svoj 50. rojstni dan. Toda pri Tini Turner se človek ne zabava ob tem, da z lasuljo, resastim minijem in visokimi petami štorklja po odru, da se ji ma- trtosti, poniževanj, z dolby--stereo-digitalnimi toni, preoblikovala v umeten produkt. Morda ji je konsekvent-no trženje zakonskega pekla pozno zadoščenje. Na filmskem platnu, kjer odpira usta dvajsetletnica, slišimo glas triinpetdesetlet-nice, vidimo kričeče barve zgodnjih sedemdesetih in obleko iz trgovske hiše devetdesetih. Gledamo skrajšan film po redigirani biografiji Second hand emotion. Kdor je zvezdnik in to želi ostati, mora paziti, da publika ne bo prepoznala razlike med osebo in sliko, ki posreduje intervjuje, foto-zgodbe in video posnetke. Življenje mora v vseh podrobnostih ostati razgrnjeno navdušencem. Tako pa nastane medi-alen klovn, zmešnjava legend, dejstev, pol resnic, izmišljotin in govoric, ki so biggerthan life (večje od življenja). Madonna je že na začetku svoje kariere razvila umetno življenje, ki ga je predvajala na svojih video posnetkih kot roman v nadaljevanjih. Tina Turner pa je morala najprej živeti in šele potem vnovčiti. Anna Mae Bullock Nutbucsh /Tennessee, se je sprijaznila s tem, da je človek v tem poklicu »javna oprema«. Že več kot trideset let potuje po svetu, njene postaje so letališča, hoteli, studii in zabave. razumela kot felacijo, so minili. Ob njeni drugi pomladi leta 1983 so vzeli zadevo v roke profesionalci. Osem piscev tekstov - med njimi so Mark Knopfler, David Bo-wie in Martyn Ware - ter štirje producenti, ki so ji ukrojili kostum. Za sabo ima že dve poslovni turneji. Tudi letošnje poletje je bila zopet na poti s svojim kovčkom, polnim evergrinov. Pop glasba je generacijsko spravljiva zaposlitev v prostem času. Zato pa trg ne želi le mladincev, željnih doživetij, temveč tudi uveljavljene osebnosti. Tini Turner se zdi, da je še vedno takšna, kot pri tridesetih, ko se je rock kritik Nik Cohn vnemal za njeno »nenavadno ritko«. Takšno prepričanje ji bo zagotovo prijalo. Njen uspeh je sporočilo, da lahko tudi v njeni starosti ponovno uspe, še vedno je lahko atraktivna in še vedno lahko dobi mlajšega moškega. Tina je tako solidno blago z znamko, ki dela reklamo tudi za druge blagovne znamke. Pri njej zagotovo ne bo škandalov, kot pri kolegu Jacksonu. Kvečjemu, če bo Ike, nesposoben umazanec, prišel na dan s svojo kontrolno poslovno knjigo, ki jo že daljši čas napoveduje. Po Die Zeit prevedla Nina Mom PRIJETNO S KORISTNIM ^ Pevka Mariah Carey se ne ko, najnovejša prva mesta na more pritoževati, da ji gre svetovnih glasbenih lestvi-posel slabo, odkar se je po- ca^ Pa I® poudarjajo, da ji je ročila s Tommyjem Mottolo, uspelo združiti prijetno s ko-direktorjem ene najmočnej- ristnim. Mariah se odpravlja ših diskografskih hiš. Čeprav na turnejo, na kateri si bo ji ne bi smeli delati krivice, lahko privoščila razkošje, ki saj je tudi pred omenjenim j® dano redkim: v desetih zakonskim stanom v glasbe- tednih bo nastopila le na de-nem svetu kotirala zelo viso- setih koncertih. LUKE KOT KAVBOJ Kavbojski klobuk, škornji in džins predstavljajo novi imidž Lukea Perryja, znanega iz priljubljene nadaljevanke za mlade »Beverly Mills«. V novem filmu igra Lanea Prosta, legendarnega ameriškega prvaka v rodeu, ki se je jeseni leta 1989 smrtno ponesrečil pri padcu s konja, ki ga je pri tem pomendral. OLIVIA NEVVTON JOHN PO KONČANEM BOJU Z RAKOM: PREMAGALA SEM STRAH! Pred letom dni je bila Olivia Newton John, angleška pevka In Igralka, na rutinskem zdravstvenem pregledu, ki je bil povod za diagnozo, ki je prišla kaj kmalu zatem: odkrili so rak na dojki. Danes je v Avstraliji, zatrjuje, da se odlično počuti in tudi boj s hudo boleznijo je minil. Počiva na svoji farmi in tokrat ima dovolj časa in miru, da bi analizirala usodne dogodke zadnjih let. Njena bolezen je predstavljala le zadnji udarec v dolgem nizu, kajti pred dvema letoma ji je umrl oče, zaradi raka, nekaj pred tem pa je njeno konfekcijsko podjetje »Koala Blue« bankrotiralo z velikimi izgubami. A štiriinštiridesetletna Olivia se je izkazala kot pogumna borka. Priznava, da je ob tem, ko so ji najprej povedali, da ima raka, pričela razmišljati o smrti, a v podzavesti je misel, da se bo borila in tudi preživela, ni zapuščala: »V meni sta se lomila strah in smrt, a slutila sem, da se bo vendarle dobro izteklo, upala sem in molila boga, da bi bolezen premagala. Pravzaprav nisem verna, veriamem na v višjo silo. Slišala sem precej grdih tračev, da sem prišla v Avstralijo, da bi preživela tu zadnje mesece svojega življenja, kar ni res. Resnično se počutim dobro. S terapijami sem končala, zato hočem, da vsi vedo, da sem prebolela raka na dojki. S soprogom Mattom Lat-tanzijem in njuno sedemletno hčerko Chloe so prodali hišo v Kaliforniji in načrtujejo, da bi preživeli vsaj šest mesecev letno na njihovem ogromnem posestvu v ekskluzivnem Byron Bayu v Novem VValesu, kjer vzgajajo avokado in jabolka. Precej časa je minilo, preden je Olivii uspelo, da se je naučila živeti v senci težke bolezni. Dva meseca pred usodno diagnozo je najboljša prijateljica njene hčerke umrla zaradi raka: »Soočena sem bila z grozljivo predstavo — gledala sem majhno deklico, kako je umirala za rakom, pred tem tudi mojega očeta. Rak mi je že od začetka predstavljal nekaj zelo stvarnega, najhujši je bil strah. Bala sem se, da bom umrla na kemoterapiji. Ves čas pa sem vedela, da moram zdržati zaradi hčerke, da moram preživeti, ker želim, da bom tudi v prihodnosti ob njej. Nisem dovolila, da bi me videla, dokler nisem bila sposobna normalno sedeti, tudi z različnih cevi in igel so me odklopili.