PoStnina plačana v gotovini m, b) Ljubljana, ponedeljek 26. septembra 1938 Cena t Din UpravruStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St- 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. [nseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska. cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje In svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ČSR odklanja nove nemške zahteve Službeno češkoslovaško sporočilo o dogodkih zadnjih dveh dni in o mobilizacije - Tudi Anglija in Francija sta mnenja, da nemški memorandum m osnova za sporazum - Praška vlada v trajnih stikih z londonsko in pariško Praga, 25. septembra. AA. Po češkoslovaškem radiu je bilo danes ob 12.30 objavljeno naslednje poročilo: Sovražna propaganda širi v vseh jezikih najrazličnejše klevete o Češkoslovaški, da bi nas v svetu predstavila kot rušitelje miru. Danes se ta propaganda poslužuje naših mobilizacijskih ukrepov, ki jih označuje kot poskus, da bi se prekinila pogajanja med angleškim ministrskim predsednikom in nemškim kanclerjem v Godesbergu. Ta obrekovanja najkategoričneje zavračamo, ker nimajo absolutno nikake podlage Ves svet ve, da se mi ne poslužujemo takšnih sredstev, da bi varali javno mnenje, kakor je to navada sovražne propagande proti Češkoslovaški. Ves svet tudi ve, da naše izjave slone edino na neoporečni stvarnosti. Ponovno poudarjamo zaradi češkoslovaškega javnega mnenja, kakor tudi zaradi javnega mnenja v ostalem svetu, da to. kar hočemo zdaj sporočiti glede poteka dogodkov, predstavlja stvarnost, ki se ne naslanja samo na uradne listine češkoslovaške vlade, temveč tudi na uradna poročila angleške in francoske vlade. Ugotavljamo kot stvarnost, v katero nihče na svetu niti najmanj ne dvomi, da je čsl. vlada v noči od torka na sredo 21. septembra letos uradno pristala na načrt angleške in francoske vlade za resna pogajanja ter odstopitev gotovega dela češkoslovaškega ozemlja, ki je naseljen z nemškim prebivalstvom. Ta pozitivni odgovor je dala češkoslovaška vlada kljub temu. da je pri tem šla preko meja, ki so bile malo prej označene celo od strani sudetskih Nemcev kot primerna osnova za reševanje sudet-sko-nemškega vprašanja. Češkoslovaška vlada je sprejela težke pogoje na izrecno priporočilo dveh vlad, ki sta prcv**?i rsase vlogo posredovalca, to je vlade Velike Britanije in Francije, da ČSR ne bi bila obtožena, da je ovirala možnost za vzpostavitev splošnega miru v Evropi in v vsem svetu. Sprejeli smo težke pogoje v soglasju z nasveti zapadnih velesil. Ministrski predsednik Chamberlain je zatem odpotoval h kanclerju Hitlerju s pozitivnim češkoslovaškim odgovorom. Toda čim jc predsednik angleške vlade v Godesbergu podal ta pozitivni odgovor, ie takoj sprejel čisto rove predloge, ki v veliki meri presegajo tisto, kar je bilo prej dogovorjenega v Berchtesgadenu. Tu se je ponovno manifestirala znana taktika, ki za pogodbeno stranko sestoji v tem, da pri vsakem popustu druge pogodbene stranke postavlja večje zahteve Angleški ministrski predsednik je prinesel iz Godesberga nov osnutek in nove pogoje Nemčije, ki so bili danes dopoldne sooročeni češkoslovaški vladi. Že o priliki sprejema teh novih pogojev je bilo Chamberlainu jasno, da niti angleška niti francoska vlada ne bi mogli priporočati Češkoslovaški, da sprejme nove pogoje, niti da bi dalje svetovali Če- škoslovaški, naj ostane pasivna in naj se ne pripravi na obrambo. Zaradi tega so v petek 23. septembra ob 18.15 francoski in angleški zastopniki v Pragi po uradnem navodilu svojih vlad izjavili češkoslovaški vladi, da niti Anglija niti Francija ne moreta prevzeti nase odgovornosti, ter so svetovali Češkoslovaški, naj se zadrži pasivno. To je pomenilo, da celo velesile niso smatrale novih pogojev za resno osnovo k sporazumu. Češkoslovaška vlada se je sestala v petek ob 20. takoj po tem sporočilu obeh diplomatov ter je prišla do zaključka, da mednarodni položaj absolutno zahteva, da je treba podvzeti obrambne ukrepe za vsako morebitnost. To toliko bolj, ker se je tedaj na naših mejah manifestirala večja aktivnost oboroženih tolp, ki so nosile ^rožje tujega porekla. Te tolpe so prišle iz tujega ozemlja ter napadale naše osamljene carinarnice in obmejne straže. Češkoslovaška vlada je pred tem ukazala vsem oblastem in organom na meji, da se strogo vzdržijo vsega, kar bi mogli drugi slabo tolmačiti, posebno pa, da se ne poslužujejo orožja ^niti v primeru velike nevarnosti. Češkoslovaški organi niso niti v enem primeru prestopili meje, ki je bila do malo prej na videz podvržena strogemu nadzorstvu, a je postala zdaj popolnoma svobodna, tako da so mogle tolpe napadalcev izvajati s puškami, strojnicami, ročnimi bombami in drugim orožjem napade s sosednjega nemškega ozemlja na češkoslovaško stran. Če bi bili takšno stanje gledali čisto pasivno, bi se samo po sebi sprevrglo v spopad. Zaradi tega je češkoslovaška vlada prišla do zaključka, da bi njena nadaljnja pasivnost mogla postati vzrok za spopad in da bi se ji nekega dne moglo očitati, da je z nezadostnimi varnostnimi ukrepi dovolila in celo povzročila kršitev miru. Zaradi tega je torej nekaj ur po obisku angleških in francoskih ministrov češkoslovaška vlada sklenila v petek zvečer proglasiti mobilizacijo. Češkoslovaška vlada je storila vse te korake z namenom, da ustvari pogoje, ki bi omogočili, da se pogajanja vodijo v miru in varnosti. Nobeno razumno bitje na svetu res ne bo moglo verovati, da bi mobilizacija male Češkoslovaške mogla za kogarkoli predstavljati nevarnost. Ponavljamo torej — zaključuje na koncu češkoslovaški radio. — da do naše mobilizacije ni moglo priti v nasprotju z nasveti in navodili zapadnih velesil, ker češkoslovaška vlada ni storila nikakega koraka ves čas, kar traja ta konflikt in da o tem ne bi bile zapad-ne velesile obveščene. Propaganda, ki stvar predstavlja v drugi luči, je absolutno lažniva in ne gre niti malo za tem, da bi se ohranil mir, pač pa nasprotno dela na to, da se ta mir krši. Pred sporazumom B In Poljsko Po varšavskih vesteh je praška vlada v načelu pristala na pogajanja o odstopa tešinskega ozemlja Varšava, 25. septembra. AA. (Reuter). Tu uradno poročajo, da je tajnik poljskega poslaništva v Pragi opozoril češkoslovaško vlado, da poljska vlada še vedno čaka na svojo noto od 21. t. m. Tajniku poslaništva so odgovorili, da je češkoslovaška pripravljena se pogajati s Poljsko glede njenih teritorialnih zahtev v tešinski šleziji. Tudi agencija Pat poroča, da pričakujejo v Varšavi pritrdilen odgovor čsl. vlade. To poročilo o načelnem pristanku če- škoslovaške na pogajanja glede teritorialnih vprašanj je bilo objavljeno tudi po poljskem radiu ob 15. V vsej državi so to poročilo z zadovoljstvom sprejeli^ V poljskem Tešinu se je ogromna množica ljudstva zbrala na trgu, pela domoljubne pesmi ter vzklikala poljski vladi. Ljudske množice so se približale tudi obmejnemu mostu ter vzklikale Poljakom z druge strani. Francoza zopet v Londonu Po dveurni seji francoske vlade sta ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet snoči odletela v London Pariz, 25. sept. br. Francoska vlada sc jc sestala ob 14.30. Seja je trajala polni dve uri. Udeležili so se je vsi člani vlade, vrhovni poveljnik francoske vojske general Ga-melin in nekateri državni podtajniki. Ob 14.30 je zunanji minister Bonnet pred ministrskim predsedstvom prečita! novinarjem naslednji komunike: »Vlada je na svoji seji sprejela na znanje poročili ministrskega predsednika Daladiera in zunanjega ministra Bonneta o mednarodnem polo- žaju in o memorandumu, ki ga je izročil kancelar Hitler ministrskemu predsedniku Chamberlainu za Češkoslovaško. Vlada je izrazila svoje popolno soglasje z izjavami, ki jih nameravata ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet v Londonu sporočiti angleški vladi.« Novinarji so skušali dobiti od Bonneta več informacij o vsebini memoranda in o njegovem potovanju v London, a v obeh stvareh jc ostal zunanji minister skrajno rezerviran. Iz ministrskega predsedstva sc jc Bonnet odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer je imel šc kratke razgovore z japonskim, ameriškim in rumunskim poslanikom. Daladier pa se je v vojnem ministrstvu sestal še enkrat z generalom Gamelinom in finančnim ministrom Marchandeaujem. Ob 17. se jc tudi Bonnet pripeljal v vojno ministrstvo. Skupno z Daladicrom sc jc nato odpeljal na bourgetsko letališče, odkoder sta ob 17.30 z letalom krenila na pot preko Rokavskega preliva v London. Uro pozneje sta pristala r,a hestonskem letališču v Londonu. Pozdravili so ju lord Halifa.v, sir Vansittart. Cadogan in šc nekateri zastopniki angleške vlade ter francoski poslamk v Londonu Corbin. Z letališča sta se odpeljala v francosko poslaništvo, kjer sta ostala vse do 20. uie. Za 21. uro ie bil napovedan njun sestanek z ministrskim predsednikom Chambcrlamoin. zunanjim ministrom IIalifaxom in drugimi vodilnimi angleškimi državniki. eja angleške vlade Angleški ministrski svet je zboroval ves dan — Zvečer sta prispela Daladier in Bonnet — čsl. odgovor na nemški memorandum izročen London, 25. sept. br. Najboljši dokaz, da se bližajo končne usodne odločitve, je dejstvo, da je angleška vlada že od včeraj v permanenci. Ministrski svet je razpravljal včeraj ves dan, danes pa se je zopet sestal ob pol 11. dopoldne. Navzoči so bili vsi ministri in pritegnjeni so bili tudi glavni referenti zunanjega ministrstva. Dopoldanska seja je trajala do 13. Po seji je predsednik Chamberlain odšel v dvor poročat kralju. Kralj ga je pri-držal na obedu. Ob 15. se je seja ministrskega sveta nadaljevala ter je trajala skoraj do 7. zvečer. Medtem se je v Parizu vršila seja francoske vlade. S seje je francoski min. predsednik Daladier sporočil, da pride z zunanjim ministrom Bonnetom zvečer v London. Na ulicah v bližini Dovvning Strceta so bile zlasti v opoldanskih in večernih urah zbrane ogromne množice naroda, ki v mrzlični napetosti pričakujejo odločitev. Med sejo ministrskega sveta je ob 18. prispel v Downing-Street češkoslovaški poslanik Jan Masaryk. Sprejela sta ga predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax. Poslanik Masaryk je izročil odgovor češkoslovaške vlade na nemški memorandum. Ko je četrt ure kasneje zapuščal zunanje ministrstvo, ga je množica burno pozdravljala s klici »Živela Češkoslovaška! Mi smo z vami!« Izvedelo se je, da je češkoslovaški odgovor na nemški memorandum bil istočasno izročen tudi francoski vladi v Parizu. Popoldne se je tudi raznesla novica, da je prišlo med Češkoslovaško in Poljsko do sporazuma in da bo CSR izročila Poljski nekatere kraje pri Tešinu, ki so naseljeni s prebivalstvom poljske narodnosti. Z ozirom na vesti o madžarski mobilizaciji se je v političnih krogih poudarjalo, da je po informacijah angleške vlade določba pakta Male antante, ki zagotavlja Češkoslovaški pomoč njenih zaveznikov v slučaju neizzvanega madžarskega napada, v polni veljavi. Te vesti so izzvale veliko zadovoljstvo. Globok vtis je napravila oficielna izjava češkoslovaške vlade, da je izvršila mobilizacijo po opozorilu Francije in Anglije, ki ji tudi nista mogli priporočiti pristanka na nove nemške zahteve. Iz tega se zaključuje, da je češkoslovaški odgovor na nemški memorandum v bistvu odklonilen. ČSR vztraja pri svoji Angliji in Franciji dani besedi v pogledu od-stopitve nemškega ozemlja, ne more pa sprejeti zahtev, ki jih smatra za naperjene proti svojemu obstoju. Daladier in Bonnet sta prispela po 19. uri z letalom v London in se ob 20.30 se-staneta s Chamberlainom. Velike manifestacije London, 25. sept. rb. V Londonu so bile snoči nove manifestacije za češkoslovaško. V VVhitehallu se je zbralo preko 100 tisoč pripadnikov delavskih strokovnih organizacij in opozicijskih strank, ki so krenili v Hydepark, kjer so množici govorili Attlce, Greenvvood, Dalas in drugi prvaki laburistične stranke. Množice so zahtevale odločno politiko vlade in odklonitev novih nemških zahtev. Vedno v"čje množice ljudstva se tudi da-n 9 cd popoldneva dalje zbirajo v bližini predsedništva vlade in zunanjega ministrstva. Policija je dobila ojačenje iz londonskih predmestij. Ljudske množice so zelo disciplinirane. Razgovor s portugalskim poslanikom London, 25. septembra. AA. Ciu. je bila seja vlade končana, se je zunanji minister lord Halifax podal v Foreign office, kjer ga je že pričakoval portugalski poslanik, ki je bil poprej izrecno naprošen, da se oglasi v Foreign Officeu. Sestanki državnikov Predsednik Stojadinovič se je sestal z rumunskim zunanjim ministrom S u b o t i c a, 25. septembra. AA. Ko se je romunski zunanji minister Comnen danes dopoldne vračal iz ženeve preko Su-botice v Bukarešto, se je sestal s predsednikom jugoslovanske vlade dr. Miianom Stojadinovičem. Pariz, 25. septembra. AA. (Havas,). Zunanji minister Bonnet je danes dopoldne sprejel po vrsti najprej japonskega veleposlanika Sugimura. ameriškega veleposlanika Bullitta in romunskega poslanika Tecianua. Bruselj, 25. septembra. A A. (DNB). V zvezi z razgovorom ki ga je imel včeraj predsednik belgijske vlade Spaak z zunanjim ministrom Luksemburga Behom, pravijo na merodajnih mestih, da se je luksemburški minister hotel poučiti o diplomatskih in političnih korakih, ki jih je storila belgijska vlada. V luksemburških krogih trdijo, da je Beh ob tej priliki ponovno poudaril željo luksemburške vlade, da bi dobil od velikih držav jamstvo za meje svoje vojvodine. Resno svarilo Madžarski Pikre besede našega polslužbenega glasila — Madžari pa vendar mobilizirajo! Beograd, 25. septembra, d. V beograjskih diplomatskih krogih je vzbudil veliko senzacijo članek nedeljskega »Vremena«, v katerem odločno zavrača madžarske zahteve po reviziji češkoslovaških mej. »Vreme« ugotavlja, da so pričele rasti na Madžarskem zadnje dni zahteve od dne do dne. »Končno so dosegle svoj vrhunec z zahtevo po skupni meji med Madžarsko in Poljsko. preko neke avtonomne Slovaške in Podkarpatske Rusije. Madžari, ki postavljajo take zahteve, očividno mislijo, da so zaključili zmagovito vojno, po kateri se deli plen. Madžarski slučaj najboljše dokazuje, kako težko je kontrolirati pamet, ko se pojavijo prvi znaki smodnikovega dima. Mi mislimo, da bodo ostale želje Madžarov samo želje tudi za bodoče čase in to tem bolj, ker si ne moremo misliti, da bi bile to želje uradne Madžarske. Rumuni j a in češkoslovaška Ženeva, 25. sept. o. V diplomatskih krogih je vzbudil precejšnjo pozornost sestanek rumunskega zunanjega ministra Com-nena z delegatom češkoslovaške. Razpoloženje Rumunske nazorno tolmači današ- nji članek bivšega predsednika vlade prof. Jorge. Če se upošteva, da je rumunski tisk dirigiran, je očividno, da je ta članek izšel z vednostjo merodajnih in odgovornih či-niteljev. Profesor Jorga se odločno zavzema za češkoslovaško. Rumunija je prepričana, da se češkoslovaške ne sme smatrati za izolirano. Rumunija smatra, da zahteve Madžarske ne ogrožajo samo ČSR, temveč tudi njo. To kar danes zahteva Madžarska od češkoslovaške, bo jutri zahtevala od Rumunije. Mobilizacijski ukrepi na Madžarskem Budimpešta, 25. septembra. AA. (Havas). Po sestanku Hitlerja ter Imredyia in Kanye v Berchtesgadnu je Madžarska pospešila priprave za narodno obrambo. Trije letniki rezervistov so bili poklicani pod orožje. Večji del rezervistov, ki so sodelovali na zadnjih velikih manevrih, so obdržali pod zastavo. Zdaj ima Madžarska 160.000 vojakov pod orožjem. V Budimpešti vlada mir. Prebivalstvo ni razburjeno. »Teden pričakovanja« Mussolini v Vicenzi London, 25. septembra. AA. (Reuter.) Iz Rima porečajo: Ministrski predsednik Mussolini je imel danes v Vicenci kratek govor, ki je trajal vsega skupaj samo 7 minut. Med drugim je Mussolini dejal, da se je zdaj za Evropo začel teden pričakovanja. Poudaril je, da Italija ni podvzela nikakega vojaškega ukrepa, da pa naj se nihče nikar ne čudi, če se bo tudi Italija začela pripravljati v primeru, ako bodo druge države še dalje pozivale rezerviste ali zbirale pomorske sile Zdaj ves svet prizna — je nadaljeval Mussolini — da so se delale o priliki sklepanja mirovnih pogodb napake. Kaj je treba proti temu ukreniti? Treba je popraviti ono, kar ni dobro. Naš rimski poslanik pri ministru Cianu Rim. 2o. sept- br. Italijanski zunanji minister ' <:rof Ciano je snoči sprejel iugoslo-venčikeea poslanika Kasidolca. Kakor noro-ča agencija Štefani, sta imela daljši razgovor o mednarodnem položaju. Izmenjala -U si svoje informacije o najnovejšem razvoju dogodkov v Sredmtjii Evropi. Drevi bo govoril Hitler Berlin, 25. sept. AA. (Havas > Hitler se je sneči vrnil v Berlin v spremstvu zu-nanj ga ministra Ribbentropa, Gobbelsa in nekaterih dragih visokih osebnosti, ki so ga bile spremljale v G<*iesberg. B rlin, 25. septembra. A A. (DNB) Mi-nis.er za pron^gand« Gobbels je objavil, da bo v ponedeljek 26 sep.embra ob 8. zvečer gcvoril kancelar Hitler na velikih manif stacijah ki bodo v Sportpaliotu. Ta govor bodo prenašale vse nemške ra-diopostaje. Varnostni ukrepi v raznih državah Pariz, 25. septembra, o. Francoska vlada je razširila svojo mobilizacijo tudi na pomorske in letalske sile in na vsa prometna sredstva. Vzporedno z mobilizacijo v Franciji je tudi Anglija izvedla mobilizacijo pomorskih in letalskih sil. Na Holandskem so se vršili veliki vojaški manevri, ki pa so bili prekinjeni in se je vojaštvo umaknilo v vojašnice, kjer je v strogi pripravljenosti. Zatrjujejo, da je tudi Poljska izdala nalog za pojačenje obmejnih čet na poljsko-češkoslovaški meji, prav tako tudi Madžarska. Haag, 25. septembra. AA. (Havas). Vsa Holandija spremlja v največji mirnosti raz voj mednarodnega položaja. Vendar jc javno mnenje nekoliko vznemirjeno. Vsa Ko-landija soglaša v tem. da je treba obdržati nevtralnost. Na meji se vrše pospešeno vse priprave, da bi se zagotovila obramba holandskega ozemlja. V vojaških krogih smatrajo, da so podvzeti vsi potrebni ukrepi za obrambo države. Protiletalska obramba Berlina Berlin, 25. sept. v. Nemška prestolnica je bila do včeraj še dokaj mirna. Danes pa so bili izvršeni tudii v Berlinu vooški ukrepi. kj so vznemirili Berlinčane ter jim ra mah odkrili resnost položaja. Tekom do-jK>idneva so se pojavile na berlinskih ulicah in trgih protiletalske baterije ter se postavile na raznih pozicijah. Opazovalci teh baterij so zasedli vse visoke stavbe, predvsem pa zvonike, na katerih so montirali evoje optične instrumente. Na raznih trerih se nahajajo tudi veliki žarometi :n prisluškovalci za letala Moštvo pri Protiletalskih baterijah žarometih in prisluškovalcih je v polni bojni opremi in stanju pripravljenosti. Dopoldne so bili nalepljeni po berlinskih ulicah tudi letaki z navodili za obrambo civilnega prebivalstva v slu raju letalskega napada. Obenem je odredi'lo ministrstvo za letalstvo, da morajo biti člani tako zvane protiletalske civilne obrambe stalno pripravljeni na svojih mestih in da ne sme-o zapustiti poslopij, v katerih morajo oprav-liati svojo funkcijo. Dalje je bilo sporočeno Berlinčanom. da bo od nocoj Berlin ze delno zatemenien ter da naj pr:pravi.io v stanovanjih potrebni material za zatemnitev oken. Knez Arsen obolel Bit d, 25. septembra AA. Nj. kr. Vis. knez Arsen, oče Nj. V. kneza namestnika, je nedavno zbolel v Parizu. Pn bolniku je Nj. kr. Vis. kneginja Olga. Še dve prometni nesreči Ljubljana, 25. septembra. Reševalci so danes imeli precej opravka, kakor že nekaj nedelj ne. Ob 17.55 so bili poklicani v Kamnik. Posestnik Janez Rotar iz Črnuč 36 se je vozil tam okrog s svojim motociklom. Vštric kamniškemu kolodvoru pa ga je zagrabil neki avto in ga vlekel nekaj metrov s seboj. Rotar je obležal s precej hudimi notranjimi poškodbami. Ljudje so poklicali avtoiz-voščka, da bi poškodovanca odpeljal v Ljubljano, toda pri Duplici je že prihitel naproti reševalni avto, ki je ranjenca prevzel in ga odpeljal v bolnišnico. Ob 19.28 so morali rešqyalci pohiteti v Kožarje. Delavka Marija Knafličeva se je bila vozila s kolesom, pa je po klancu nizdol zdrvela v ograjo in obležala. Dobila je precej hude notranje poškodbe m leži v bolnišnici.______ Glej tudi poročila na 3. str« Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 25. septembra Nedelja je v splošnem minila brez večjih dogodkov. Rameroma lopo vreme je množice Ljubljančanov zvabilo, da so Sli preživljat svoj weekend v okolico in na Gorenjsko, in tako se je v mestu za 24 ur polegla živahnost, ki simo jo doživljali zadnje dni. Policija je bila ves dan brez opravka, a nescajkrat ao morali intervenirati reševalci. Ranjenci v bolnišnici Na križišču Gasilske ulice in Celovške ceste v šiški je malo pred 16. prišlo do lazburljivega karambc-ia med motocikli-stom in avtobusom. Po Gasilski ulici ie privozil natakar Slamičeve restavracije Feliks Kocbek na svojem motociklu, po cesti pa je prihitel avtobus. Kocbek se je s precejšnjo silo zaletel v avtobus, da je pri padcu dobil nerodne poškodbe po nogah in po obrazu in je padel v nezavest. V bolnici so Kocbeku, ki se je kmalu spet opomogel, obvezali rane, nakar je lahko odšel v domačo oskrbo. Dopoldne so morali reševalci na Fužine, kjer se j0 ponesrečil pleskarski pomočnik Rajko Renko iz Spodnje Hrušioe. Na vrtu neke gostilne je za zabavo stopil na gu-galnico, pa je padel z nj? in se poškodoval na vratu. Iz Iške vasi pa sc morali davi- prepeljati v bolnišnico posestnikove-ga sina Jožefa Ja.plja. Japelj je v soboto zvečer posedel v neki gostilni pa je prišlo med fanti do prepira in pretepa. Nekdo ga je z noežem sunil v levo pleče, a je upal, da si bo lahko doma izlečil rano. čez noč pa se mu je stanje poslabšalo, da so morali poklicati reševalce. Iz kulturnega življenja Z nastopom jeseni se je v mestu živeje razgibalo kulturno življenje. Za »Carjem Fjodorjem« smo v soboto v drami doživeli novo premiero, Finžgarjevo »Verigo«, v Skrbinškovi režiji. Gledališče je bilo zvrhano polno, kar priča, da kriza, o kateri je bilo zadnji čas toliko govora, ni odvrnila publike od našega Talijinega hrama. Občinstvo je domače delo sprejelo s toplimi simpatijami in je igralce ponovno z aplavzom priklicalo pred zastor. Kolektivna ra? 'ava akad. kiparja Borisa Kalina v Jakopičevem paviljonu je bila dopoldne spet ddežna izredno številnega obiska. Dosedanji uspeh nazorno izpričuje, cla je prepad med umetniškim tvorcem in publiko, o kater, m od časa do časa čujemo toliko tožba, lahko premostiti, če umetnikovo delo ostaja blizu življenja in resnice. živahen promet je bil ves dan tudi v plesni dvorani Kazine, kjer razstavlja popularni Kondor svoje karikature. Karikaturist, ki je v Ljubljani — kljub dejstvu, da je v svojem jedru popotnik v \unetnosti — dodobra pognal korenine, in-.a stalno tudi polne roke dela, da iz zanimivejših obrazov izlušči človekovo bistvo in značaj. Povratek našib visokošolcev iz Prage V nedeljskem jutru na vse zgodaj se je vrnila v Ljubljano skupina naših visokošolcev članov Jč lige, ki je bila pred 18 dnevi odpotovala na študijski izlet po češkoslovaški. Mobilizacija je zatekla naše visckošolce v čeških Budjejevicah. Kazalo je že, da se bodo morali vrniti domov k velikim ovinkom čez Rumunijo, toda posrečilo se jim je še potovati čez bivšo Avstrijo. Njihova vrnitev je gotovo bila veliko olajšanje staršem, ki so bili zaradi svojih najdražjih že v skrbeh. Izlet sam, sprejem med brati Čehi in Slovaki ter dogodki zadnjih dni, ki so jim bili naši visok o-šolci žive priče, — vse to je moglo le še bolj utrditi vezi, ki nas že tako dolgo vežejo s severnimi brati, ki preživljajo zdaj tako usodne dneve. Vrnitev naših rudarjev na WestfaIsko Z nocojšnjim brzovlakom ob 21. uri se je iz Ljubljane vrnila v Nemčijo druga skupina letošnjih westfalskih izletnikov. Na ljubljanskem kolodvoru se je zbralo 160 mož }n žena, fantov in deklet. Preživeli so 3 tedne oddiha v najrazličnejših krajih na domo- KASTEL D.D. ZAGREB Trst 25. septembra. V Trstu so končno pristali, da se izvrši mednarodni plavalni miting na bazi dogovora sporeda za meddržavni dvoboj in da bo italijanski savez plačal vse »troške, ki jih je imela naša reprezentanca. Tržaški časopisi so medtem objavili, da bo na sporedu le meddržavni dvoboj v waterpolu in skokih. Zastopniki jugoslovenskega saveza so proti temu protestirali, nakar so se funkcijonarji italijanske federacije opravičevali, da so to povzročili tržaški novinarji brez vednosti saveza. Končno so se sporazumeli, da je Italija dolžna revanš za Bled v 1. 1939 in sicer pod enakimi pogoji, kakor so bili dogovorjeni za Bled. Jugoslovenski delegati so zagrozili, da so od tega dvoboja odvisni nadaljnji prijateljski stiki med obema savezorna. Sklenjeno je bilo, da se sedanje dvodnevno srečanje službeno imenuje »Mednarodni plavalni dvoboj v Trstu s sodelovanjem jugoslovenskih in italijanskih plavačev, waterpolistov in skakačev«. Sinoči ob 21. se je v kopališču »Auso-nia« začelo tekmovanje, na katerem so razen najboljših jugoslovenskih plavačev iz Dubrovnika, Splita, Sušaka in Ljubljane, sodelovali tudi najboljši plavači, skakači in waterpolisti italijanskih klubov. Gledalcev je bilo največ 1000, čemur so bile krive časopisne vesti. Med gledalci so bili naš generalni konzul in konzul v Trstu, zastoDnik prefekta. športni inšpektor fašistične organizacije Jeger, predsednik italiianske plavalne federacije dr. Bitetti vih svojcev, pa tudi na potovanjih p«o Jugoslaviji. Med njimi je kakšnih trideset Nemcev, ki so vsi preživeli krasne dneve v Jugoslaviji, da ne morejo prehvaliti lepot Bleda, Jadrana in bosanskih mest. Vse so si ogledali, povsod so bili prijazno sprejeti, nič jih ni brigala visoka politika, a ko so prispeli v Ljubljano, jih jc tu popolnoma presenečene zatekel razplet usodnih dogodkov. Vendar se vsi izletniki vračajo v Nemčijo s prepričanjem, da bo nemara le še mogoče ohraniti mir in da bo svide-denje ob letu še prisrčnej^še, kakor je bilo letos, ko sta prišli v Ljubljano zapored dve voliki skupini naših rojakov in je obakrat bilo z njimi precejšnje število njihovih nemških prijateljev. Ko se je vrnila pred štirimi tedni prva skupina iz Jugoslavije v Nemčijo, je znani publicist in novinar Gerhard Kili objavil v več uglednih poruhrskih dnevnikih daljše poročilo, v katerem je poudarjal, da sc je iz majhnih začetkov razvilo vsakoletno ro- ' Ljubljana, 25. septembra Ob številčni navzočnosti skavtskega naraščaja se je vršil danes dopoldne v beli unicmski dvorani občni zbor Zmajevega stega skavtov. Občni zbor je malo pred enajsto uro otvoril br. starešina g. Kuna-ver, ki je pozdravil navzoče članstvo, spregovoril nekaj uvodnih besed in predložil vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru H. Nato je dal besedo namestniku starešine g. Vazzazu, ki je pomagal pri reorganizaciji skavtov po novem ministr-sker odloku. G. Vazzaz je povedal: »Ker sem kot nadzorni profesor za skavtsko organizacijo prevzel na III. realni gimnaziji iniciativo za reorganizacijo Zmajevega stega. moram in hočem prevzeti tudi odgovornost za vse, kar se Je zgodilo v stegu v zvezi 9 to akcijo... Nihče v ste^jvl upravi ni nameraval napraviti iz skavtov navadnega šolskega društva, ki naj b ga vodili profesorji. Izvršila se je prilagoditev šoli v tem emi-slu, da se priznava šolski oblasti pravica po zahtevi, da v organizaciji, ki je na šoli dopuščena, smejo biti člani samo učenci zavoda in da jo vodijo samo osebe, ki jim šolska oblast lahko zaupa, — to se pravi, da se priznava šoli pravica do praktičnega nadzorstva nad skavtsko organizacijo na šoli. Ravnateljstvom srednjih šol so bila predložena skavtska pravila z dostavkom, da se bo omejilo članstvo stega le na učence rrrednjih ln meščanskih šoi; da se bodo organizirale skavtskc. edini ce samo po posameznih zavodih, steg pa kot medzavodna organizacija, katere upravo bodo tvorile samo šolske c^ebe, učenci in njihovi učitelji, le v izjemnih primerih tudi druge osebe, ki jim šolske oblasti zaupajo vzgojo mladine. Ž o lake oblasti pa so pokazale polno zaupanje do stegove uprave in so ji šle povsod na roiko.