« Olivijin triintridesetletni soprog Matt pravi, da je bila njuna hčerkica zelo razumevajoča in pogumna, o materini bolezni ni skoraj nič spraševala. Prepričan je , da je žena premagala bolezen zahvaljujoč veri v svoje najbližje in ljubezni do njih. V zadnjem letu se je angleška igralka in pevka Olivia Newton John borila s hudo boleznijo Matt je pred kratkim ponovno zaplul v igralske vode, po petih letih podjetništva. Trenutno nastopa v avstralski nadaljevanki »Paradise Beach« v vlogi fotografa, tudi Olivia naj bi odigrala manjšo vlogo, kar so najprej zavrnili kot norost, sedaj pa postaja vedno bolj sprejemljivo glede na njeno odlično počutje, saj je iz dneva v dan močnejša. Njeni načrti pa segajo tudi v glasbo, saj je tudi v času bolezni napisala precej novih pesmi in namerava izdati nov album. O zadnjih letih, ki so bila zanjo velika preizkušnja, pa ugotavlja, da so hkrati tudi velika prednost: »Veliko sem se naučila o ljudeh, o sebi, o ljubezni do drugih. Dojela sem, da se tisto, kar si resnično želiš, lahko včasih uresniči.« IGRALKA DARVL HANNAN VSTOPA V KLAN KENNEDVJEVIH ZGODOVINA SE PONAVLJA Najbolj zaželen ameriški neporočen moški, tarča številnih poroke željnih mladenk, John F. Kennedy Junlor je končno kapituliral pred lepo plavolaso igralko Darvl Han-nah, ki ji je, kot kaže, uspelo osvojiti njegovo srce. In popustiti bo morala tudi njegova zahtevna mati Jacouellne Onassis. Mladi par je odpotoval na potovanje, ki naj bi bilo uvod v njuno poroko. Njuna oaza miru, kajti kjerkoli sta bila, so ju spremljali fotografi in novinarji, je postal otok Guam na Pacifiku. Privoščila sta si mir in zasebnost, dolge sprehode po peščenih plažah, zvečer pa prijetne urice v ek-zotičnih klubih. John Kenne-dy je Daryl Hannah ponudil poroko in ta ponudba je zanjo gotovo precej več kot vsi njeni dosedanji filmi, ki jih niti ni bilo malo in so bili tudi dokaj uspešni. Uspelo ji je tisto, k čemur so si prizadevale najbolj ambiciozne mladenke Amerike. Trenutno uživa v prestižnem statusu zaročenke naslednika slavne dinastije Kennedy, a lepotica se bo kaj kmalu naučila, da imena Kennedy ni enostavno nositi. Le najmočnejšim v tej družini, ki so jo dolga leta obsipale tragedije in kontraverzne situacije, je uspelo preživeti s stilom. Jacgueline Onassis na primer, vdova ubitega predsednika in mati mladega Johna, je bila prisiljena prebroditi številne nemajhne prepreke, odkar je vstopila v znani družinski klan. Nekateri, kot na primer prva soproga Teda Kennedyja Joan, bremena slavnega priimka ni vzdržala, moževa razmerja z drugimi ženskami so jo potiskala v alkohol in končno tudi v ločitev leta 1981. Zato seveda mnogi ugibajo, kako bo hollywoodska zvezdnica odigrala vlogo soproge slavnega naslednika. V svoji karieri je nastopila v vlogah morske deklice, yuppi kreatorke, androida, osumljenega umora, vamp lepotice z naslovnih strani, oblečene v atraktivno spodnje perilo. Sedaj pa vsi pričakujejo, da bo prenehala z igranjem zanjo napisanih vlog in prevzela najbrž najtežjo v življenju, vlogo soproge. John Kennedy, triintridesetletni pravnik, ki mu je mati omogočila najboljšo možno izobrazbo, ni samo uspešen mlad poslovnež, temveč goji tudi politične ambicije. Ken-nedy mlajši je bil že pogosta tarča časopisnih vrstic, ne le zaradi znanega priimka, pač pa zaradi nagnjenosti, ki ga je večkrat vodila na mesta, . katerih sestavni del so fotografi in novinarji. Ameriške revije, ki negujejo tradicijo glasovanj in raznoraznih lestvic, so ga kar nekajkrat proglasile kot najbolj seksi-pilnega in iskanega ameriškega moškega. Za njim so na seznamih ostajali tudi najbolj znani hollywoodski lepotci. Pravzaprav ima vse: lepoto, inteligenco, slavo in denar. Najbrž ni presenetljivo, da je bil seznam kandidatk za poroko zelo obsežen, a vedno se je pojavila ena sama, a nepremostljiva ovira: mama Jacueline. Triinšestdeset let ji je, ima tri vnuke, ki so otroci njene hčerke Caroline. Nanje je zelo ponosna, posveča jim precej časa in večkrat jih je mogoče videti na sprehodih v njujorškem Central Parku. V hčerkino življenje In tudi vzgojo orok se ni vmešavala, ko pa gre za njenega sina Johna, se obnaša kot skobčevka in ni skrivnost, da je odgnala že kar nekaj njegovih deklet, med drugimi tudi igralko Christine Haag, s katero je imel John daljše razmerje. Jacgueline je menila, da ni dovolj dobra za njenega sina. Podminirala je tudi njegovo vez s Sarah Jessico Parker, prav tako igralko, vztrajala je, da igralke pač niso dobra reklama za druži' no. John pa je pokazal, da ga privlačijo ravno plavolaske (kot tudi njegovega očeta, ki se ni mogel upreti čarom Mariin Monroe). Jacgueline Kennedy se je torej zgražala nad njegovimi izbirami, vse dokler ni na sceno stopila Daryl Hannah. Tudi njuno prvo srečanje je ni prepričalo, da bi bila prava ženska za njenega sina, odnosi so bili na začetku zelo hladni, kar Daryl Hannah: znana |e kot dobra Igralka, a svoje poklicne ambicije bo morala podrediti svojemu bodočemu soprogu pa se je menda po nekaj srečanjih, v glavnem na družinskih vikendih, v veliki meri spremenilo. Daryl jo je osvojila s prikupnostjo, šarmom in inteligenco ter si pridobila njen blagoslov. Velika mati sedaj izjavlja, da je prepričana, da bo Daryl njenemu sinu velika podpora v uresničevanju političnih ambicij in v življenju nasploh. Ker je odrasla v dobro situirani družini iz Chicaga, je tudi družbeno in politično sprejemljiva v Jacu-elininih očeh. Kot Kennedyjeva soproga naj bi pozabila na svoje filmske ambicije in v ospredju negovala družinsko življenje, v prvi vrsti naj bi se posvetila moževim ambicijam, vprašanje je, če bo Daryl vedela, da od nje to pričakujejo. Njen zakon z Angležem Markom Helperinom, s katerim se je poročila leta 1980, je bil zelo kratkotrajen. Sledilo je še razmerje z glasbenikom Jacksonom Brovmom, zelo nemirno, saj on ni mogel krotiti ljubosumja, katerega posledice so bile dobro vidne na Daryl, velikokrat modrice pod očmi, razbite ustnice in zlomljeni nohti. Njun zadnji pretep na ulici v Los Angelesu so ovekovečili tudi paparazzi. Preselila se je v New York in pričelo se je njeno druženje z Johnom Kennedyjem, ki je bil prava osvežitev in velika sprememba po vzkipljivem nasilnežu, tudi prijatelj, ki ji je znal ponuditi oporo, ko jo je rabila. Njuno prvo srečanje leta 1991 je bilo v New Yorku, ko je Daryl študirala filmsko režijo, a precej časa je še minilo, preden sta se prvič pokazala v javnosti. V ameriških visokih krogih je