« Starešina Kunaver se je g-Vazzazu toplo zahvalil za požrtvovalno delo med skavti in je povabil stegovodjo, da poda svoje poročilo. Iz poročila stegovodje g. Petra Peterima je razvidno, da je bilo delo organizacije v tekočem letu uspešnejše nego katero koli leto doslej. Preteklo je petnajsto leto obstoja Zmajevega stega in ob tem lepem jubileju so priredili skavta uspelo razstavo na velesejmu, in drugi. Vreme je bilo ugodno, morje mirno, kar je omogočilo odlične rezultate, s katerimi je zlasti zadivil član Juga in naš ožji rojak Branko Žižek. Plavalne tekme so prinesle jugoslovenskemu plavalnemu športu izreden uspeh. Med drugim se je z Mihovilovičem ojačeni Viktoriji posrečilo v waterpolu premagati italijansko reprezentanco. Rezultati so bili v mnogem rekordni. Vodstvo naše reprezentance, kakor tudi sa vezni upravni odbor bo na prihodnji redni glavni skupščini JPS predlagal, da se priznajo za rekorde vsi rezultati, doseženi v morskih bazenih, zlasti v tržaškem. Zaradi tega so vsi naši plavači nastopili v predpisanih trikojih. Tehnični rezultati so bili naslednji: 1500 m prosto: 1. Žižek (Jug) 19:48.9!! 2. Baica (Jug) 21:06.7, 3. Balla (Vojvodina) 21:08.4, 4. Schipizza (Fiumana) 21:23.5, 5. Ogno (Lazio Rim) 21:56.9, 6. Mini (Viktorija) 22:06.1. 2ižkov čas je znatno boljši od jugosl. rekorda Balle 22:19.8, ki so ga tudi vsi naši plavači znatno prekosili. Žižek je dosegel čas, ki je za 7 sekund boljši od letošnjega evropskega prvaka na isti progi! Vodil je takoj od starta in obrnil pri 100 m v 1:09.3, 200 m v 2:27. Nekaj časa mu je bil za petami Ogno, ki sta mu z malim presledkom sledila Balla in Schipizza. Po 1000 sta se Balla in Baica sigurno potisnila na 2. in 3. mesto. Žižek je stalno po-večaval razliko in je na cilju pustil vse, manje naših rojakov v staro domovino v stalno ustanovo. Zlasti navaja, da so bili nemški udeleženci potovanja povsod deležni prijaznega sprejema. Kakor rednim potovanjem odraslih, naj bi se odslej tudi stalno posvečala pozornost potovanju v/estfal-ske mladine v staro domovino. Nocojšnje slovo na kolodvoru je bilo prisrčno, da, naravnost ganljivo. Prišli so mnogi svojci pa tudi nekateri predstavniki in med objemanjem in stiskanjem rok je bilo venomer izražano upanje, da bi se vse lepo izteklo. Izletniki, ki jih vodi predsednik osrednje zveze narodnih uruštev g. Pavle Bolha iz Essj nato 6o tekmovalci začeli spuščati v zrak svoje modele, ki so pokazali, da nikakor ne zaostajajo za tistimi, ki so nam jih pr©d nedavnim na istem letališču pokazali Slani mednarodne tekme. Izmed obilice modelov _ tekmovalo 17 tekmovalcev, od katerih je veČina poslala v borbo po več jadralnih modelov, štirje pa modele motornih ietal — so se že takoj po prvih letih izločki nekateri nepremagljivi favoriti, ki ao nepogrešljivo vadržatli konkurenco vse do kraja tekmovanja. Zal so marsikateri zaostajali za njimi zaradi nagajivega vetra, ki v jaurafctvu povsem pristransko po muhastih simpatijah pošilja Lega ponosno visoko v zrak. drugega pa necv.lo potisne v tla. Toda pravila tekmovanja so taka, de je treba vzeti v poštev muhavost prijatelja vetra in komisija, v kateri sta merila časovno trajanje vzdržljivosti modelov v zraku med drugimi n^oelriik sekcije modelarjev g. prof. Ovsenik ln Član kluba g. Svetozar Hribar, je morala marsikdaj neusmiljeno zastaviti uro, ko se je mode! komaj po kratkem utripu v znaku onemoglo vmdl na zemljo. Po triurnih uspelih in neuspehih podvigih v zrak ee je komisija umaknila za :>ze-leno mizo*, seštela časovne uspehe in po kratkem posvetovanju razglasila izid tekmovanja ler razdelila nagrade, ki jih )e tekmovalcem podaril oblastni odbor. Za prvo in drugo mesto v skupini modelov jadral je Wiederwollen prejel prehodno nagrado; bronastega orla na kamen item podstavku jn pa brezplačen polet nad Ljubljano, za tretje mesto v isti skupili pa MM ved še k Save Mikiča ^Zgodovino jugoslovenskega letalstva*. V skupini modelov motornih letal si je prvo in drugo mesto osvojil Petek, Samcprouaja za Ljubljano: FRANC GOLOB — LJUBI T ANA Samoprodaja za Maribor: PIK rER I LENARD — MARIBOR ki Se bo za prvo nagrado brezplačno popeljati z letalom na Sušak im nazaj, kot drugo nagrado pa je prejel ličen kovina st modelček aeroplaHa. Tretje mesto v tej skupini ja komisija prisodila spet Medvedi k u in pa nagrad Ha z brezplačnim poletom nad Ljubljano. Druga »Zgodovina jugoslov&n-skega letalstva i je bila pripojena navdušenemu prijatelju »Naših kril-' invalidu g. Snoju, ki je dosegel najboljši uspeh s svojimi modeii izven konkurence. Tekmovanje, ki je bilo vseakor' spremljano od občinstva z veLikim zanimanjem je zaključil dr. Orel z zahvalo vsem tekmovalcem. ki naj jih današnji uspehi vzpodbudijo k nadaljnjemu marljivemu delu pri modelarstvu. Umoril je gostoljubnega mlinarja Po dolgem iskanju prijet roparski morilec Zagreb, 25. septembra V slavonski vasi Subocki grad pri Da-ruvaru je bil umorjen stari mlinar Jovo Sejatovič. Dolgo so iskali morilca, zdaj je vendar tudi tu prišla resnica na dan. Sredi poletja je prišel k staremu mlinarju šejatoviču mlad tujec, prosil je za hrano in stanovanje. Stari, mlinar, ki je prebival na samoti, je bil daleč naoko . znan kot velik dobričina. Usmilil se je tujca in ga vzel -»od streho. Lepo ga je pogostil in mu odkazal sobico, kjer se je tujec lahko takoj vlegel k počitku, stari mlinar pa je prenočeval v drugi sohi, kjer je shranjeval moko. Naslednje jutro so kmetje, ki so prišli v mlin po moko, našli starega, dobrega mlinarja umorjenega. Imel j*, strašno rano na glavi, stanovanje pa je bilo popol- noma izropano. Orožniki so vsenaokrog iskali sumljivega potepuha. Zdaj so izvedeli. da se skriva v daruvarsk^m in ga-rešničkem okraju. Razposlane so b'le patrulje in ena izmed njih je vlovila sumljivega tujca v vasi Vukovju. Potepuh je 22ktni Milan Bosar. Pri prvem zasliševanju je mladi zločinec tajil umor. Ko pa so ugotovili, da je suiknja in obleka, ki jo nosi na sebi, last pok j nega mlinarja, je um'vr priznal. Sredi noči je s sekiro udaril nwiarja po glavi, nato pa je z ostrino sekire še nekajkrat tresnil jk> truplu, ker nikakor r.i bil gotov, da je starec že mrtev. Potem je pobral, kar je našel primernega. Mladi morilec nikakor ne obžaluje svojega dejanja, marveč se izgovarja: J-Tako je pač ho.tela usoda!« Živ izkopan iz ogromnega plam Dramatično reševanje ponesrečencev pri Brodarjevu 3>Jutro« je poročalo o strahoviti nesreči, ki se je primerila pri Brodarjevu, pri gradnji nove ceste. Na kraju, kjer je kot žrtev roparskega morilca padel inženjer Ba-der, se je po eksploziji mine zrušila velikanska skala, ki je povzročila ogromen plaz. šest delavcev je ostalo v ogromni gmoti in ni bilo upanja, da bi katerega izmed njih živega Izkopali. In vendar se je zgodil čudež. Oseminštirideset ur po katastrofi so spravili na dan delavca čamila Baorja in sicer živega. Takoj po strašni nesreči so oblastveni organi ugotovili, da je odkopavanje šestih zasutih združeno z veliko nevarnostjo. Sre-ski načelnik je Izdal nalog, da delavci prekinejo odkopavanje, ker tudi strokovni tehnični oddelek Iz Prijepolja ni mogel jamčiti, da ne pride do nove nesreče, ako se odkopavanje nadaljuje. Skupina delavcev, prijateljev in sorodnikov zasutih pa se ni mogla kar zlepa pokoriti naredbi sreskega načelnika. Na lastno pest so sklenili, spraviti trupla nesrečnih delavcev izpod plazu. Ko so jih orožnik* odganjali, so odkopa« trdili, da čujejo izpod plazu klicanje na pomoč. Abis Pašič in Radule Kršikapa sta na lastno odgovornost organizirala skupino tridesetih delavcev, ki so začeli vneto odkopavati. Delali so pozno v noč. Naba-vnli so si mine in začeli razstreljevati kamenje. Do ene ponoči so vžgali 12 min ji popolnoma razdrobili največje skale. Tedaj se je izpod plazu začul votel glas: — Ne streljajte več, odkopavajte, jaz sem živ! Ječanje se je nadaljevalo. Delavci so s silno vnemo razrušili veliko skalo in odkopavali zemljo in kamenje. Ob treh zjutraj so znova začuli ječanje. Razpoke med zrušenimi skalami so bile tako velike, da je zakopani delavec dobro čul, kako se reševalci pogovarjajo. — Pašič, dvigni mi skalo z ust! je velel zakopani delavec izpod velike skale. Ob polpetih zjutraj so delavci spravili Čamila Baorja na dan. Našli so ga stoječega med dvema velikima skalama, ki sta se stikali nad njegovo glavo in mu tako rešili življenje. Seveda pa je bil Ča-mil poškodovan po vsem telesu. Brž je prihitel sreski zdravnik in nudil rešencu pomoč. Prišel je tudi sodnik, toda čamil Baor ni mogel povedati nobene podronob-sti, kako se je nesreča zgodila. Z avtom o-iblon so ga prepeljali v sarajevsko bolni-šr'co. Ostalih petih ponesrečencev še niso načli- Lepe dragocene nagrade za naše dame (K jutrišnji premieri »FIlma lepote in mode« v kinu Unlonu) Ljubljanske dame bodo vesele novice da r*a~ se bo od jutri naprej predvajalo v Ljubljani eno najlepših in na/razkošnejših filn^kili del sedanioeti >Film lepote in mode ., I a film, ki se je drugod imenoval z modnim imenom »Zadnji krik«, je izdelan v pre-lestnih, živih naravnih barvah po novem sistemu »plastikolorc V njem nastopajo najlepša dekleta Amerike, v njem bomo slišali melodije najslavnejših jazz-kapel, Napaka je bila, da so postavili Cigano-viča, ki za prsni crawl nima treninga. Defilipis je zgubil za malenkost, Žižek je na prvih 50 m zaostal za 5—6 m, a je v fmišu zmanjšal na dolžino telesa, ciganovič je do 80 m zmanjšal razliko na pol dolžine, a je nato popustil in zaostal za 7—8 m, s čemer je bila štafeta izgubljena. Viktorija : reprezentanca Italije 4:3 (1:1) Sledila je še waterpolo tekma. Viktorija je nastopila v postavi Mihovilovič, Mar-četa, Polic V., Grkinič, inž. Marčeta, Polič B, Kurtini. — Italijansko reprezentanco so sestavljali: De Angelo (Ran Nantes Napoli), Bulgarelli (isti), Valle (Ra-ri Nantes Firenze), Marioni (Covagnaro Genova), Raspini (RN Firenz"), Goggioh (Isti), Ogno (Lazio Rim). Viktorija se je prva znašla in je po Poliču dosegla vodstvo. V lepem napadu je Raspini izenačiL Po odmoru so bili Italijani v začetku v premoči in je Goggioli postavil na 1 : 2. Viktorija je imela dobre prilike, a je slabo in netočno dodajala. Grkinid, ki je bil najboljši od vseh, je nato spravil v moštvo sistem in je Polic Izenačil. Isti igralec je povišal na 4 : 2. Tik pred koncem je Goggioli dosegel končni rezultat 4 : 3. Dunajski sodnik v. Patuzzi je sodil ležerno in je igro prekinjal brez potrebe. V odločilnih trenutkih je večkrat znatno oškodoval Viktorijo. ' Tekmovanje se nadaljuje v nedeljo ob 21. z naslednjimi točkami: 8 X 100 m mešano, 100 m hrbtno, 400 m prosto, 4 X 200 m prosto, skoki s stolpa, waterpolo. V štafetah Italijani bržkone ne bodo nastopili, ker nimajo kompletnih moštev. in kar je za naš ženski svet najvažnejše, v njem bomo videli najno^jše modne kreacije najrazkošnejših damskih salonov onkraj luže. V divni simfoniji barv bo dočena našim ženam lepota današnje modo in marsikatera naša dama si to pri pogledu na divno, razkošno razstavo ustvarila model in sliko svojega bodočega plašča, kostuma kiobuka itd. »Film lepote m mo-de< — tako smo krstili film v Ljubljani — je bii deležen vsepovsod velikega priznanj« in ogromnega uspeha v vseh velemestih, kjerkoli jc bil igran. Damski svet a jo to izredno razstavo mode ogledal v tako ogromnem številu kakor noben drug film. Pri vsem tem pa ima film tudi dobro vsebino _ seveda ljubavno. ki se zapleta, in srečno konča, tako kakor je to v filmih te-kega žanra običajno. Prepričani smo, da bo ti!m tudi v Ljubljani očaral vse naše dame. ki istotako po svojih modnih toaletah n« zaostajajo za svojimi tovarižioaani po velikih evropskih mestih. Uprava kina Uniona je sklenila pni priliki nagraditi svoje obiskovalce pri tem filmu 7. izbranimi in dragocenimi nagradami in to iiključno le z modnimi darili. \sa vstopnice pri filmu >Film lepote in mode« bodo zato oštevilčene in po odigranju tega filma bodo številke žretane. Nihče naj zato svoje vetopnice ne zavrže, ker se bodo darila ieročila le proti predložitvi izžrebana štesvfike. Darila pa so naslednja: Krasen damski jesenski plaše. (parišH model, nakuplijen in razstavljen pri tvrdki Fr. Lukič, Stritarjeva ulica). Elegantna bluza, (nakupi i ena in razstavljena pri tvrdki vMela«, T vrževa cesta). Žensk! modni čevlji, (nakupljenii m razstavljeni pri tvrdki >Peko<. Šelenburgova ulica). Damski dežnik, (nakupijen in razrtavijea pri tvrdki SL Vidmar, Prešernova julllca)- Damski klobuk, (najnovejši model sato-na T. Nosan. Miklošičeva cesta). Našim damam v Ljubljani je tedaj kino Union pripravil dvojno veselje 111 sicer » tem da bodo videle in uživale film, kn pH popelje v kraljestvo najlepše. ™zkosnd mode, poleg tega pa bo marsikatera deležna že nagrade, ko bo P^Je-lf darilo, da le v tem primeru, če ji bo žreb nafeJo- njeP. Tekma modelov jadralnih in motornih letal na ljubljanskem letališču Ljutijana, 25. septembra Ljubljanski oblastni odbor Aerokluba >Naša krila« je danes popoldne priredili na it tal loč u nagradno tekmovanje modelov jadralnih in motornih letal, katerega so se kot tekmovalci v velikem številu udeležili zvečine ljubljanski modelarji, člani podmladkov »Naših kril« z Vjubljanskih gimnazij. s svojimi jadralnimi modeli pa so prispeli pod vodstvom predsednika g. Pešla tudi štirje člani najmlajšega podmladka, šele pred nedavnim ustanovljenega v Kranju. Kljub solnčnemu vremenu je srečnim poletom močno nagajal dokaj krepek veter, ki modelom ni dal. da bi pokazali svoje skrajne sposobnosti. Toda štervilno občinstvo, med katerim je bilo posebno mnogo mladine, med katero si zadmle čase or} nas pridobiva čedalje več in obsežnejših sim- patij vse, kar je ▼ zvezi z letalstvom, je vendarle prišlo na svoj račun in reda rs ka služta je imela kar polne roke dela. da je brzdala intenzivno zvedavost ki je pritiskala nekoliko preblizu k tekmovalcem in članom komisije. Redno po napovedanem času je tekmovanje otvoril predsednik oblastnega odbora g. dr. Orel s kratkim nagovorom na tekmovalce v katerem je posebno poudaril našo dolžnost, da posvečamo modelarstvu vso potrebno pažnjo po vzgledu modernih držav, ki so že zgodaj spoznale važen pomen mo-delarstva za napredek letalstva. V svojem govoru je dr. Orel izrazil iskreno željo, naj bi tudi naša država in v njej Ljubljana ne zaostajali v tem pogledu, temveč naj bi se uvrstili z znanjem in z uspehi v kros dni- Rekordi plavača žižka Žižek je na l£00 m dosegel v Trstu svetovni rezultat dobiva se v vseh lekarnah Reg.br. 15426/3®- Čete naših skavtov naraščajo Zanimiv občni zbor Zmajevega stega »JUTRO« St. 223 3 TfeStel^i, 25. K. 1938. Zgodovinskih šest tednov Kratek oris najvažnejših dogodkov od Runcimanovega prihoda v Prago do včerajšnjega dne 3. avgusta: Prihod angleškega posredovalca lorda Runcimana v Prago, da brez uradnega naloga, toda z uradno privolitvijo, pomaga urediti sudetsko vprašanje. 10. avgusta: Velika prizadevanja za neposredna pogajanja med češkoslovaško vlado in sudetsko-nemško stranko. Henlein pooblasti za pogajanja poseben odbor. 14. avgusta,: Nemčija nepričakovano razglasi mobilizacijo rezervistov, ki jih ckoli 750.000 vpokliče pod orožje, številčna moč njene armade doseže poldrag milijon vojakov. 18. avgusta: Lord Runciman se prvič sestane s Henleinom. 19. avgusta: Praška vlada napove nove koncesije sudetskim Nemcem. 21. avgusta: Sudetski Nemci odklonijo vladne predloge kot nesprejemljive. 25. avgusta: Na Runcimanov pritisk se ministrski predsednik dr. Milan Hodža odloči za nove predloge (»tretji Hodžev načrt«). Načrt predvideva razdelitev države na župe z razširjeno avtonomijo. 26. avgusta: Prvi večji incidenti, ki jih izzovejo sudetski Nemci in ki jih nemško časopisje porabi za ostre napade proti Češkoslovaški. 28. avgusta: Angleški finančni minister sir John Simon ima v Lanarku govor, v katerem opozori, da se angleško stališče, kakor je bilo izraženo že v Chamberlaino-vem govoru dne 24. marca, ni spremenilo, kar se tolmači tako, da bi Anglija brez pomislekov stopila na francosko stran, ako bi morala Francija priskočiti ČSR na pomoč. 2. septembra: Na Runcimanovo željo obišče Henlein Hitlerja v Berchtesgadenu, medtem ko prezident dr. Beneš istočasno sprejme zastopstvo Henleinove stranke, ki je pooblaščeno za pogajanja. 4. septembra: Henlein obvesti Runcima-novo misijo o stališču kancelarja Hitlerja. 5. septembra: Na nov Runcimanov pritisk izda vlada tako zvani »četrti načrt« ra ureditev sudetskega vprašanja, ki v glavnem sprejema zahteve Henleinove stranke, kakor so bile 24. aprila formulirane v Karlovih Varih. Ker je s tem meja češkoslovaških koncesij dosežena, je novi načrt označen kot »definitiven«. 6. septembra: Vlada izroči »četrti načrt« zastopnikom sudetsko-nemške stranke. kar zbudi nova upanja in naleti vsepovsod, zlasti v Angliji, na zelo ugoden odmev. 7. septembra: Londonski »Tim^s« objavijo povsem nepričakovan članek, v katerem predlagajo odcepitev sudetskega ozemlja kot pravično rešitev . Angleška »rt»da uradno demantira sleherno zvezo s tem nepričakovanim predlogom, ki je zbudil na kongresu narodnosocialistične stranke v Nurnbergu (ocl 6. do 12. septembra tega leta) izredno pozornost. 8. septembra: V sporazumu z angleško vlado odredi Francija večjo zasedbo Ma-ginotove linije ter vpokliče zaradi tega v vojaško službo večje število specialistov. Angleško brodovje se zbere na manevre. 9. septembra: Angleški poslanik v Berlinu sir Neville Henderson se trudi, da bi v Nurnbergu zbranim nemškim iržavni-kom obrazložil stališče angleške vlade za primer resnega konflikta. 10. septembra: Dva ostra govora v Nurnbergu: Goringovi izpadi proti ČSR ter Gčbbelsove izjave o tesni povezanosti demokracij in boljševizma, ki sta v Pragi skupno na delu. 11. septembra: Posvetovanja angleških ministrov o tem. ali bi kazalo nasloviti na Hitlerja novo svarilo. Zvečer je izdana službena izjava, v kateri je rečeno, da bo Anglija v primeru konflikta na francoski strani. 12. septembra: Hitler zahteva v •rvcv.em zaključnem govoru pravico samoodločbe Predsednik čsl. vlade general §yrovy Novi predsednik češkoslovaške vlade in minister narodne obrambe armadni general Jan Syrovy se je rodil v Trebiču leta 1888. Ob izbruhu svetovne vojne je bil vpisan na tehnični fakulteti v Varšavi Prostovoljno se je tedaj javil v rusko armado tn je v maju 1915. postal oficir. L. 1917. je vstopil v češkoslovaško legijo in je prevzel vodstvo pehotnega oddelka polka »Jana Husa«. Udeležil se je bitke pri Zbo-rovu. kjer je izgubil eno oko. Po bitki je kot komaj 291etni polkovnik prevzel po- za vse sudetske Nemce, katerim obljubi svojo pomoč, ako bi si sami ne mogli priboriti svojih pravic. 13. septembra: Prvi poskusi sudetskih Nemcev, da bi incidenti izzvali splošne nemire v državi, češkoslovaška vlada proglasi v nekaterih okrožjih obsedno stanje. Henlein stavi vladi ultimat, na katerega vlada ne odgovori. Lord Runciman posled-njič poskusi, da bi dosegel nadaljevanje pogajanj. 14. septembra: V francoskem javnem mnenju se začne pojavljati omahovanje v znamenju že omenjenega članka londonskih »Times«. Pozno zvečer se že izve, da se je Chamberlain odločil, da stopi osebno v stike s Hitlerjem. 15. septembra: Chamberlainov razgovor s Hitlerjem v Berchtesgadenu, ki naj bi po prvotnih napovedih trajal tri dni, traja dejansko samo tri ure; podrobnosti o njem niso še znane. Tik pred Chamber-lainovim prihodom izda Henlein proglas, v katerem zahteva priključitev sudetskih Nemcev k tretjemu rajhu. 16. septembra: Chamberlain se vrne v London. Lord Runciman je odpoklican iz Prage. 17. septembra: Celodnevna posvetovanja angleške vlade. Francoska državnika Daladier in Bonnet sta povabljena v London. Henlein ustanovi sudetsko legijo. 18. septembra: Londonska posvetovanja angleških in francoskih državnikov. Razširijo se prve verzije o novih angleško-francoskih predlogih. Lord Runciman je mnenja, da sudetski Nemci ne morejo več ostati v ČSR. 19. septembra: Angleška in francoska vlada sprejmeta londonske predloge, ki določajo odcepitev sudetskih krajev od ČSR, nevtralizacijo ČSR in mednarodna jamstva za novo, okrnjeno ČSR. 20. septembra: CeSkoalovaSka vlada ne odklanja novih predlogov v načelu. Iznaša pa svoje pomisleke k njim in zahteva razna pojasnila. Na meji prihaja do prvih napadov sudetske legije na čsl. ozemlje. 21. septembra: češkoslovaška vlada zaseda od jutra do 17. ure, ko izroči angleškemu poslaniku v Pragi na ponovno ulti-mativno intervencijo Anglije in Francije povoljen odgovor na angleško-francoske predloge. Nov Chamberlainov razgovor s Hitlerjem je določen na dan 23. septembra tega leta v Godesbergu pri Kolnu. Med tem so postavili zahteve po odcepitvi svojih manjšin od ČSR tudi Poljaki in Madžari. 22. septembra: Novi Chamberlainovi razgovori s Hitlerjem v Godesbergu pri Kolnu. Chamberlain vztraja pri predlogih, ki jih je pod pritiskom Anglije in Francije sprejela ČSR kot skrajne koncesije. Ti predlogi se nanašajo na odstop sudetskega ozemlja z nemško večino. Hitler razširi svoje zahteve tudi na madžarsko in poljsko manjšino ki naj se tudi odcepita. Anglija in Francija te zahteve odklanjata. Zvečer je bila v Pragi sestavljena nova vlada pod vodstvom armadnega generala Sirovega. 23. septembra: Nenadno obupno poslabšanje položaja. Chamberlain in Hitler se v Godesbergu ves dan nista sestala zaradi novih težkoč v pogajanjih. Zjutraj sta si izmenjala pismi, v katerih je prišlo do izraza nasprotje angleškega in nemškega stališča. Ponoči od 22. do 1.30 se poslednjič sestaneta. Hitler formulira svoje zahteve v posebnem memorandu ultimativnega značaja. Zvečer odredi češkoslovaška splošno mobilizacijo. Zastopniki slovaške ljudske stranke izdajo proglas na Slovake za skupno borbo za svobodo republike. Rusija zagrozi Poljski, da bo odpovedala pakt o nenapadanju. 24. septembra: Prva jutranja poročila potrjujejo, da so pogajanja med Cham-berlainom in Hitlerjem dokončno prekinjena. Francija odredi mobilizacijo 7 letnikov. veljstvo pešpolka Jurija Podjebradskega. Poleti 1918. ga je češkoslovaška provizo-rična vlada imenovala za generala in vrhovnega poveljnika češkoslovaških legij v Sibiriji. Pod njegovim poveljstvom so prebrodili češkoslovaški vojaki vso Sibirijo. V juniju 1920. se je general Syrovy vrnil v domovino in je bil takoj imenovan za deželnega vojaškega poveljnika Češke. Januarja 1921. je postal divizijski general, januarja 1924. pomočnik šefa generalnega štaba, januarja 1926. pa šef gene-ranega štaba. Od marca do oktobra 1926. je bil minister narodne obrambe in v juliju istega leta je postal armijski general. V decembru 1933. je zavzel najvišji vojaški položaj v ČSR s tem, da je postal vrhovni inšpektor češkoslovaške armade. To je ostal vse do svojega imenovanja za predsednika vlade. Spomenik Viteškega kral|a pred Tivolijem Nekaj podrobnosti s seje spomeniškega odbora 4 Ljubljana, 24. septembra. Včeraj smo na kratko poročali o seji širšega odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedini-telju, ki je pod predsedstvom direktorja dr.' Pipenbacherja in po poročilu upravnika Narodne galerije Zormana odobril osnutek inž. arh. Hermana Husa, po katerem naj bi spomenik stal ob vhodu v Tivoli. Na predlog žirije in v sporazumu z ožjim odborom je bil med člani Kluba arhitektov razpisan natečaj za regulacijo prostora pred univerzo in prostora med BIeiweisovo cesto in železniškim prelazom ob vstopu v Tivoli, ki naj bi po sporazumni sodbi odbora, žirije in kluba prišla v poštev. Natečaja se je udeležilo samo pet' projektantov. Po vsestranskem pretresu je žirija izločila najprej vse osnutke za ureditev prostora pred univerzo in je sklepala na podlagi variant, ki sta jih predložila inž. arh. Herman Hus in Pavel Gosti za prostor med pravoslavno cerkvijo in bodočo moderno galerijo. Husov načrt ima ustanovljeno mesto za spomenik v osi Aleksandrove ceste v majhni distanci za sedanjim glavnim kandelabrom, Gostlov pa izven osi, desno proti cerkvi. Za Husov načrt govore naslednji momenti: Dolžina proge od »Slona« do Tivolskega gradu potrebuje cezure, ki bi vidno ločila mestno cesto od šetališča. Spomenik na tem kraju bi bil viden od vseh strani, ni vezan na okolico, kiparjeva umetniška zasnova monumenta je naj svobodnejša, regulacija prostora najminimalnejša, promet ni oviran. Postavitev spomenika desno od glavne osi je tudi našla zagovornike iz razloga, da bi se izognili tradiciji lege v osi in prešli iz dominantnega položaja v intimne j šega. V tem primeru bi bil spomenik takoj odvisen od okoliških objektov in še nerešene regulacije prostora. Tako se je razsodišče odločilo, predlagati Husov načrt, ki je bil na seji z veliko večino glasov odobren. Predsedstvo bo o sklepu obvestilo mestno občino in na prvi prihodnji seji bo mestni svet odločal o tem, ali odstopi prostor. Po zagotovilu mestnega svetnika univ. prof. dr. Steleta mestna občina izvedbi načrta ne bo delala ovir. Pot naših obrtnikov v Beograd in na Oplenac Potrebna je takojšnja prijava! Kakor srno že poročali, priredi Zveza obrtnih društev v dneh od 15. do 17. oktobra izlet v Beograd in na Oplenac. Udeleženci