razmerje izzvalo precej obrekovanj in govoric, a Daryl se je vendarle odločila, da njena igralska Jacueline Kennedy kot ptica skobčevka: bo Daryl Hannah dovolj dobra žena za njenega sina kariera ne bo prepreka sreči v ljubezni. Tudi njena mati je bila igralka, ki se je poročila z multimilijonarjem Jerryjem Wexlerjem iz Chicaga, tako ji je bilo omogočeno, da je svojo hčer obsula z življenjem bogatih in slavnih, pošiljala jo je v najboljše šole in plačevala najboljše učitelje. Daryl pa je segala za tem, česar ni imela, družino in toplino je iskala drugje, nemalokrat v magiji filma, včasih kot čarovnik iz Oza, drugič kot princesa na zrnu graha. Po srednji šoli je bila prepričana, da želi nadaljevati na igralski šoli in od samega začetka jo je spremljala etiketa »vroče igralke«, ki je v sebi združevala lepoto in nadarjenost. Posnela je prvi film (Blade Runner) in ponudbe so se pričele kopičiti, kot tudi denar. Priznana je kot resna in dobra igralka, ki se trudi, da bi svoje delo opravljala profesionalno. A igralstvo je poklic, ki ne sovpada kenne-dyjevstvom, zato bo v bodoče morala resno razmisliti o svoji prihodnji vlogi, čeprav poudarja, da je zanjo na prvem mestu družina. Mladega Kennedyja njegova družina zvesto podpira v političnih ambicijah, čemur se bo morala v celoti podrediti tudi njegova soproga. Kdo ve, morda pa bo Daryl Hannah postala ameriška prva dama. ZDA: NOVI DOKUMENTI O ATENTATU V DALLASU V teh dneh »o v Združenih državah Ameriki dali v javnost zajeten kup doslej strogo zaupnih dokumentov o atentatu na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja v Dallasu, ki na 800.000 straneh razkrivajo marsikatero podrobnost in s katerimi se bodo lep čas temeljito ukvarjali številni raziskovalci. V arhivih CIA pa še vedno ostaja kakšnih 10.000 dokumentov, ki govore o zvezah med ameriško obveščevalno službo, mafijo, Kubo In političnimi morilci, brez katerih še vedno ni mogoče izluščiti prave resnice o atentatu, o katerem že trideset let krožijo različne govorice, nastajajo teorije, knjige, filmi. V dosjejih je ogromno podatkov in v njih bodo natančni raziskovalci pav gotovo našli dovolj namigov za potrditev prav vseh petih teorij o enem najzanimivejših nepojasnjenih dogodkov novejše zgodovine. Precej je informacij, ki gredo v prid zagovornikom Velike zarote. Tam je precej pikantnih podrobnosti o ljubezenskem razmerju Leeja Har-veya Osvvalda in neke uslužbenke kubanske ambasade. Pa pozneje zanikana trditev, da je atentat naročil užaljeni Hruščov, ki naj bi se tako maščeval za ponižanje zaradi ruskih raket v kubanski krizi. Na tisoče je pričevanj, od strokovnih mnenj do slučajnih navajanj tega ali onega soseda morebitnega udeleženca zarote. Vendar manjkajo tisti ključni dokumenti, okoli 10.000 listin, ki jih CIA še vedno zaklepa zaradi varovanja nacionalnih interesov, Clinton pa očitno tudi ni preveč zagret, da bi jih odprli. Gre za dosjeje, v katerih naj bi bila poročila o odnosih med mafijo in CIA, med Kubo, mafijo in CIA ter dokument z naslovom Politični morilci/Castro in Kuba iz leta 1964. Velik del sedaj razkritih dokumentov se nanaša na Leeja Osvvalda in njegovo skrivnostno potovanje v Ci-udad Mexico dva meseca pred atentatom. Osvvald je kot strokovnjak za radijske komunikacije zaprosil za politični azil v SSSR, ga dobil, ko se je naveličal sovjetskega načina življenja, se je vrnil v ZDA in brez problemov dobil potni list. V glavnem mestu Mehike je potrkal na vrata najprej sovjetske in potem kubanske ambasade in želel vizo za potovanje v Havano. Tam se je seznanil z uslužbenko ambasade. Na pot v Kubi je po besedah nekega Oswaldove-ga ruskega prijatelja želel oditi, ker je hotel Castru ponuditi, da za lep kupček denarja spravi stran ameriškega predsednika. Vize ni dobil, pač pa se je začelo vroče ljubezensko razmerje, o katerem so v dokumentih vsakršne podrobnosti. Obveščevalci naj bi bili z njimi seznanjeni, ker naj bi ženska igrala dvojno vlogo, kar pa ona odločno zanika in pravi, da je z Osvvaldom pač odšla v posteljo, to pa je tudi vse. Njeno navajanje je v skladu s pričevanjem nekega ka-gebejevca in trditvijo vodstva KGB, da niso bili tako nori, da bi umorili ameriškega predsednika in prevzeli tveganje tretje svetovne vojne. Poleg tega, koga naj bi postavili na vodilno mesto, se je v neki televizijski oddaji vprašal upokojeni general sovjetske obveščevalne službe, saj je bil Johnson še večji jastreb. Nasprotno tem trditvam je govorjenje Carlosa Soldana, pripadnika ameriške vojske kubanskega porekla, ki pra- vi, da so atentat naročili Rusi, umazani del pa so opravili Kubanci. Kasneje Soldan vse skupaj zanika in trdi, da je zgodbo prebral v nekem pro-tikubanskem časopisu. Raziskovalci se sedaj sprašujejo, kdaj je lagal, prvič ali drugič. Vseh pet teorij o smrti predsednika Kennedyja je tudi po odkritju dokumentov še vedno aktualnih. Oswald je osamljeni morilec. To je uradna verzija War-renove komisije, ki ji najbolj očitajo »čarobni naboj«. Nasprotniki pravijo, da v kolikor je streljal le Osvvald, potem je naboj šel skozi predsednikov vrat od zgoraj navzdol in potlej od spodaj navzgor zadel v ramo teksaškega guvernerja, se spet prebil in ga še enkrat ranil. Po logiki bi moral atentator streljati z drugega mesta, vendar o tem ni nobenega dokaza. Zagovorniki teorije pravijo, da se naboj ni prav nič čudno gibal, premikal se je Kennedy. Kennedyja je iz maščevanja ubila mafija. Kljub podpori v predvolilnem boju je predsednik svojemu bratu Robertu kot ministru za pravosodje dovolil, da se je spravil nanjo. Neki mafijski šef je izjavil: »Plačal nam bo ta nehvaležni kurvin sin!« V prid tej teoriji navajajo dejstvo, da je bil Jack Ruby, Os-vvaldov morilec, majhna mafijska riba. Nasprotniki ne verjamejo, da bi mafiji uspelo pridobiti na svojo stran FBI, CIA, Pentagon, policijo, zdravnike, VVarrenovo komisijo in to sprego prikrivati trideset let. A kako to, da je v tajnosti še vedno večina prav tistih dokumentov, ki se nanašajo na zveze med mafijo in državnimi službami. Morila je CIA. To teorijo zvečine zagovarjajo tisti, ki so dogodke iz leta 1963 pričeli raziskovati v osemdesetih letih. Temelji na motivu, ki naj bi ga zaradi predsednikove odločitve, da se umakne iz Vietnama in otopli odnose z Moskvo, imeli predstavniki trgovine z orožjem in CIA. Vprašanje je le, v kolikor je Kennedy te svoje napovedi nameraval uresničiti ali pa je šlo le za predvolilni boj za predsedniško mesto leta 1964. Kajti, JFK kljub kasneje spleteni legendi ni bil posebno zagnan mirovnik. Morilca naj bi bila ali Castro ali KGB. Pravih dokazov za kaj takega nikoli ni bilo. Oswaldova avantura v mehiškem glavnem mestu bi Ku- bance in Sovjete prej odvrnila od namere, kajti verjetno niti eni niti drugi ne bi želeli imeti posla s tako labilno osebnostjo. Če bi Kubanci res naročili atentat, ne bi dovolili, da se Osvvald javno pojavlja v ambasadi in ljubimka z uslužbenko. In tudi Rusi za tako občutljivo nalogo ne bi izbrali človeka, ki je sumljiv že v prvem preverjanju. CIA je verjela, da je umor naročil Castro. To ni posebej vznemirljiva teorija, pojasnjuje pa kasnejše ravnanje in prikrivanje Osvvaldove »kubanske zveze«. Zakaj so to tako skrivali in sta Bela hiša in CIA spletli pravo zaroto. V letu 1963 po kubanski krizi in pravi narodni histeriji zaradi Castra so se oblasti bale razkriti Osvvaldov obisk v kubanski ambasadi, saj bi to lahko pomenilo začetek vojne in to vojne med ZDA in SSSR, ker so Američani Hruščevu obljubili, da ne bodo napadli Kube. Kakorkoli že, Kennedyjeva smrt pred tridesetimi leti je še vedno ovita v skrivnost, vse teorije so v igri in predsednikova smrt še vedno spodbuja raznovrstne raziskovalce, ki tačas zavzeto brskajo po novih dokumentih v petsto zabojih. HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. Še zmeraj niste odkrili miru v va-šem vsakdanjiku, gibljete se v nenehnih kombinacijah in v negotovosti. V zadnjem času ste se gotovo naučili marsikaj o strpnosti in pomenu nekaterih ljudi v vašem življenju. Pripravite se na povečane intelektualne napore. Srečne številke: 2, 6, 7, 19, 24. Bjk 21. 4.-20. 5. Pamet v roke, sedaj ste v obdob-GikI iu velikih obremenitev in pričakovanj, ki jih postavljajo pred vas tako v domačem kot v delovnem okolju. Razmišljate, ali niso nekatere odločitve prenagljene. Pri svojem delu boste pokazali veliko kreativnost. Srečne številke: 1, 7, 9, 17, 21. Dvojčki S3: Dvojčka 21. 5.—21. 6. |Na poslovnem področju boste (soočeni s povečanimi trenji in nesoglasji, zato ne reagirajte prehitro, obvladajte čustva in se usmerite v razumno sprejemanje odzivov, na katere boste naleteli. Sklenite kompromis med službo in zasebnim življenjem. Srečne številke: 3, 5, 8, 10, 29. Rak 22. 6.-22. 7. Kljub težavam, vam je uspelo nadaljevati z novim poletom. Vaši najbližji vas bodo podprli, tudi ljubezensko življenje bo oživelo in morda boste odkrili fatalnost, ki jo pogrešate. Poslovne okoliščine niso idealne, a pravilno izhodišče že slutite. Srečne številke: 4, 6, 9, 11, 25. Lev 23. 7.-23. 8. Zasebno življenje bo prednjači-lo pred poslovnim, čeprav boste morali v obeh smereh vložiti precej energije, da se bodo nedorečenosti izgladile oziroma razrešile. Morda boste želeli pred marsičim kar pobegniti, a račune boste vendar morali poravnati. Srečne številke: 2, 3, 7, 16, 20. Devica 2d k -?v g ■ ■■ Razlogov za dobro voljo bo več kot dovolj, polni boste energije, delovnega elana in sprejemljivosti za želje drugih. Tako si boste ustvarjali prijetno izhodišče za življenje, ki se bo obračalo v vašo korist. Morda se boste podali v večji nakup. Srečne številke: 1, 8, 9, 17, 24. Tehtnica 24. 9.-23. 10. j Čeravno se vaš položaj pričenja | normalizirati, se boste še zmeraj srečevali z marsičim enkratnim, s čimer boste morali znati kreativno opraviti. Nastopil je čas, v katerem morate učvrstiti svoje pozicije in napraviti red na nekaterih nivojih. Srečne številke: 4, 5, 8, 16, 26. Škorpijon 24. 10.—22. 11. Imeli boste priložnost, da boste ■UIIB jasni in glasni v krogih, kjer se gibljete, tudi doma vam bo vse teklo kot po maslu. Določene cilje, ki ste si jih zastavili, boste uresničevali odločno in z veliko zavzetostjo, predvsem pa si želite zmagati pred samim seboj. Srečne številke: 4, 5, 7, 13, 22. Strelec 23. 11.-21. 12. Prevzela vas bodo samotna razmišljanja, ukvarjali se boste s svojimi čustvovanji in skušali razkriti podzavest. Stopite na trda tla in ne skušajte prodreti v to, kar večini ljudi ostaja skrivnostno in nepojasnjeno. Živite v tem trenutku, danes, tukaj. Srečne številke: 2, 5, 9, 18, 23. Kozorog 22. 12.-20. 1. pTjKrizna situacija v poslu bo kma-BtSfllu preteklost, kar vam bo prineslo nekatere želene rezultate, za kar ste si že dalj časa prizadevali. Z doseženim boste zadovoljni in počasi si boste ustvarili nove zaloge energije. Privoščite si krajši oddih. Srečne številke: 1, 3, 9, 16, 25. ▼ uunai 122 Vodnar 21. 1.-19. 2. Priložnost za napredovanje bo sovpadala z nekaterimi ovirami, ki ne bodo enostavne. Nahajate se v obdobju, odločilnem za vaš delovni status, kar vas bo intelektualno in tudi fizično precej obremenjevalo. Trmasti ste in kadar tako čutite, zmorete prav vse. Srečne številke: 2, 3, 6, 13, 29. Ribi 20. 2.-20. 