izleta si bodo ogledali I. državno obrtno razstavo v Beogradu. Kolikšen je pomen in zanimanje za to razstavo, izpričuje dejstvo, da si jo bodo v velikem številu ogledaili tudi drugi narodi, kakor Čehi, Rumu/ni Bolgari in Grki, Madžari pa napovedujejo kar poseben vlak obiskovalcev. Na razstavi bodo zastopan e prav vse panoge obrtnikov, poleg tega pa bo v posebnem oddelku tudi razstava industrije, v kolikor pride v poštev pri obrtniških izdelkih. Udeleženci si bodo nadalje ogledali tudi modno revijo, razne muzeje, da ne omenjamo posebej še drugih znamenitosti prestol- nice. Istočasno se bodo izletniki poklonili na Oplencu in si do podrobnosti ogledali notranjščino zadnjega doma naših velikih kraljev. Ker je zanimanje vsesplošno, se je rok za prijavljanje podaljšal do 28. septembra. Da se olajša plačilna možnost, je izletni odbor sklenil, da se istočasno s prijavo lahko pošlje le polovični obrok, drugi obrok pa mora biti plačan najkasneje do 5. oktobra. Pohitite s prijavami! Izrecno poudarjamo, da se lahko udeleži izleta vsakdo, tudi neobrt-nik. Na deželi sc zglasrte pri krajevnih društvih! Če še nimate prospekta, nam takoj javite! Vse informacije daje Zveza obrtnih društev. Ljubljana. Sv. Petra c. 4. Kličite tel. štev. 35—23. take zamude vlakov na Gorenjskem? Ker imajo eno samo lokomotivo premalo Radovljica, 24. septembra. Zamude vlakov na Gorenjskem so postale ie tako vsakdanje, da precej ljudi sploh ne gleda več na vozni red. Ljudje hodijo kar tako po prilfika gledat na postajo, če bodo ujeli kak vlak. Zgcxfilo se je ,da se je potnik ,ki je imel oprar/ek v Ljubljani, da bi prišel gotovo ob pravem času v mesto, hotel peljati z avtobusom. Na vtek »e P®č ni mogel zanesti. Smola pa je hotela, da je bil avtotous prenapolnjen in ga ni sprejel. Mož je odšel y pisarno, pa se je spomnil čez nekaj časa. da bi morda le še dobil vlak, čeprav je minilo že nad pol tire, ko bi bil moral vlak odpeljati. Ko je prišel na postajo so mu rekli, da ima vlak še pol ure zamude, tako da ga je v omenjenem primeru nazadnje le rešila zamuda. Ljudje hodijo na postajo, računajoč približno po običajnih zamudah, ker se jim končno zdi čas predrag, da bi ga zapravljali s postopanjem, posebno če jim grele za kratke proge. Zgodi se večkrat, da jo potnik, namesto da bi čakal na milost vlaka peš mahne ob progi iz Podnarta v Kranj. Največ naših ljudi potuje v Kranj in v Ljubljano, kjer imajo v mnogih primerih le kratke, toda važne opravke, če dopoldanski vlak št. 913 nima zamude, je potnik že malo čez 11. v Kranju in lahko marsikaj opravi. Pa tudi za Ljubljano je, če vaza redno, ta vlak precej ugoden, ker so uradi odprti čez poldne. Vprav zaradi tega, ker je po prejšnjem voznem redu dopoldanski vlak odhajal prekasno z Jesenic, da bi bil ugoden za poset Kranja in Ljubljane, so vozni red spremenili v toliko, da sto|i v sedanjem voznem redu napisano, da odhaja vlak 913 prej, kakor po starem voznem redu. Toda to stoji le zapisano .doseglo pa s? je vprav nasprotno. Po nekoliko zgodnejšem odhodu mora biti sorazmerno urejen tudi vozni red za one vlake, ki imajo križanje z dopoldanskim vlakom. Toda z običajno zakasnitvijo vlaka št 913. se zmeša vas vozni red in prekladanju križanj m konca ne kraja. Navedem klasičen primer iz preteklega tedna: Vlak št. 913, ki ima po voznem redu odhod z izhodne postaje na Jesenicah ob 9.53, je odpeljal šele ob 10.30. Namesto ,da bi bil imel križanje z brzovla-koim št- 6. v Podnartu, je moral zaradi prvotne zamude čakati na brzovlak v Lescah in je dvignil zamudo že na 50 minut. Ljudje v vlaku so se jezili, zakaj so sploh odšli zdoma, ko v Kranju zaradi zamude ne bodo mogli nič opraviti. »Kdo mi bo povrnil stroške za pot?« je tožil kmet. »Doma me čaka, potao dela, jaz pa hodim v Kranj na uro gledat!« Nervozni so postajali ljudje, ki so imeli opravka v Ljubljani. Posebno nejevoljni pa eo postati v Kalodont-ova ustna voda 2udovito osvežuje samo 3 od 10 nimajo zobnega kamna! Med tisoči jih Je fe mafo, ki ne frpe. na zobnem kamnu. Nihče ni varen pred njim — in s tem pred izgubo zob! Borite se zoper nevarni zobni kamen z rednim čiščenjem zob s Sargovim Kalodontom! Kajti edino Sargov Ka!o-dont vsebuje v Jugoslaviji učinkoviti sulforicinoleat proti zobnemu kamnu. SARGOV Škof ji Loki, kjer je bilo križanje s tistim vlakom, ki pri redni vožnji šele po prihodu vlaka št. 913 odhaja iz Ljubljane. Konec koncev pa smo se 5 minut pred 13. uro le pripeljali v našo belo Ljubljano. Nastane vprašanje, kaj je povod neprestanim zamudam, ko je vendar izhodna postaja vlaka št. 913 na Jesenicah, na zve^ze pa tudi ne čaka. Za Gorenjsko, o kateri se toliko piše, da mora posebno gledati na red že zaradi poseta tujcev, — manjka železniških strojev. Tisti stroj, ki prid3 z vlakom št. 912 ob 9.22 na Jesenice, bi moral po voznem redu odpeljati ob 9.58. vlak št. 913. Ker pa baje ta stroj v tako kratkem času ne more biti napoje n, nastanejo zamude in neprilike za potnike. Gotovo da načelnik na Jesenicah, niti šef kurilnice in uredniki ne spremno osobje ne morejo d lati čudeže pri opremije-nju stroja. Toda tisti, ki so delali vozni red, bi bili morali računati s tem, da je Gorenjska tako zapostavljena, da ji niti enega stroja več ne morejo posoditi! Vprav zaradi neprestanih zamud se potniki poslužujejo avtobusov, kar je gotovo v škedo železnice. Najbolj prizadeti pa so tisti kraji, kjer ni avtobusnih zvez in so oddaljeni od postaj. Potniki iz takih krajev so prisiljeni čakati na vlak in računati s tem. da prispe morda izjemoma pravočasno ali pa bo vsa pot zastonj. Mnogi, če le gre. jo kakor rečeno pogostokrat rajši mahnejo p< š. Franjo Seršen — mecen CMD Tudi njej je zapustil 25*000 din Ljubljana, 24. septembra Trgovec in posestnik v Ljutomeru g. Fran Seršen. ki je umrl 1*. julija v Zagrebu, se je spomnil v svoji oporoki tudi narodno obrambne Družbe sv. Cirila in Metoda ter ji volil 25.000 din. Sin slovenske matere, vzgojen v narodnem duhu, Sokol po Tvrševem nauku je iskreno ljubil domovino in rodno zemljo. Živeč ob severni meji je temeljito poznal nadloge in težave svojega naroda, ki mu jih je zadalo tisočletno suženjstvo pod tujčevim jarmom. Bil je dober in vnet Cirilme-todar. ki je ob vsaki priliki pokazai svoje rodoljubno srce z darom za narodno obrambno delo. Ob neki priliki sestanka ljutomerskih Cirilmetodarjev. kjer je družbeni odposlanec predaval o ciljih delovanja CMD, se je izjavil: »Če hočemo naš narod obvarovati pred potujčenjem. ga je treba vzgojiti v sokolskem duhu. da mu vlijemo nacionalno prepričanje in samozavest. Ta bo rodila odpornost nasproti potujčevanju in voljo do žrtev, ki jih bo narod dopri-nalal za svojo ohranitev.« Slava plemenitemu pokojniku in iskrenemu rodoljubu Franu Seršenu. Njegov spomin bodi neminljiv! Lep uspeh razstave Borisa Kalina Deležna je obiska, kakor še nobena domača razstava Ljubljana, 24. .septembra Boris Kalin razstavlja v umetnostnem paviljonu pod Tivolijem svoje plastike. Razstava je že ob otvoritvi žela nenavadno veliko zanimanje, kakor pri nas doslej še nobena razstava sodobne umetnosti Kalinovo delo je zgrajeno na trdni obrtni podlagi brez slehernega pehanja za kakimi nenavadnimi efekti, za originalnostjo za vsako ceno. Značilnost njegovih plastik je dobro obvladanje človekovih oblik, odlično poznanje materiala in njega obdelave. Idealisti-čno-realističen način podajanja predmeta je na moč tuj programu Kluba neodvisnih, kateremu pripada; kljub temu pa spada Kalin med tiste člane svojega kluba, na či- jih delih in uspehih se bodo neodvisni utegnili kdaj povzpeti do pomembnejše skupine med našimi likovnimi ustvarjalci. Veliko zanimanje za Kalinovo razstavo je najboljši kažipot, kakšna naj bo umetnost za našega človeka. Saj kljub vsem kričavim reklamam in samopoveličevanju našim ljudem ne kaže, dopovedovati, da so n. pr. surrealizem in podobna iznakažena umetnost za nje primerna duševna hrana. Kar je za Pariz posebnost ali celo značilnost, se pri nas kaj lahko izprevrže v izrodek. Morda bi uspelo gojiti planike tudi na gnojišču; kdo pa bo vendar v tem našel kaj lepote?! Keilinova razstava je vredna vse pozornosti. Spet nova žrtev na zasavski progi Mlad delavec je padel pod vlak in kmalu izdihnil Kresnice, 24. sept. V zadnjih mesecih je sledila v Zasavju kar cela vrsta železniških nesreč, ki so terjale človeške žrtve. Tako sta postala žrtev vlaka tudi dva orožnika, prvega je povozilo blizu Laz. drugega v Mošeniku. Danes pa se je primerila nova tragedija in njena žrtev je 201etni železniški delavec Lojze Drobež iz Verneka. Zadnji čas je bil zaposljen v skupini delavcev, ki je pod vodstvom progovnega nadzornika g. Frančiška Ronka popravljala železniško progo blizu Litije. Kakor vsak dan, je Drobež tudi davi krenil že zarana z doma, da ujame vlak ob 6. uri. Stanuje v Verneku, ki leži nasproti kresniški postaji. Preko Save ni mostu, zato se je Lojze posluževal Ce-rarjevega broda. Bil je pa po sredi ze neki šment, ki je zadržal brodnike, da niso prispeli pravi čas čez reko. V tistem, ko je Cerarjev brod pristal na nasprotnem begu, je jutrnji vlak že brliz-gal ob prihodu na kresniško postajo. Lojze se je bal zamude in črne pike v službi, zato je stekel na vse kriplje preko travnika do vlaka. V tistem pa je vlak že potegnil. Lojze — od razburjenja in teka omoten — je skušal skočiti kar na drveči vlak. Jože Kenig, delavec na Birollovih apnenicah, je uvidel pretečo nesrečo in je zaklical zakasnelemu popotniku, naj ne lovi drvečega vlaka. Pa je bilo že prepozno. Lojze se je pognal na stopnico, zgubil je ravnotežje in se je zakotalil po stopnicah naravnost pod vlak— Ko je vlak odhitel proti Litiji, je apnfr-ničar Kenig zdrvel dregetajoč od groze k prometnemu uradniku, da mu sporoči, kar je videl. Lojze Drobež je ležal nezavesten ob progi, ves krvav in z utrto lobanjo. Ponesrečenca, ki je še kazal življenje, so hitro prenesli v postajno pisarno. Telefonično so zaprosili železniškega zdravnika dr. Lebingerja iz Litije in o nesreči so obvestili tudi progovnega nadzornika g. Ronka. Oba gospoda sta s prvim vlakom pohitela v Kresnice. Toda nesrečnemu delavcu žal že ni bilo mogoče pomagati. Smrt ga je kmalu rešila trpljenja. Truplo nesrečnega mladeniča so položili dopoldne v belo krsto. Lojze Drobež je bil sin malega kmete. V družini imajo osem otrok in marljivi Lojze je izročal ves svoj zaslužek doma za preživljanje družine. Poštenega fanta so cenili vsi; pri železnici je bil od lanske pomladi, preje pa je bil zaposlen pri savski regulaciji. V ponedeljek dopoldne ga bodo pokopali v Hotiču. V zastarelih slučajih zapeke spremlja-* nih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčiea užita tudi v malih količinah pravi blagoslov« »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. __Ogl. reg. S. br. 15. Gospodarstvo Velik izvoz naše pšenice in našega lesa v Nemčijo Celotni podatki o naši zunanji trgovini v mesecu avgustu nam še niso na razpolago, vendar so že znani nekateri podrobni podatki, iz katerih se da sklepati, da se je v zvezi s politično napetostjo v Evropi v avgustu precej povečal naš izvoz, zlasti v Nemčijo. Poročali smo že, da smo v preteklem mesecu pričeli izvažati letošnjo pšenico. Celotni izvoz pšenice je v tem mesecu dosegel 4305 vagonov v vrednosti skoro 83 milijonov din; od tega je šlo vse, razen šest vagonov v Nemčija Kakor nam poročajo iz Beograda, se je v avgustu precej povečal tudi izvoz lesa, in sicer prav tako najbolj izvoz v Nemčijo. Medtem ko je doslej naš izvoz lesa zaostajal za lanskim izvozom, kažejo številke za avgust prvikrat letos večji izvoz lesa, kakor lani. V avgustu smo namreč izvozili vsega 9.578 vagonov lesa in gozdnih proizvodov (lani v avgustu 8.150) v vrednosti 90,8 milijona din (lani 83,1). Letošnji izvoz lesa je bil torej v preteklem mesecu za 1.420 vagonov ali za 17,4 % večji nego v lanskem avgustu. Ze v juliju se je naš izvoz lesa v Nemčijo povečal in je dosegel 1673 vagonov Reorganizacija Zveze trgovskih združenj Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino je sklicala za 5. oktober izredno skupščino, ki bo ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju z naslednjim dnevnim redom: 1. predsednikovo poročilo 2. volitve predisedništva. 3. eventualni predlogi predsedništva in združenj, 4. slučajnosti. Eno uro pred prieetkom skupščine, to Je ob 9. dopoldne, pa bo v istih prostorih predkonferenea, da se delegati dogovorijo glede kandidatov in glede postopanja na skupščini. Po izredni skupščini bo v Narodnem domu prva seja novega glavnega odbora zveze, k; bo izvolil člane ožjega odbora in določil smernice za delo ožjega odbora nato pa razpravljal o predlogih združenj. Takoj nato pa se bo sestal ožji odbor, ki bo sklepal predvsem o namestitvi novega tajnika in o poslovnem redu. Reorganizacija zveze Kakor znano, so bila na glavni skupščini Zveze trgovskih združenj v Logatcu sprejeta nova pravjla, ki so sedaj od oblasti potrjena in stopijo v veljavo. Po novih pravilih so organi zveze: 1. skupščina, 2 glavni odbor, 3. ožji ali izvršilni odbor, 4. predsedništvo. 