3. Pred vami je izziv, ki bo izrabil vse vaše mentalne, duhovne in fizične sposobnosti. Morda boste srečali tudi človeka, ki ga boste želeli očarati. Vaš finančni položaj ne bo ravno blesteč, zato tudi tega področja ne smete popolnoma zanemariti. Srečne številke: 4, 7, 9, 15, 21. NOVICE O DOMAČIH LJUBLJENČKIH PSI, M*E,y in oSTAL-A DRUŠČINA Ptice pojejo, klepetajo, so vedno pripravljene na zabavo, so družabne in znajo zabavati ljudi vseh starosti in značajev. V velikih, živalskih družinah se počutijo prav tako dobro kot pri osamljeni starejši gospe. Niso zahtevne glede nege, potrebujejo malo prostora in lahko ostanejo nekaj časa tudi same. Celo za božično darilo so primernejše kot pes ali mačka, saj se zlahka in hitro prilagajajo človeku, tako da z njimi tudi v času dopustov nimamo toliko težav. Skobčevke in kanarčki so prave domače živali za vsakogar. Osamljeni ljudje, ki jim manjka človeške družbe, znajo ceniti zabavo se s temi pernatimi tovariši, četudi jim ti ne odgovorijo takoj ali ne najdejo pravih besed. Ptice imajo sposobnost, ki zelo manjka številnim ljudem - znajo poslušati. Kanarčki in papagaji pa so se izkazali tudi kot »učitelji«: zaradi dokaj preproste nege lahko skrbijo zanje tudi otroci in se s tem učijo prevzemati odgovornost za živa bitja. Skobčevke Ti mali avstralski papagaji živijo v naravi v jatah in imajo zato radi zabavo in družbo. Če se ne moremo dovolj ukvarjati s ptico, ji preskrbimo partnerja. Potem se sicer ne PERNATI PRIJATELJI ZA STARO IN MLADO SKOBČEVKE IN KANARČKI bo naučila toliko človeških besed, saj se parček ukvarja več s seboj in nima toliko časa za učenje. Nega teh zabavnih ptic je sila preprosta. Ptičnico z vodoravnimi palicami lahko kupimo že s ptico vred. Na tla na debelo nasujemo poseben ptičji pesek in nanj postavimo posodico s hrano in vodo. Ptičja mešanica zrn naj nujno vsebuje tudi jodov dodatek, saj imajo papagaji zelo občutljivo ščitnico in če se jim ta poveča, je to lahko zanje usodno. Vsakodnevni zrnati hrani dodajamo sadje in solato, za posladek pa poskrbimo z barom (rastlina). Kanarčki Prve divje primerke teh ptic so ujeli in prinesli s Kanarskih otokov v Evropo sredi 15. stoletja. Na celini so jih uspešno vzgojili v najrazličnejših barvnih različicah. Kanarčki so si s petjem hitro pridobili zelo veliko prijateljev. Kanarčkova kletka naj ne bo premajhna, da bo ptica lahko v njej poskakovala in žo solato, kurja črevca (rast- potrebuje. Vodo menjamo frfotala. Kanarček potrebuje lina) in koščke sadja. Poseb- dvakrat na dan, tla kletke pa toliko hrane na dan, kolikor na hrana za kanarčke vsebu- naj bodo posuta z debelejšo tehta. Hrani se predvsem je mešanico različnih zrn in plastjo posebnega ptičjega z zrnjem, rad pa ima tudi sve- proteinskih zrn, ki jih ptica peska. ALI BO USPELA PREVARA? Vladali so, dokler niso bili prisiljeni odstopiti. Izbiranje »najboljših« kadrov je potekalo od mladih nog. Sloj direktorjev, ki so bili vsi po vrsti delegirani po moralnih predanostih in ki ponavadi niso kaj prida veljali na strokovnem področju, je ostal na svojih mestih. To so dejstva, ki so se zgodila v naši deželi ob »predaji oblasti«. Sedaj pa poglejmo, kako so bivši komunisti takrat verjetno razmišljali. Z našo politiko smo zatrli vsako samo-iniciativo, kar je vidno v slabšanju gospodarskega položaja. Tu smo ga naivno polomili, to je jasno vsakomur. Ker smo postali preveč prozorni, je pritisk demokratične javnosti tako močan, da ga ne bomo zdržali. Kaj sedaj? Prvo, preprečiti je potrebno najhujše posledice. Širiti je treba ideje o nemaščeval-nosti. Tu so komunistični »misleci« verjetno imeli nad sabo damoklejev meč v idejah o pokončanju političnih nasprotnikov, ko se je njihova revolucija začela. Drugo, če smo prisiljeni sestopiti in se podati na prve poštene volitve, kjer bomo verjetno dobili samo glasove dosedanjih priviligirancev, to je komunistov, potem obdržimo vsaj »naše« kadre v gospodarstvu. Tretje, posledice osamosvajanja, nujne zmedenosti ob menjavi režima, inercija slabšanja gospodarskih razmer, bodo zrevoltirali »neumne ljudi«, ki se bodo začeli obračati po starih časih. In takrat bo naša priložnost. Četrto, skoraj nemogoča je restavracija »našega režima«, zato lahko iščemo priložnost v lastninskih odnosih, ki so neogibni. Peto, za doseganje lastninjenja je potrebno zamrzniti vodilna mesta, dati vodilnim, to je preverjenim ljudem, praktično pravice lastnika, namerno zavlačevati z lastninsko zakonodajo. V prehodnem obdobju prenesti čim več »družbene« lastnine v roke prejšnjih priviligirancev in v času revolta »množic«, zaposlovati svoje in s politiko zaposlovanja zopet izvajati selekcijo. Šestič, dopustiti podjetništvo, ki ga »neumni« ljudje v zaostrenih pogojih ne bodo sposobni ali pa bo naraščanje zaposlovanja v novih podjetjih, ki jih »mi« v prehodnem obdobju ne bomo mogli nadzorovati, zanemarljivo proti številu ljudi, ki bodo neogibno pristali na cesti (rok za odprtje podjetja mora biti najmanj 8 mesecev). Zgoraj navedena razmišljanja so precej verjetna, ker dogajanja kažejo v to smer. Vendar se bivših oblastnikov vidno loteva panika. Pa poglejmo zakaj. Bivši »teoretiki« so podcenjevali ustvarjalni naboj Slovencev. Kar se kaže v izrednem razvoju malih podjetij. Ta razvoj preseneča tudi mene, ker se je v dveh letih bruto proizvod podjetij do pet- sto zaposlenih dvignil na 40% skupnega proizvoda. To dejstvo kaže na izredno število ljudi, ki so gledali daleč naprej že v komunističnih časih. Moram priznati, da sem tak razvoj pričakoval v petih letih, kar bi bilo verjetno prepozno po scenariju »bivših«. Podcenjena je bila tudi moč demokracije. Zadnje čase je vse več »afer«, v katerih se odkrivajo ti. divja lastninjenja, korupcije itd. Ja, ja je že tako, da ste dobili konkurenco, ki ni tako naivna. In ker je bil kapital glavna oporna točka, je panika na mestu. In slednje, negativno selekcijo je zamenjala pozitivna (hočeš nočeš), kar pomeni, da bodo prišli in že prihajajo ljudje, kjer bo glavna vrlina delo, znanje, to so pa stvari, ki ste jih bivši zatirali, ker jih sami niste poznali. Pa še beseda o paniki, brez skrbi ne bo maščevanja, le mirno boste odšli na smetišče zgodovine. In govorilo se bo nekoč so bili... vsaj upam tako. MAG. PROF. BOŠTJAN ŠUMEL KAM PLUJEMO (PLJUVAMO)! V časopisu NOVA DOBA, kjer je bil 15.9.1993 na 19. strani, objavljen članek z gornjim naslovom, gospoda Kolariča iz Maribora, bi rada posredovala bralcem nekaj mojih odgovorov g. Kolariču: Ali so »ostanki starih struktur« ali je to novopečena »jara gospoda«, ki v nebrzdani želji po oblasti, proizvaja afero za afero, je za zdaj še težko nezmotljivo določiti: dejstvo pa je, da naši državni preiskovalni in sodni organi, niso razrešili v 2 letih še niti ene afere in objavili krivca. To je živa resnica. Vsakdo to ve. Tako reagiranje vlade je nevzdržno. Kako je mogoče, da sam državni vrh, ki ima vse vzvode oblasti v rokah, temu ne