5. posebni osrednji odseki jn odbori. Po novih pravilih sestavljajo predsedni-štvo predsednik, dva podpredsednika in blagajnik. To predsedništvo se volj na glavni skupščini, m sicer za dobo treh let. Prav zaradi tega je bilo potrebno, da se skliče izredna skupščina. Namesto prejšnjega predsediništva stopa po novih pravilih glavnj odbor, ki sestoji iz predsedništva in po enega zastopnika vsakega združenja, ki naj to po možnosti predsednik dotičnega združenja. Zastopnika združenja v glavnem odboru in njegovega namestnika določijo upraive združenj. Vsa združenja so dobila poziv, da takoj sporoče zvezi zastopnika za glavni odbor, ki se bo seetal takoj po izredni &ku,pščini v Celju, da iavoli tudi člane ožjega odbora. Po novih pravilih ima za skupščino vsako združenje za vsakih pričetih 100 članov pravico do enega delegata. Predsednik združenja mora biti delegat za zvezno skupščino. Predloge, ki naj se obravnavajo na skupščini, je treba dostaviti v smislu pravil predsedstvu zveze tako, da Jih ima v rokah tri dni pred izredno skupščino. Znatno povečanje jugoslo-venske produkcije premoga Po uradnih statističnih podatkih se je naša premogovna produkcija v mesecu avgustu ponovno dvignila. V jugosloven-skih premogovnikih so ta mesec nakopali 500.000 ton premoga, nasproti 442.000 tonam v lanskem avgustu in 327.700 tonam v predlanskem avgustu. Nasproti lanskemu letu znaša povečanje 11.8%, nasproti predlanskemu avgustu pa preko 50%. Produkcija železne rude je bila v avgustu nekoliko manjša nego lani; znašala je 51.900 ton nasproti 60.600 tonam v lanskem avgustu in 35.900 tonam v predlanskem avgustu. Svinčeno-cinkove rude smo v tem mesecu pridobili 70.800 ton (lani 68.200), bakrene rude pa 63.900 ton (lani 56.000). Znatna je bila produkcija bavksi-ta, ki je znašala 56.600 ton (lani 54.700), prodi ;ija kromove rude pa je nazadovala na 4500 ton (lani 7200), prav tako produkcija pirita na 8400 ton (13.200). V »Jutru« od 18. t. m je izšel pod naslovom »Nelojalna konkurenca ali nečedna tekma« članek o tem, kako je sodišče v treih insUmcah obravnavalo vprašanje, v koliko se sme neka tvrdika v oglasih posluževati gotovih tehničnih izrazov, ki imajo namen posebno poudariti kvaliteto ponujanega predmeta. Ker so čitatelji nedvomno v kraticah, s katerimi sta v tem članku označeni tožena in tožeča tvrdka spoznali, da gre tu za moje podjetje, se mi zdi umestno, k omenjenemu članku dodati nekaj stvarnih pojasnil V prvi vrsti moram pripomniti, da prihajata označbi »dunajska« ali -»angleška«, mehanika v poštev saimo pri klavirjih. Klavirji so vodoravno stoječa glasbila na tipke, kar je veljavno pač za vse klavir-ske profesorje in je bila ta definicija od sodišča priznana v vseh treh instancah. Prav tako je tudi na podlagi razsodb v vseh treh instancah dokazano, da imajo pianini, to so navpično stoječa glasbila na tipke, samo enoten mehanični sistem. Zavoljo tega je pri njih tudi odveč razpravljati o dunajski in angleški mehaniki. V nadaljnji dokaz tega dejstva naj navedem, da nobena inozemska tovarna klavirjev ne OGsnačuje v svojih katalogih in cenikih izdelave pianmov z angleško mehaniko. Na sodnih obravnavah sem predložil tudi pismene izjave treh največjih evropskih tovarn za izdelovanje klavirskih in pianin- (lani 804), v avgustn pa se je pospel na 2.578 vagonov (lani 635) v vrednosti 28,2 milijona din (lani 10.9). Povečal se je tudi izvoz lesa v Italijo, ki se je dvignil na 2.582 vagonov (lani 1.923), v vrednosti 18.2 milijona din (13.1). Izvoz lesa v Anglijo, kije prejšnje mesece hudo zaostajal za lanskim izvozom, je v avgustu skoro dosegel lansko količino; znašal je namreč 1197 vagonov (1438). Omeniti je tudi povečanje izvoza lesa v Argentino na 434 vagonov (275) in povečanje izvoza v Grčijo na 608 vagonov (595). Zmanjšal pa se je naš izvoz lesa v Madžarsko na 436 vagonov (616) in v Nizozemsko na 136 vagonov (663). Večji je bil še izvoz v Egipt, ki je dosegel 274 vagonov (208), in izvoz v Alžir, ki se je dvignil na 185 vagonov (10). V prvih osmih mesecih tekočega leta je znašal celotni naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov 63.904 vagone (lani 79.879) v vrednosti 568 milijonov din (750). Od tega celotnega izvoza je šlo v Italijo 17.771 vagonov (lani 18.162), v Nemčijo 10.999 vagonov (9.575), v Anglijo 7.181 vagonov (13.803) in v Madžarsko 7.084 vagonov (8.656). Statistika naše topilniške produkcije v avgustu izkazuje, da smo v tem mesecu pridobili 4555 ton surovega železa (lani 4019, predlanskim 4583. Produkcija bakra je znašala 2862 ton (3938), produkcija svinca 654 ton (338), produkcija cinka 419 ton (406) in produkcija antimona 254 ton (60). Gospodarske vesti = Posojilo 100 milijonov din za nove avtomatske telefonske centrale. Pred dobrim mesecem smo poročali, da je poštno ministrstvo izdelalo načrt za postavitev avtomatskih telefonskih central v Skoplju, na Cetinju, v Petrovgradu, Osijeku in Kranju. Ekonomsko-finančni odbor ministrov je te dni na svoji seji v načelu odobril predlog poštnega ministra, da sme najeti pri Poštni hranilnici posojilo v višini 100 milijonov din za izvršitev tega načrta. Najetje posojila bo moral defini-tivno odobriti še ministrski svet. — V zvezi z nemško intervencijo zaradi telefonskega kabla Beograd—Maribor, poročajo iz Beograda, da je bila prejšnji mesec sestavljena posebna komisija, da prouči, ali se more vprašanje kabla rešiti z postavitvijo domače tvornice kabla. Ta komisija je že zaključila svoje delo in predložila svoje poročilo. Po zanesljivih informacijah je komisija stavila predlog, da se vprašanje mednarodnega telefonskega kabla Maribor—Beograd loči od vprašanja ustanovitve domače tvornice kablov, ker z ustanovitvijo domače tvornice kablov še ne bi bilo rešeno vprašanje mednarodnega kabla. Zato je pričakovati, da se bo vprašanje dobave kablov iz inozemstva znova proučilo. = Odložen sestanek gospodarskega sveta Male antante. Dne 3. oktobra bi se mo-rai sestati v Splitu gospodarski svet Male antante na svoje jesensko zasedanje, posamezne sekcije pa bi morale pričeti z delom že prej. Zaradi nemško-češkoslovaške-ga konflikta je ta sestanek gospodarskega sveta Male antante v sporazumu med Jugoslavijo Rumunijo in Češkoslovaško odložen. Ker je Češkoslovaška pristala na franoo-sko-angleški načrt o odcepitvi sudetsko-nemških pokrajin, na tem sestanku ne bi mogli razpravljati o najvažnejšem vprašanju. to je o razširjenju trgovine med češkoslovaško in ostalimi državami Male antante, ker se bo po odcepitvi sudetsko-nemških pokrajin struktura češkoslovaške zunanje trgovine precej spremenila. čim Se ho sudetsko vprašanje definitivno rešilo, bo takoj sklican gospodarski svet Male antante. = Slabe posledice poostrene mednarodne politične situacije za naš turizem. Izgledi za jesensko turistično sezono, zlasti v Dalmaciji, so bili še pred tedni zelo ugodni. Prijavljeno je bilo veliko število turistov. Nenadno pa se je situacija docela spremenila. Poostritev mednarodne situacije je zadnje dni napotila številne turiste, da so se predčasno vrnili, napovedani turisti pa ne bodo prišli. Hoteli v Dalmaciji dobivajo dnevno odpovedj iz inozemstva. Odpovedani sta tudi dve mednarodni konferenci, ki bi se morali vršiti v Splitu (interbalkanski pomorski komite in gospodarski svet Male antante). = V Nemčiji bodo izdeloval; olje iz grozdnih pečk. Kakor je znano, vlada v Nemčijj precejšnje pomanjkanje maščob za hrano in mora Nemčija uvažati iz inozem- skih mehanik, da le-te niso nikoli slišale pri piamnih govoriti o angleških mehanikah. Ena teh treh tovarn je tudi dobaviteljica tožeče stranke. Pri drugi sodni obravnavi je dala tožeča stranka postaviti v sodno dvorano dva pianina; enega z mehaniko avstrijskega fabrikata, drugega pa, po izjavi tožene stranke, z mehaniko dobavljeno iz Anglije. Prav v tej izjavi je jedro cele stvari: odtod je namreč izvirala označba angleške m' hanike. Obe mehaniki sta bili povsem enakega konstrukcijskega sistema, samo, da obe nista bili enako regulirani. Mehanika cenejšega instrumenta je bila regulirana primitivno, mehanika dražjega instrumenta pa je bila — kakor — pravimo — hipo regulirana ,tako da je približno nalikovala repetioiji angleške klavirske mehanike. Taka hi po regulirana mehanika pa ne more dolgo izdržati. že po nekaj urah igranja začne repeticija popuščati, ker je konstrukcija pianinske mehanike pač docela drugačna kakor konstrukcija angleške klavirske mehanike. Na isti način bd se dala tudi pri cenejši pianinski mehaniki doseči neka repeticijska sjiosob-nost. Pianinska mehanika se tudi s strokovnim izrazom imenuje repeticijska mehanika dočim se angleška klavirska mehanika označuje kot dvojna repeticijska mehanika, kakor je tudi sodišče razsodilo. V članku je rečeno, da se v inozemstvu etva velike koTTSne masti fei olja. Zato gre prizadevanje za tem, da se iz nemških surovin pridobi čim več maščob. Ze lani so v Porenju delali poizkuse, da bi pridobivali oLje iz grozdnih pečk. Na podlagi doseženih poizkusn-ih rezultatov so za letošnje leto odredili, da morajo vsj vinogradnika po končanem prešanju grozdja izročiti tropine posebnim obratom, ki bodo iz tropin izločili peoke. V Porenju so postavili 45 do 50 strojev za izločevanje pečk iz tropin, po večini pri vinogradniških zadrugah. Iz pridobljenih pečk bodo potem pridobivali olje in računajo s prodfukeijo 800.000 do 1 milijona litrov. Odpadki pri prešanju pečk se bodo uporabili kot krmilo za živino. < = Odpoklicane ladje s surovinami v nemških lukah. Iz Londona poročajo, da so angleške tvrdke, odpoklicale ladje s surovinami, ki so bile na poti v nemške luke. Angleške tvrdke, ki so imele v prostih skladiščih nemških luk zaloge surovin, so v zadnjih dneh svoje zaloge vkrcale na ladje in poslale nazaj v Anglijo. = Zmanjšana pasivnost italijanske zn-naje trgovine. Po uradni statistiki je znašal v avgustu italijanski uvoz 774 milijonov lir (lani 1092),' uvoz pa 618 milijonov lir (lani 714). Ker se je uvoz v mnogo večji meri zmanjšal nego izvoz, je pasivnost trgovinske bilance v avgustu nazadovala na 156 milijonov lir nasproti 378 milijonom v lanskem avgustu. V prvih osmih mesecih t 1. se je zmanjšal italijanski uvoz na 7573 milijonov lir (lani v istem razdobju 9119). izvoz pa ee je za malenkost dvignil na 5102 milijona lir (lani 5046). Pasivnost trgovinske bilance ie dosegla v osmih mesecih t L le 2471 milijonov lir nasprotij 4073 milijonom v istem razdobju lanskega leta = Pridobivanje nafte v Medjimurju je znova naraslo. Poročali smo že, da se je letos pričela naglo dvigati naša produkcija nafte v Medjimurju, ki je v prvem polletju dosegla 508 ton nasproti 240 tonam v prvem polletju lanskega leta. Povprečna produkcija v prvi polovici leta je nekaj nad 80 ton mesečno. Na tej višini se je gibala produkcija tudi v juliju, ko je znašala 82 ton, v avgustu pa se je povzpela kar na 151 ton in je pričakovati, da se bo prihodnji mesec dvignila na 200 ton. V prvih osmih mesecih t. L smo v naši državi pridobili že 741 ton nafte. = Naša produkcija elektrolitičnega bakra. Proti koncu julija je začela v Boru obratovati tvornica za elektrolizo bakra. V tem mesecu je produkcija znašala samo 193 ton. V avgustu pa je bila tvornica že v polnem obratu in je v tem mesecu produkcija dosegla 1.371 ton. = Novi mednarodni tovorni listi. Uprava državnih monopolov, oddelek za prodajo v Beogradu, razglaša, da pridejo s I. oktobrom t. L v promet novi mednarodni navadni in brzovozni tovorni listi po 250, 20.50 in 25.50 din, ki se morajo uporabljati od tega dne. Prejšnje mednarodne navadne in brzovozne tovorne liste zamenjajo davčne uprave po 1. oktobru t L Rok zamenjave bo trajal 90 dni, t j. do 29. decembra t L = Gradbena dela. Kr. banska uprava je skupaj z glavno upravo bolniškega fonda za državno prometno osebje razpisala licitacijo za prevzem gradbenih del pri gradnji zdravniškega prizidka in de-pandanse na Golniku, in sicer za izvršitev zgradb v surovem stanja Načrti in proračuni so interesentom na razpolago za zdravniški prizidek v tehničnem oddelku banske uprave, za depandanso pa pri oblastni upravi bolniškega fonda za državno prometno osebje na direkciji državnih železnic v Ljubljani. — Nadalje je banska uprava razpisala drugo licitacijo za gradnjo vodovoda v Suhi Krajini. (Proračun 1.98 milijona din.) = Konkurz je razglašen o imovini Alfreda Amana, neprotokoliranega tovarnarja pohištva v Tržiču. (Upravnik mase dr. Josip Gruden, odvetnik v Tržiču; prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Tržiču 8. okt. ob 9., prijavni rok do 31. oktobra, ugotovitveni narok 5. novembra.) — Kemična tovarna Moste, družba z. o. z., bo znižala svojo osnovno glavnico od 8 na 3 milijone din, torej za 5 milijonov din. = S umska uprava v Bohinjski Bistrici proda dne 1. oktobra 1938 2480 prms lubja, loco gozd, zloženega v kupe, v 10. partijah. Direktne pismene ponudbe se bodo sprejemale za poedine partije ali pa za skupno količino dne 1. X. 1938 ob II. uri dopoldne. Splošni prodajni pogoji so na vpogled pri šumski upravi v Boh Bistrici za časa uradnih ur Šumska uprava v Boh. Bistrici Borze Na ljubljanski oorzi je znašal pretekli teden devizni promet 12.00 milijona din nasproti 11.00, 4.44, 6-68 in 7.49 milijona po naročilu izdelujejo pianini z angleško mehaniko, kar pa nikakor ne odgovarja resnici. Ena sama tovarna v inozemstvu ima baje svoj patent: nekakšno izboljšanje normalno pianinsko mehaniko, ki pa nima ničesar skupnega z angleško klavirsko mehaniko. Cena 20.000 din je za take pianine utemeljena pač samo v renomeju izdelovalca .nikakor pa ne v specialni mehaniki, ki navzlic svoji posebni konstrukcija nikoli ne dopušča doseči načina igranja, kakršno je mogoče na instrumentu s pravo angleško klavirsko mehaniko. Tudi mojd boljši instrumenti imajo specialno mehaniko, ki je dosti dražja in dopušča lepše igranje nego normalna pianinska mehanika. Navzlic temu, da je bila z razsodbo v tej pravdi ustvarjena možnost, da bi lahko svoje pianine s to specialno mehaniko imenoval pianine z angleško mehaniko, pa tega kot pošten izdelovalec in trgovec vseeno ne bom storil, ker vem, da pianini pač nimajo angleške mehanike, čeprav so le-te naročene na Angleškem, ali z drugimi besedami povedano: angleška mehanika se nanaša na kostrukcijo, ki je uporabljiva samo pri klavirjih, ne pa na kraj, kjer se izdeluje. Čeprav sem tožbo izgubil, se mi zdi, da sem vendarlo dosegel svoj namen, ugotovitev namreč, da imajo vsi pianini eno tn isto mehaniko in da je razlika edinole v različni regulaciji Sodbo o tem ali imam prav ali ne, prepuščam zdravemu razumu čitateljev. A. Warbinek 0) za dec. 7.87 (7.94). centralizacije in političnih zakonov. Posebno se poudarja potreba reforme volilnega zakona. Komunike pravi končno: Stanje, v katerem naš narod v svojem notranjem življenju nahaja, in zunanje nevarnosti ukazujejo, da se takoj iščejo ukrepi, ki bodo omogočili, da se s pospešenim tempom pristopi k urejevanju notranjih odnošajev na temelju narodnega in. državnega edinstva ter se ob pravilnem ocenjevanju in upoštevanju potreb in upravičenih zahtev vseh delov naroda izvedejo korenite reforme v našem notra-i njem življenju na podlagi državne ustavi Komunike govori tudi o Češkoslovaški, na koncu pa pravi: »Svesta svoje misije bo Jugoslovenska nacionalna stranka nadaljevala svoje delo v popolni solidarnosti, čvrsto verujoč v popolno zmago misli, kateri vdano služi.