naredi konec ? Gospod Kučan, gospod Drnovšek, kaj čakate, koga se bojite ? Komu v prid je stanje nemoči v naši državi in kako dolgo naj to še traja ? Dejstvo je tudi, da se člani raznih političnih strank, ki bi se morebiti lahko čutile delno ogrožene z razkritjem krivcev afere - besno preko medijev zaganjajo v človeka, ki je afero, oziroma kršitev odkril in ne v krivca. Torej ni važen krivec, temveč kdo in kako je dobil informacijo o prestopku. To je butalstvo! In kdo ga dopušča? Med drugim tudi g. Kučan, g. Drnovšek, ki sta bila od slovenskega naroda pooblaščena, da skrbita za procvit slovenske države in ne za podpiranje butalstva. Če je minister Janša odkril nekatere afere, kot npr. prisluškovalno afero, afero orožja v Mariboru, afero odvzema orožja TO od JLA; bi moral biti le pohvaljen za svoja, v dobrobit Slovenije usmerjena razkritja. Dogaja se ravno nasprotno! Vrši se kampanja blatenja Janše, kot da bi si volilci ne znali sami ustvariti mnenja o Janši, ter z namenom, da se jim zamegli dve dejstvi: da on ni nič kriv, ter da krivci afer še vedno nekaznovano hodijo po Sloveniji in brišejo sledove, ter da bo verjetno tako še vnaprej v naši državi. Krasna država, kaj? In za take razmere ni nihče nič kriv, najmanj najvišji predstavnik države, predsednik Kučan, za katerega je zaprti A. Štor- man izjavil v intervjuju, da je gospod Kučan prefinjen politik, ki pa ni nikoli za nič kriv in za nič odgovoren. V časopisu DELO z dne 31.8.1993 str. 2 piše v sporočilu Ministrstva za obrambo, sledeče: citiram: »Vse do danes je namreč ostalo nerazčiščeno vprašanje medlega in nepravočasnega reagiranja predsednika Kučana ob razorožitvi TO od 15. do 19. maja 1990. Takrat je JLA razorožila večino enot in štabov TO, predsedstvo oziroma predsednik predsedstva RS, ki je bil prvi obveščen o razoroževanju TO in ki je edini imel ustavne in zakonske pristojnosti, da razorože-vanje prekine, pa je po mnogih naših prošnjah in zahtevah iz občin zaustavil oddajo orožja šele po tem, ko je bila akcija skoraj zaključena, Slovenija pa tako rekoč povsem razorožena. Že takrat smo razpolagali z informacijami, da je bil predsednik Kučan o nameravani akciji razorožitve TO podrobno obveščen že precej prej, preden se je začela«. Dejstvo je po vsem tem, da je gospod Kučan vedel za odvzem orožja TO in ni pravočasno reagiral. Nihče ga ne bi mogel umazati in diskreditirati (kot se boji v članku g. Kolarič), če se ne bi gospod Kučan z zgoraj navedenim dejstvom umazal in diskreditiral, kar sam! Poleg navedenih dejstev, bi omenila še, da, kako lahko kot oče slovenskega naroda - miži - ob ne dovolj zastraženi jugovzhodni meji, že toliko mesecev, in ne svetuje oziroma spodbudi vlado, da izvede takojšnjo preprečitev ilegalnih vstopov številnih tujcev in beguncev v Slovenijo. Seveda, za vsa navedena dejstva, ki mi jih lahko tudi skušate (gospod Kolarič) spodbijati, ni gospod Kučan nič kriv, podobno, kot ni nič kriv gospod Drnovšek, sploh nihče ni nič kriv. Krivi smo samo mi volilci, ki vse to še mirno trpimo! VESNA DROLC, Domžale NA SPREHUD UR SAVINJI? Celjani jo imamo radi, ker prinaša tudi v poletno vročino nekoliko svežine, čeprav je imela letos le malo vode, tako, da se je struga ponekod začela zaraščati. Toda, to so prava skrivališča za divje race, ki jih ni malo. No, in če greš na sprehod ob Savinji, doživiš mnogokaj. Tik ob njej je urejena sprehajalna pot - namenjena pešcem seveda. Pol poti je asfaltirane, stali del, ki pelje v smeri INGRADA pa je še makadamska. Sem prihajajo mladi in posedajo ob strugi. Z opornicami ali brez njih se namenijo sem starejši občani iz bližnjega doma za ostarele in posedajo na klopeh, ki so ob poti. Srečujejo se ljudje in pomenkujejo o tem in onem. Tudi o tem, kako naj bi sprehajališče izglodalo. Senca, ki jo daje drevje ob poti, ni dovolj za mir, ki ga pridejo ljudje iskat sem, tudi šumenje vode ne, tudi ob jezu, ki pada s tako silo, da preglasi pogovor. Gostišče na Špici naj bo obiskano - pri mostu čez Ložnico. Prav je, da se mladi družijo. Vendar, ob Savinji na sprehajalni poti nebi smelo biti prostora za mopediste, motoriste in celo avtomobile. Da, prav ste prebrali. Če boste šli na sprehod in če ne bo kdo, ki je dolžan, poskrbel zato, da se bodo občani v miru sprehajali, boste od glavnega mostu do INGRADA »bežali« pred najmanj 30. mopedi in motorji, se umikali 5. kolesarjem in celo trem avtomobilom (doživeto). Srečali boste seveda vse vrste psov in njihove lastnike - ve čina jih ima na vrvici, kot je to predpisano. In, če pomislimo, da je to edino sprehajališče za mesto, ki ima več 10.000 prebivalcev in da se, sem podajajo predvsem tudi mlade mamice z dojenčki in otroki, potem bodo mogoče tudi odgovorni za prometni red ZAČEL! UKREPATI. Kajti čestokrat morajo biti sprehajalci priče objestnim »tekmovalcem« na mopedih, motorjih in kolesih. Verjetno nisem jaz edina, ki tako mislim. JULIJANA HOČEVAR, Celje VSI SLOVENSKI NACIONALISTI V zadnjem času se slovenski nacionalisti (Jelinčič, Poljšak, Gerlanc idr.) prav po butalsko obtožujejo predvsem okoli tega, da ne prvi, ne drugi in ne tretji nima nič opraviti s skupino slovenskih obritoglavcev (skinheadsov v ang.j.). Povod za takšno sprenevedajoče početje nacionalističnih prvakov so bile medijsko zelo opazne demonstracije obritoglavcev pred slovenskim parlamentom. Dejstvo je, da so obritoglavci (sociološko gledano) predvsem skupina družbene margine (obrobja) z izrazito notranjo homogenostjo ter radikalno naravnanostjo navzven. Posamezniki, ki tvorijo takšno skupino, so predvsem iskalci identitete (osebne, politične, kulturne itd.), naklonjeni so idejnemu vodji, težijo k temu, da se jih zelo strogo vodi (akcije so usmerjene na določene subjekte), izhajajo pa iz pretežno zadovoljivega socialnega okolja. Obritoglavci so radikalizacija zahtev civilne družbe, zaradi prej naštetih lastnosti pa lahko najprej padejo pod vpliv deformiranih vzvodov države (političnih strank ekstremne levice ali desnice). Ta formula je identična evropskim momentom (Nemčija, Avstrija, Danska). Če se vrnem k našim obritoglavcem, lahko ugotovim, da čisto nič ne izstopajo od svojih kolegov po Evropi, zato je potrebno tudi v bodoče računati z njimi kot s sestavnim delom slovenske družbene margine, ki se bo le še krepila kot reakcija na konkretno situacijo (politično, ekonomsko itd.). V Sloveniji jih je že okrog 400, samo v Ljubljani okrog 100. Priznavajo, da jih je Jelinčič prevaral, zato je v nelagodju in reagira tako, kot je prejšnji teden. Pri tem pa izničuje vsevprek in se deklarira za poštenega, demokratskega človeka (beri: levičarskega lizuna). ' Vsi zgoraj našteti nacionalisti naj zatorej že nehajo zlivati gnojnico drug po drugem, temveč naj čimprej podprejo NSSS po zahtevi o odpravi dobrohotnega in izdajalskega Zakona o državljanstvu, kasneje pa bi bilo koristno, če se združijo v neko normalno politično grupacijo, ki bo le tako lahko prejela 3% volilne podpore za vstop v lokalne parlamente. Z. Jelinčič pa je tako in tako že politično /mrtevl (SNS beleži le še 1,3% od 9,8%), zato bo moral začeti kooperativno delovati z vsemi ostalimi političnimi subjekti na politični desnici in dojeti, da Slovenija za enkrat še ni Iv času po padcu We-imarske republikel. GREGOR URANIČ, Celje KOLEKTIVNA (NE) VARNOST Kadar moški zasnubi žensko, tedaj to običajno šele potem, ko je dobil njen »tihi« pristanek. Sedanje zavzemanje Slovenije za članstvo v NATO - paktu bi lahko tako obravnavali. S tem je že dan odgovor, KDAJ je asociacija Slovenije z NATO postala aktualna. Najbrž NE PRED razpletom Balkanske vojne. Enako so brezpredmetna ugibanja, koliko je odločitev pri tem v prostih slovenskih rokah - enako kot je nesmiselno DANES razpravljati o »samostojnosti« nekdanje vključitve Slovenije v sistem balkanske kolektivne varnosti 1919 in 1945 imenovane »Jugoslavija«. Pač pa je, če je »posilstvo že neizbežno treba vsaj uživati«. Odnosno, potegniti ven NAJVEČ, če nam torej minister za obrambo odpira oči, kje je naše mesto, tedaj je na ostalih resojih, da dosežejo, ali bo Slovenija del razvite kolektivne navezanosti v smislu Luxemburg ali Filipinov. Dr. BORIS OGRIZEK, Kranj JAVNU PISMU »GOSPODU« PETRU PLANINŠKU, CELJE Končno ti je uspelo, kar si dolgo načrtoval. Zaradi moje naivnosti in nepazljivosti, ker sem verjel v človeka, toda povsod so pravila, ki jih je treba spoštovati. Tudi, če prestopiš mejo, po kateri ni več vrnitve, je treba iti pokončno, ne kot kača levo, desno. Spoštujem čast in profesionalnost, ti pa si bil človek samo na zunaj, znotraj pa vse gnilo. Kljub vsem nevarnostim sem imel srce, ti pa si užival in premišljeval o svojem bodočem hrabrem dejanju. Nisi spravil samo mene v zapor, uničil si mi prijateljstvo z meni dragimi ljudmi. Ali res samo zaradi kupa umazanega denarja? Si to svojo podlost storil samo zato, da ti prijatelji z Ljubljanske zamižijo pri tvojih malih lopovščinah v preteklosti. Roka opere roko, ti si se zelo potrudil, da bo pravica ostala slepa, toda za vsako rit zraste palica. Bili ste hitri, toda vseeno ne dovolj. Pozabili ste na malenkost. Morda ti ni prijetno, ker te ogovarjam z »gospodom«? Sedaj si res »velik gospod«, ko si »svinjsko nategnil« - oprostite izrazu, dve muhi na en mah, imaš en velik zavojček, s katerim si boš lahko kupil Maseratija, ki si ga tako želiš in še zelo veliko ti bo ostalo. Seveda, če ne boš preveč zapravljal, lagodno življenje, kot si ga želiš, veliko stane. »Gospod« Peter Planinšek, veliko ljudi je nasedlo tvojim lažem, mene pa je tvoja dvoličnost najdražje stala. Morda ti bom po vseh letih, ko se vrnem, to svinjarijo oprostil, če boš seveda še kje na Celjskem, toda ne vem, če ti jo bodo ONI DRUGI? Bog ti pomagaj! P.S.: Vsem ostalim! Premislite, če se to splača početi, ali pa je več vredna svoboda v tem pokvarjenem svetu, a tudi lepem. Jaz vem odgovor! VINKO STOPAR, Celje ZELENI - EKOLOŠKO SOCIALNA STRANKA PROŠNJA Ne želimo komentirati vaše združitve s socialisti, čeprav bo morda na ta način večjo težo dobila stranka ZELENIH (Gošnikova), kar se bo najbrž zgodilo, če v združeni stranki ne bo imena Zeleni. Najbrž pa vas bo zamikalo, da boste spet v vladi, kar načelno, kar zadeva ekološke stranke, zavračamo, saj je po našem prepričanju pravšnja le opozicija. Prosimo pa, da nam potrdite, da naš dogovor, s katerim smo seznanili tudi javnost dne 21.9.1993, velja in boste svoje partnerje v skupni stranki prepričali, da gre za dogovor, ki zavezuje tudi njih. Ponovno poudarjamo, da želimo predvsem podporo, da nevladne ekološke organizacije dobijo ustrezen status in tudi nujen denar. Še naprej smo zraven pri programiranem izstopu Slovenije iz jedrske družine (in v tej zvezi za vseljudski referendum). Glede tras avtocest predlagamo, da se sestanemo tudi s Kmečko zvezo pri SLS (njihov zeleni del), saj bo šlo predvsem za varovanje plodne zemlje. Posebej prosimo, da pri sprejemanju zakonodaje o državni upravi podprete čim večjo samostojnost inšpekcij, kar pa v okviru ministrstev ni možno. Glede Listine SEG o gozdu še pričakujemo vaše stališče. Ostane zahteva o ustreznem ravnanju z množico odpadkov v čistilnih napravah TEŠ. Najbrž ni sporno, da je čistejša Sava še vedno zakonit predpogoj za delovanje HE Vrhovo. Prosimo tudi, da vaš član, minister za zdravstvo dr. Voljč, pripravi za vlado program trajnih in sistematičnih raziskav vplivov okolja na zdravje ljudi. (O tem bi se radi posebej sestali). Upamo, da naše sporočilo pravilno razumete in naše uvodno razmišljanje o združitvi štejete le kot eno izmed mišljenj, ki ne želijo v nobenem primeru imeti kakšen vpliv na vaše suverene odločitve. Ekološki pozdrav! Za Izvršni odbor SEG Tajnik KAREL LIPIČ NOVf 190BA w±. S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu. S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata. Spoštovani naročniki! Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu se ne smemo - informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje. Kaj še daje Nova doba? ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455. NOVftSOBA NAROČILNICA Ime...............................priimek. naslov..................