« Seje ožjega glavnega odbora se je udeležil tudi bivši senator dr. Krulj, ki je potem v sredo izjavil, da izstopa iz organizacije. O tem je tajništvo JNS izdalo sledeče sporočilo: »Bivši senator g dr. Uroš Krulj je vodil na svojo pest. brez pooblastila in znanja vodstva stranke nekaj političnih akcij, ki so bile v nasprotju z dosedanjo politično smerjo in disciplino v stranki. To nedopustno postopanje g Krulja je izzvalo najresnejšo obsodbo na seji ožjega glavnega odbora. Le predsednik stranke je s svojo intervencijo preprečil, da dr. Krulj ni bil izključen iz stranke Na poziv predsednika je izjavil, da obžaluje, kar je doslej počel, in da se bo v bodoče lojalno podrejal disciplini v stranki.« v naših rokah. Takrat bom pa jaz odločal, kaj bom podpisal. x>Epoque« pravi: Prišel je čas. ko je Chamberlain moral odgovoriti. Če je Hitler informiran, mora poznati val. ki je pred nekaj dnevi začel vstajati iz globine francoske duše. Leon Blum piše v »Populaireu«: Ali bo nemški kancelar zapovedal svoji vojski, da prestopi češkoslovaško mejo? Če bi to storil kljub angleško-francoskim predlogom in kljub žrtvam, ki jih je Češkoslovaška prevzela, bi moral pakt o francoski pomoči CSR stopiti v veljavo. To je izjavil včeraj tudi sam Daladier v trenutku, ko imajo besede svoj popolni pomen. Tudi češkoslovaško-sovjetski pakt bi se tedaj moral izvesti. To je potrdil Litvinov. Anglija bi morala intervenirati. Nato se je obvezal sam Chamberlain, ko je odklonil nove Hitlerjeve zahteve kot nesprejemljive. Potrebno je. da Roosevelt, čigar avtoriteta obsega ves svet, brez odloga spregovori. Cas hiti in vsaka ura je dragocena. Angleška kraljica ostane v Londonu slovenskih mest Na povabilo ljubljanskega župana so se včeraj sestali na skupno konferenco župani slovenskih avtonomnih mest. Sklenili so, da bodo občine izvršile proslavo 201etnice zedinjenja dne 1. decembra čim slovesne j še in po enotnih smernicah. Pri zvezi mest se zahteva nujna reorganizacija v tem smislu, da se delo pri zvezi poživi in poglobi in da bo zvezina pisarna res koristno služila vsem mestom j Mestni občini ljubljanski je bila poverjena naloga, da izdela vzorno prag-matiko za mestne uslužbence, ki bo služila tudi ostalim trem mestnim občinam. Enako naj se po enotnih vidikih izdelajo službeni redi za mestne delavce, ki jim bo služil za podlago najnovejši mariborski delavski red Mestno poglavarstvo v Ljubljani bo nadalje izdelalo enotni red glede vršenja požarne policije. Sklenjeno je bilo, da se strokovni referenti socialnega skrbstva sestajajo najmanj enkrat na leto. da se pogovore o programu za delo na polju socialnega skrbstva slovenskih mest. Postavljena je bila nujna zahteva, da se v mestih ustanove samostojni mestni cestni odbori, dokler se pa to ne izvrši, naj se mestnim občinam iz njihovih prispevkov v sreske cestne sklade povrne sorazmerno primerni del za njihove potrebe. Enako je bilo sklenjeno, da se zaprosijo iz prispevkov banovinskega bednostnega fonda dotacije mestom v večji meri. Ugotovilo se je nadalje, kako velike stroške morajo nositi občine za prenešeni delokrog in da bi bilo potrebno, da tudi država občinam za vrš^mje teh poslov prispeva. Borbe ▼ Španiji Barcelona, 24. septembra. AA. (Havas). Uradno poročilo republikanskega vrhovnega poveljstva pravi med drugim, da je na vzhodni fronti vso noč trajala huda bitka. Porčilo pravi, da se je nacionalistom posrečilo zavzeti nekatere sprednje republikanske postojanke, vendar pa so jih republikanske čete s protinapadi zopet zavzele. London, 24. septembra. AA. (Reuter). Angleška kraljica Elizabeta se nocoj ne bo vrnila v Balmoral, kakor je bilo prej rečeno. Imenovanja na univerzi Beograd, 24. sept AA. S kraljevim ukazom so imenovani za docenta v VII. skupini dr. Anton Ocvirk, suplent I. realne gimnazije v Ljubljani za etolico »zgodovin« starih in modemih književnosti«; za stoli-co splošna zgodovina starega veka in stred-njega veka s pomožnimi zgodovinskimi znanostmi in novega veka« pa dr. Franc Zwit-ter. profesor realne gimnazije v Kočevju; na medicinsk; fakulteti za izrednega profesorja v 4/1. dr. Albin Seliškar, docent iste fakultete; na tehniški fakulteti za izrednega profesorja v 4/1. dT. inž. Anton Kuhal j, docent iste fakultete: na bogoslovni fakulteti za docenta v VII. skupini dr. Franc Janžekovič. Samomor slovenskega železničarja v Slavoniji Vinkovei. 24. sept a Na sredi proge blizu Vjnkovcev so našli včeraj zjutraj odrezano glavo z železničarako čepico, precej daleč stran pa je pozneje železniška policija našla tudi truplo med tračnicami Preiskava je ugotovila, da gre nedvomno za samomor. Nesrečnež je 32-letni železniški strojevodja Ludvik Kumar iz Slovenije, uslužbeo v Zemunu, oče treh otrok. Včeraj je vozil od Rusne dalje lokomotivo brez vode. Zaradi t©ga ie nastala velika škoda ▼ kotlu in je morala lokomotiva ostati ▼ Vinkovdh. namesto da krene v Slavonski BTod. Najbrž iz strahu pred odgovornostjo si je Kumar končaj življenje. Upokojitev pri železnici Becfrad, 24. septembra. AA. S kraljevim ukazom je upokojen pri ravnateljstvu državnih železnic ▼ Ljubljani Anton Cajfca. inšpektor V. skupine. -y ----* Darujte za »Zvončkov* skiad O klavirju in njegovi mehaniki Svarila pariških listov Nekatere nadaljnje informacije o zgodovinskih urah v Godesbergu — Apel na Zedinjene države Komunike o seji vodstva JNS »JUTROc, ponedeljsfca Izdaja - 3 Uspeh v Varšavi Jugoslavija: Poljska 4 • 4 Naše moštvo je v Varšavi pred 35 tisoč gledalci pred* vedlo prav dobro igro — Gole so zabili WolSl 2, Koko- ujvič in Welker Tudi v drugi tetam za prehodni pokal našega kr~'.ja se Poljs kom ni posrečilo omagati, čeprav so igrali tokrat doma. "Vaše moštvo je nudilo tisočerim gledalcem prav dobro igro, pri čemer je v odločilni meri vplivala enotnost, kar pa je razumljivo, ker je našo reprezentanco sestavljalo nič manj kakor devet igralcev CJradjanskega. Lešnik, o katerem se je poročalo, da je ostal doma, je dobil v zadnjem trenutku dopust, s čimer je naše moštvo znatno pridobilo na prodornosti. % nekoliko več sreče bi lahko Jugoslavija beležila lepo zmago, toda napad ni znal izkoristiti številnih prilik, ki so se mn nudile. na drugi strani pa je bila naša obramba precej nezanesljiva. V splošnem neodločeni izid ustreza igri. Varšava, 25. septembra Wn igrišču ^Legie« je bila danes pred :'5.000 gledalci ob najkrasnejšem vremenu od;grana dru a meddržavna tekma za pokal Nj. Vel. kralja Petra II. Prvo tekmo, M je bila odigrana v Beogradu, so dobili Jugosloveni s 3 : 0. Današnji tekmi je prisostvovalo mnogo odličnih predstavnikov Poljske, a tudi naš varšavski poslanik dr. Stanoje Kojič z osebjem poslaništva. Tekma se je pričela ob 16. Po običajnih pozdravih in po odigranju obeh himen, je fcvedski sodnik Eklund dal znamenje za pričetek igre. Stranski sodnik na eni strani je bil ^ igosloven Pcdubski. Jugoslavija je nastopila v naslednji postavi: Glaser. Kugi, Matošič, Lechner, Jazbin-Kokotovie, šipoš, Wolfl, Lešnik, An-tolkovie, V.elker. Poljska: Madejski, Sez<»paniak, Galecky, Gura, Korban, Piec I., Pjontek, šerfke, Wilim"vsky, Vodar/. Piec II. Poljaki so od vsega začetka diktirali precej oster tempo, in so z lahkoto prodirali, tako da so kmalu prišli v vodstvo z 2 : 0. Naša obramba je bila namreč precej ne sigurna in so zato morali krilci igra- ti preveč defenzivno ter vsied tega ni bilo zveze z napadom. Polagoma so se pa naši znašli in v 31. min. je Wolfl znižal na 2:1. Lešnik je zabil drugi gol, ki ga pa sodnik zaradi očitnega off sidea ni priznal. V drugem polčasu se je naše moštvo še bolj razgibalo. Takoj je rscrodsorak) na igrišču in diktiralo tempo. Opažati je bilo, da je bolj homogeno. Zlasti so se dobro razumeli med seboj igralci Gradjanskega, ki jih je bilo 8 v moštvu. V 5. min. je prodrl Welker prav do kazenskega prostora, kjer ga je zrušil nasprotni branilec in sodnik je diktiral enajstko, kar je bila pa nekoliko prestroga kazen. Kokotovič je z razantnim strelom izenačil na 2:2. Izvrstno sta se med seboj razumela Welker in Wolfl, ki sta prvič dtbitirala v državni reprezentanci Naše moštvo je bilo v lahni premoči, le obramba je bila nesigurna in ker se Hugl in Matošič nista znašla, je Pjontek zvišal na 3:2. Spet je prodrl Welker, a branilec je v zadnjem hipu rešil. Isti igralec je bil kmalu nato spet pri žogi in topot se mu je nasmehnila sreča: močno j,3 streljal in spravil na 3:3. Poljska publika je začela protestirati proti domačemu moštvu. V 25. min. je \Velker dooal Wolflu, ta je prenesel Lešniku in sam tekel proti golu. Lešnik mu je takoj žogo vrnil in je VVGlfl spravil Jugoslavijo v vodstvo s 4:3. žeje kazalo, da bo Jugoslavija zmagala, a v 41. min. se je Poljakom le posrečilo po Vodaržu izenačiti na 4:4. Tega gola je bila spet kriva neodločnost obrambe. Jugoslavija je danes predvedla dobro, borbeno, požrtvovalno in povezano igro, nekoliko slabša je bila le obramba. Prav gotovo je, da je imela danes Jugoslavija priliko za zmago. Odlično sta s? obnesla v moštvu oDa novinca Welker in Wolfl. Naše moštvD je zapustilo dober vtis in je bilo prisrčno pozdravljajo. Prvenstvo LNP Podsavezni I. razred prinaša s slehernim knlom presenečenja. V ljubljanski skupini je tokrat šlo še vse po paporni formi. Morda je malce presenetila precej visoka zmaga Marsa nad Jadranom, toda slednji nikakor ni v lanski formi in ni mogel računati na uspeh. Izredno visoko "miago je beležil Kranj, ki je na lastnih tleh prav nevaren nasprotnik. V mariborski skupini so se spet ponovili presenetljivi izidi. Slavija je letos izvrstna in je tokrat, čeprav številčno okrnjena, odvzela Mariboru točko. Prav lep uspeh je dosegel Rapid, ki je v Cakovcu pustil eno samo točko. V Celju je srečanje Atletiki : Celje odpadlo. V naslednjem poročila: Hermes : Svoboda 2:1 (2:0) Igra ni bila na posebni višini. Nasprotno, bilo je mnogo nabijanja brez vsakega smisla in sta bili v tem pogledu enaki obe moštvi Svobodaši so partijo zgubili s precejšnjo smolo. Vratar jim je spremenil pohlevno žc.go v avtogol, enajstko pa je streljal Habiht visoko pod oblake. Rezultat bi s. torej lahko glasil tudi narobe, še najbolj pravično pa bi bil izražen z 1:1. Z boljšim start- m so postregli šiskarii. Potem pa So imeli nekaj več sreče in so prišli še v prvem polčasu z 2:0 v vodstvo. Do odmora so tudi še nekam zaigrali. vsaj podrejeni niso bili na terenu. Potem pa se je vse razen ožje obrambe s sulo in so se dogodki prenesli v območje njihovega kazenskega prostora. Deloma je tedaj držala obramba situacijo, deloma je bil nasprotnikov napad v znatni meri jalov Tako so se iz afere izvlekli še s pozitivnim rezultatom, ki ga vsaj v drugem polčasu niso zaslužili. Najboljšega moža so imeli v vratarju Oblaku, ki mu gre tudi v veliki meri zasluga, da je moštvo odneslo obe točki. Svobodaši so začeli precej slabo in so končali kot gospodarji na terenu. Sicer ao "udi tedaj, ko so imeli igro v rokah, mnogo grešili. Predvsem imajo šibek napad, M ni znal iz mnogih situacij pred nasprotnikovim golom izbiti niti ene stvari :razen tistega Plečkovega gola, ki je bil edina uspešna zaključna akcija. Saj v tem napadu ni strelca. Na desno krilo so vse premalo igrali, če j,e pa Rogelj na levem krilu dobil še tako uporabno žogo, jo je gotovo pokvaril, ker mu je dribllng očividno namen in ne sredstvo; Še en tak mož je v