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. (število) Obvezujem se. da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Pol kilograma čistega zlata za stare in nove naročnike tednika Nova doba NAGRADA ZA ZVESTOBO Začetek nove velike nagradne igre Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje Edini pogoj: plačana naročnina KNJIGE ZA VAS! Ni vsaka knjiga DOBRA. DOBRA je tista, ki vam ostane v spominu. In mi vam ponujamo DOBRO knjigo - še več: PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Paket sestavljajo knjige: Peter Božič Rudi Čačinovič ZDAJ, KO JE NOVA MED DVEMA OBLAST CERKVAMA On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. MjEmnomsr 5 ! j Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na ptčko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« ki trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. In ko je vsa brigada stala na »krugu« mimo kot pribita, je komandant brigada opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo ki lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Moja generacija je živela ob žerjavici ki plamenih dveh svetovnih morij. Srca in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bik) pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bik) je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanja, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255,110-033, faks 311-956. Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA Umreti s Serajevom Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« Matej Bor JERNOV ROKOPIS AU MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto In z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jemovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Jem namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. S | A I J Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Psihosocialni portreti sodobnikov Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhod-. nega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Knjiga bo izšla v začetku oktobra 1993. Vladimir Kovčič /TEBRI DRUŽBE POSEBNI POPUSTI! Vrednost vseh petih knjig je 9.040 SIT, vendar vam jih nudimo za 5.900 SIT. Če naročite štiri, jih prejmete za 4.900 SIT, če naročite tri, jih dobite za 3.500 SIT, če naročite dve knjigi, pa prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno. Naročite lahko tudi samo eno knjigo, vendar po polni ceni. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno ^ naročam(o) ____________ izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST naročam(o) ------------ izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA naročam(o) ------------ izvod(ov) knjige OLASNIK PEKLA naročam(o) ____:_______ izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS AU MARTINOVA SENCA naročam(o) ------------ izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov:--------------------------------------------------------- Ulica, poštna št„ kraj:-------------------------------------------------------------- Ime in priimek podpisnika:----------------------------------------------------------- 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju. Dne:______________________________ — Podpis naročnika NOUfiDOBA .m GOSPODARSKA ZBORNICA GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno ELEKTROMEHANIKE Pošta: 61360 informacijskega sistema - ELEKTRONIKE PONUJA Naslov: SINJA GORICA 106 BORZA ponudb, povpraše- TRANSFORMATORJE ZA Tl- Telefon: 061/755-423 vanj in informacij za vse obli- SKANA VEZJA MANJŠIH Telefaks: 061/755-401 ke poslovnega sodelovanja MOČI. RAVNO TAKO IŠČE Kontakt: MARIJA PERKO smo izbrali nekaj ponudb in INTERESENTE ZA KOOPE- 9. povpraševanj domačih in tu- RACIJSKA SODELOVANJA. SL003-01916 jih podjetij, ki iščejo poslov- Naziv: ELED D.O.O. ne partnerje (celotna baza je Kraj: POLJČANE na razpolago v Informacijski Pošta: 62319 pisarni Centra za informacij- Naslov: DRAVINJSKA C. 25 ski sistem GZS in na vseh Telefon: 062/825-059 območnih zbornicah GZS. Telefaks: 062/825-807 1. SL003-01902 NUDIMO DOMAČO VOVKO. Kraj: CEUE Pošta: 63000 Naslov: ULICA VOŠNJAK 6 Kontakt: IVAN GUBENŠEK 2. SL003-01905 PONUJAMO ELEKTRIČNI RADIJATOR IZ MARMORJA ALI GRANITA IZ VEČ KOT 30 VRST KAMNA, MOČI OD 600 DO 1200 W. RADIATOR IMA OKVIR IZ NERJAVEČEGA JEKLA /RF/, DEBELINA JE 45 MM, DIMENZIJE OD 850 X 400 MM DO 1100 X 500 MM, TEŽE OD Kontakt: VIKTOR DRAME 6. SLI- SL003-01913 PONUDBA: - PRETOVORNI KESONI 45 DO 60 KG. PROSTORNINE CCA. 42 M3, TEMPERATURA KAMENE BRATOV - NADGRADNJE ZA PRE- PLOŠČE PLOŠČE DO 90 VOZ ŽIVIL: KRUHA, SADJA, STOPINJ CELJZIJ. MLEKA IN MLEČNIH IZDEL- ENOSTAVNA MONTAŽA, KOV, ZELENJAVE. ZDRAVIL, EKOLOŠKO NEOPOROČEN, -- KONFEKCIJE, POSTNIH PO- MEDICINSKO ZDRAVO NUDIMO PREVOZE S TO- ŠIUK, POTUJOČE TRGOVI- GRETJE, ENERGETSKO VORNIM VOZILOM LETNIK NE NADGRADNJE SO LAH- EKONOMIČEN. 1988 6/7 T NA VSEH RELA- KO IZDELANE NA RAZLIČ- Naziv: INTERIER BABBEO CIJAH. Naziv: INTERCAR Kraj: VRHNIKA Pošta: 61360 Naslov: POD LIPO 94A Telefon: 061/752-081 Kontakt: JANEZ PEČKAJ 3. NIH ŠASIJAH VOZIL; DIMEN- Kraj: LJUBLJANA ZIJSKO SO LAHKO IZDELA- Pošta: 61000 NE STANDARDNO ALI PO Naslov: ČESNIKOVA 10 ZAHTEVAH NAROČNIKA. Telefon: 061/551 -378 84 Te-Naziv: KOVINARSKA, D.O.O. lefaks: 061/551-378 VRHNIKA Kontakt: MIROSLAV TUU Kraj: VRHNIKA 10 Pošta: 61360 SL003—oidtfi Naslov: SINJA GORICA 106 ŠVEDSKI PROIZVAJALEC KANUJEV IN MANJŠIH ČOL- SL003-01908 BRITANSKO PODJETJE IŠ- Telefon: 061/755-423 toLOVRABA7TCPK?!' N0V lz ALUMINIJA IŠČE SOLO. SLUŽBA ZA EKO~ Kont3kt. MARIJA PERKO 84 \y qj o\/pmi h i i\/^7KiibrA NOMSKE ODNOSE S TUJI- 7. NO PRI GOSPODARSKI SL003-01914 V SLOVENIJI UVOZNIKA - DISTRIBUTORJA. KATALOG Sl LAHKO OGLE- ZBORNICI SLOVENIJA RAZ- PONUDBE PLOČEVIN: ŠIR. v iNPnRMArii^ pT POLAGA S CENIKOM IN KA- DOL. MM 0*^/ Rn^PnnARcčL' TALOGOM NA VPOGLED JE - CCA 1000 KG PLOČ. TRAK trormipf ^ nv/Fwi m V INFORMAajEN, P.SARN, N^iv: LINOER^NIUM- Naziv: SCOLA, SCHOLAOU- Č 0147 1 X DO 300 DO 2500 SvFntJk-A IP INDUSTRIES LIMITED - CCA 5000 KG PLOČ. TRAK TiNR