moštvu, vratar, ki rad paradira in zaradi tega so zabeležili giškarji svoj prvi uspeh. Sicer je bila igra do odmora precej izenačena. Z avtogolom svobodaškega vratarja so prišli Hermežani v vodstvo. Drugi zgoditek pa je dosegel zelo efektno Ferjan po prav dobri Erženovi pripravi. Par stvari so imeli Svobodaši pred šišenskimi vrati, toda so jih zapravili, v drugem polčasu se je igra razvila v vse bolj tostransko borbe na hei-mežanaki polovici. Iz mnogih situacij je naposled Ple-ško le odločno poslal proti mreži in znižal na 2:1. Sodil je g. čamemik bolj šibko. Dopustil je preostro igro. Mars : Jadran 5:2 (2:1) Trnovčani so morali tudi tokrat izvleči serijo žog iz svoje mreže; toda če smo v poročilu prejšnje nedelje morali ugotoviti, da so po vsej pravici zaslužili težak poraz, jim je treba v tem primeru priznati, da se jih je držala v veliki meri smola. Rezultat je po poteku igre vsekakor zelo visoko izražen. Y razgibani, sicer pa odprti igri so pri- šli Poljanci do prvega uspeha: ne toliko po svoji zaslugi, kot vse bolj po veliki krivdi Jadranovega vratarja; prav po nepotrebnem mu je izpadla povsem nedolžna žoga iz rok, ki jo je najmlajši iz nogometnega rodu Trčkov potisnil preko črte. Kmalu nato se je Trnovčanom nasmehnila sreča — redka izjema, ki se ni več pojavila — in je Marn s kota streljano žogo z glavo zaokrenil v poljansko mrežo ter izenačil. Težka taktična napaka Jadrano-ve obrambe je postavila Marsovce ponovno v vodstvo. Oba branilca sta startala na levo krilo, čigar center je nepokriti 2igon neovirano pretvoril v drugi gol za svoje moštvo. Seveda se Trnovčani še niso vdali, toda poljanska obramba je bila trša od trnovske. Po izenačeni igri sta šli moštvi v odmor z majhnim naskokom enega gola za Poljance. Hladnokrvno je takoj po odmoru Dober-let izkoristil slabost nasprotnikovih branilcev in povišal na 3 : 1. Sicer je potem Jadran nenehoma napadal, toda brez vidnega uspeha. Marsovci so igrali taktično dobro: branili so vsi! Iz prodora je Doberlet, kakor se v taki igri rado dogaja, postavil na 4 :1. Najlepši gol v igri pa je zabil Ja-dranaš šavs; tedaj je bilo 4 : 2. Tik pred koncem pa je bil Doberlet zopet uspešen in je postavil končni rezultat 5:2. Sodil je dobro g. Macoratti. Kranj : Kovinar 12:3 (4:1) Kranj, 25. septembra V Kranju sta se srečala dva gorenjska kluba. Jeseniški gost je bil visoko poražen, vendar se mora priznati, da takega poraza ni zaslužil, ker je igral dosti dobro. Domači nasprotno, so imeli izreden dan in se jim je posrečilo vse. Levji delež na dvoštevilčnem rezultatu ima napadalna vrsta z levim krilom Deličem na čelu, ki je sam zabil 8 golov. Izvrsten je bil tudi bivši igralec Ljubljane Jež, ki je spravil v najpad kombinacijsko igro. Jeseničani so se borili do konca požrtvovalno in so svoje gole doeegb le zaradi nepotrebnega igračkanja domače obrambe. Sodnik Klipstfcdter je sodil površno. Železničar : Mura 5: 1 (2:1) Maribor, 25. septembra železničar je tudi v svojem drugem nastopu spravil obe točki zasluženo pod streho. Njegovo moštvo je bik) boljše v vsakem pogledu. Na višku je bila ožja obramba, v krilski vrsti se je odlikoval Eferl, dočim ostala pomagača nista toliko ustrezala. Duša napada je bil Pavlin prav dober pa tudi Ronjak, ki imata poglavitno zaslugo na visoki zmagi. Desno krilo je bilo prepočasno, a tudi vodja napada ni zadovoljil. Mura je igrala požrtvovalno, poznalo pa se je pomanjkanje odličnega Kukanje, ki je duša svojega moštva. Enajstorica gostov ni bila homogena m se je zlasti opažala precejšnja vrzel med obrambo in napadom, ker so krilci samo branili. Napad je bil slab in gre edini njegov gol na ro-vaš napake nasprotne obrambe. Igra je bila fair. Gole za domače so dosegli Pavlin 3, Ronjak in štifter po enega, za Muro Bošina. Sodil }e dobro g. Vrhovnik. Maribor : Slavija 0:0 Ta rezultat je popolnoma nepričakovan. Igra, ki sta jo nudili obe moštvi, je bila od začetka do konca napeta in zelo dramatična Slavija je od 32. min. prvega polčasa igrala le z 9 igralci. Njen vratar in srednji krilec sta bila namreč poškodovana in sta morala zapustiti igrišče. Vratar Drašbaher je y 25. min karamboliral s Ti čarjem in je dobil tako hudo poškodbo na I glavi, da so ga morali z rešilnim avtom 1 prepeljati v bolnico. Srednji krilec Perlek je moral v 32. min odstopiti zaradi poškodbe na nogi. Od tega trenutka dalje se je razvila huda borba. Kljub okrnjeno-sti se je Slavija branila tako dobro, da ji Maribor ni mogel zabiti gola. Pri Slaviji so bili vsi brez izjeme dobri in zaslužijo vso pohvalo. Maribor, ki je nastopil v nekoliko izpremenjeni postavi, ni mogel niti nasproti devetim igralcem doseči zmage in se je moral zadovoljiti z delitvijo točk. Bil je sicer stalno v napadu, zaradi taktično slabe igre pa ni bilo številčnega uspeha. Igra je bila prepletena z raznimi neprijaznostmi. Sodnik Kopič je sodil že boljše. V predtekmi rezerv je Maribor porazil Slavijo 8 : 2. V dopoldanski mladinski tekmi je Rapid premagal Železničarja 2 : 1. ČŠK : Rapid 1:1 (0:0) Čakovec, 25. septembra. Tudi ta izid je presenetljiv in pomeni za Mariborčane lep uspeh na vročih ea-kovških tleh. Rapid bi celo lahko zmagal, a je imel izrazito smolo. Čakovec je igral tehnično dobro, vendar je bil njegov napad premalo odločen, a je tudi v nasprotnikovi obrambi naletel na nepremostljivo oviro. Rapidovo moštvo je v celoti zadovoljilo. Sodil je prav dobro Veble iz Celja. Ljubljana: Orljent 8:0 (4:0) Sušačani so moštvo, ki bi po svojem znanju sodilo v naš podsavezni prvi razred. Naleteli so na razigran ljubljanski napad in tako so odnesli z igrišča točo zgoditkov, ki naj bi bila nekaka osveta za nedavni poraz 2:4 kombiniranega be-lo-zelenega moštva na Sušaku. Belo-zeleni so nastopih z napadom v novi postavi. Zabil je sedem komadov — enega iz enajstke je dosegel Pupo — in bi s te strani njegovo delo bilo zadovoljivo. Spojki sta igrali narekovan W-sistem in sta svojo nalogo odigrali dovršeno. Pri tem je bil Dare v levi spojki tudi kot re-alizator zelo uspešen, zabil je tri komade, dočim se je Sercer na desni spojki zadovoljil s samim konstruktivnim in pripravljalnim delom. Krili, Janežič na desnem. Drago na levem, sta bili prodorni in sta uspešno prenašali igro Srednja vrsta je delala SKoroda brez napake. Imela je pred seboj šibkejši nasprotnikov napad, ki je bil v drugem delu igre celo okrnjen. Tako se je lahko vsa posvetila svojemu napadu, ki je neprestano držal igro v nasprotnikovi polovici. Pupo se je razvil v dobrega srednjega krilca, ki ima smisel za plasma, poleg tega pa zadnje čase tudi zelo točno podaja napadu. Vodišek je bil na svoji običajni višini, marljiv in koristen. Levega krilca sta po en polčas igrala Sočan in Klemene; oba sta bila nekoliko šibkejša od ostalih dveh krilcev. Obramba ni imela pravega dela. Eno samo priliko je dala nasprotniku. Pogačnik sploh ni dobil žoge na gol. Med gosti ni bilo niti enega igralca, ki bi presegal povprečnost naših prvorazrednih igralcev. Videti je bilo srednjega krilca, vsaj v začetku igre, ki se je pokazal v precejšnji robatosti. Cim ga je sodnik ukrotil, se je tudi ta uvrstil med ne-znatnost ostalih tovarišev. Spočetka je ožja obramba uspešno čistila in odbijala, vratar je parkrat ubranil nekaj žog v stilu, ki je kazal, da ume svoj posel. Cim več pa se je nabiralo žog v mreži, tem bolj je tudi obramba popuščala. Žrtev robatosti, ki so jo Sušačani že takoj od začetka vnesli v igro, je proti koncu prvega polčasa postal njihov srednji napadalec, katerega je sodnik več kot upravičeno poslal v garderobo. Ob samem začetku je Dare otvoril serijo zgoditkov s krasno plasiranim strelom. Po desetih minutah je potem Pupo iz enajstke dosegel 2:0. Potem so se šele gostje nekoliko opogumili in uprizorili par napadov in so mimogrede imeli prav lepo priliko, ki jo je upropastila leva zveza. V 35. min. je zaključil prijetno kombinacijsko igro Miro s tretjo žogo v mrežo. Par trenotkov pred koncem je isti igralec postavil na 4:0. V reprizi je takoj v prvih minutah potegnil in preko vse nasprotnikove obrambe s plasirano žogo zaključil svojo serijo zgoditkov. Sesti gol je z glavo zopet dosegel Dare: Še sedmi gol gre na njegov račun, potem je poslednjega, osmega dosegel še Janežič. Sodil je dobro g. Macoratti. Gledalo je zadevo okoli 500 ljudi. Ostale nogometne tekme Beograd: BSK m Jugoslavija komb.: Ki»-pesti (Budimpešta) 3:2 (2:1). Temešvar: Reprezentanca Temešvara: reprezentanca Beograda 3:1 (1:1). Bukarešta: Nemčija : Rumunija 4:1. 40.000 gledalcev. Tekmi je prisostvovalo več članov rumunske vlade. Stranski sodnik je bil tudi Jugoslovan Popovič. Juniorsko prvenstvo v Ljubljani: Ljubljana : Reka 7 : 2, Svoboda : Hermes 2 : 1, Mars : Korotan 7 : 0, prvenstvo II. razreda: Mladika : Adrija 13 : 0, Moste : Korotan 2 : 2. Hrastnik : Laško 2:0 (2:0). Na igrišču pri »Skalnj kleti« je bitte II. razredna prvenstvena tekma med Hrastnikom jn Laškim, ki se je končala z zasluženo zmago Hrastnika. V prvem polčasu je bila igra izenačena, Po odmoru pa je imel Hrastnik več od igre. Obe moštvi sta predvajali tipično drugorazredno igro. Hrastni-fami so bili požrtvovalnejš; in boljši v startu. Obe obrambi sta bili dobri, napada pa nista imela strelcev. Sodil ie objektivno g. Presineer. Srednješolsko plavalno prvenstvo Ljulul jana. 25. septembra Izredno lepo jesensko vreme je omogočilo ljubljanskemu plavalnemu podsavezu. da je danes izvedel v kopališču Ilirije srednješolsko plavalno prvenstvo. Ob 14. se je zbralo na kopališču okoli 300 srednješolcev, njih staršev ln profesorjev. Med gledalci smo opazili ravnatelja mestne ženske 2un-nazije dr. Antona Bajoa. Tekmovanja se je udeležilo 5 ljubljanskih zavodov in sicer I. drž. real. gimn. s 15 plavači. III. drž. realna s 14, klasična s 5, ženska mestna gimnazija s 7 plavalkami irt II. državna real. gimn. z 2 plavalkama. Vsega je nastopilo 42 pGavačev in pla-vačic. Moško srednješolsko prvenstvo sd je pridobila XII. drž, real. gimn, s 1245 toč- kami. Sletffta I. drž. real. gimn. z m klasična zbito. s 35 točkami, žensko srednješolsko prvenstvo si je pridobila mertoa ženska gimnazija s 66 točkami pred II. državno real. gimn. s 23 točkami. V skokih je zmagala III. dri. real. gimn. z 21 točkami pred I. drž. real. srimn. s 5 točkami. Na koncu j« sledila še waterpolo tekma, v kateri je 111. drž. real. gimn. premaerala I. drž. real. z rezultatom 5:0 (3:0). Pozdravljamo iniciativo LPP, ki je po dolgem presledku aopet začel z srednješolskim prvenstvom. Prireditev je potekla v najlepšem redu in na iad»voljstvo hvaležne publike, kj je po gručah, vsaka na drugem kraju kopališča, l>odrLla tekmovalce svojega zavoda. Of« zmagovalca, tako žensk; kot moški, sta žela na koncu velik oplavz vse publike. III. drž. reaJ. gimn. je letos prvič osvonila pokal SK Ilirije aa prvenstvo v plavanju in pokal LPP za prv-gnMrvo v vaterpolu. Ženska mestna real. gimnazija oa si je letos prvič osvojila prekrasno vazo LPP. Rezultati: 50 m prosto (fantje): Nastopilo je 17 tekmovalcev v 4 predtekih. Po oasib je bil do-ločen sledeči placemeni: 1. Pestevšek (lil). 29.5 2. Friedrich (L). 30. Vodopivec 30.1, 4. Loeser (ki.) 30.0. 5. Herzog (III), 31.1, 6. Gjud (I) 31.8; 100 in prsno (dekleta; 1. Werner (ž. m.) 1:38. 2. Filipič (II) 1:51.2. 3. Brilej (ž. m.) 2:00.4. 4. Zaletel (ž. m.) 2:05. 5. Osojnik (ž. m.), 0. De PauAis (ž. m.). 100 m pr*no (fantje): Nastopilo 10 tekmovalcev v 2 predtekih 1. Rinder (III) 1:25.4. 2. Biber (I) 1:29.4. 3. Rabič (ki.) 1:32.9, 4 Lasie (III). 5. Hofman (1) 6. Kerševan (III). 100 m hrbtno (fantje): 1. Pestevšek (III) 1:21.9 2. Boh in je (I) 1:31.1. 3. Grešak (ki.) 1:32. 4. Tiran (III) 1:33.1, 5. Vodopivec (I) 1:37.1. 50 m prosto (dekleta): 1. Fine II. 33.8. 2. Werner (ž. m.) 43.8 3. Vidmar (ž. m.) 45.7 4. Rezjak (ž. m.) 48.0 o Filipič (II). Fran Dolenc f Skofja Lo*a, 25. septembra. I i Preddvora nad Kranjem je nocoj prispelo v škof jo Loko žalostno siporočilo, da je ondi v svoji vili umrl veleindustrijec g. Franjo Dolenc si. Smrt ga je rešila trpljenja, bolehal je že štiri leta za vnetjem rebrne mrene. Škofja Loka je izgubila z njim enega svojih najpopularnejših predstavnikov. Bil je dolgoletni starosta Sokola, podpornik vseh narodnih in dobrodelnih društev, krušni oče mnogih sirot. Poznala ga je vsa Slovenija. Ob krsti vzornega družinskega glavarja žalujejo vdova, dve hčerki, sin in edina sestra gospa Jerica, vdova Hu-badova. Uglednega pokojnika bomo v torek popoldne spremili k večnemu počitku. Časten mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! 100 m prosto (fantje). Tekmovalo je 8. pla- •vačev v 2. predtekih. 1. Pelhan 2. Hudniik (III) mrtvi tek 1:10.2. 3. Herzog (III) 1:13.4 Lavreneič (III) 1:20.3, 4 x 50 prosto (dekleta: 1. žen. mestna 3:20.8, 3 x 100 mešano (fantije): 1. III. drž. r. g. 4:07.9, 2. klasična 4:19.8. 3. I. drž. real. 4:26.6. 4. III. drž. real. 4:30.5 a I. dri. real. gimin. 4:46.7. 4 x 50 prost« (fantje): 1. drž. real gimn. 2:03.1, 2. III. drž. real. g mn. 2:11.8. 3. III. drž. real. aimn. 2:19.5. 4. ki. 2:21.5, 5. I. dri real. gimn. 2:21.9. VVaterpolo III. drž. real. gimn: I. drž. real. cimn. 5:0 (3:0). Gole dali: z Pe-ete-všek ter Lavrenčič, llercog in Binder po 12. B. S. Glej tudi 2. stran čsL vojska je zavzela svoje položaje Značaj čsl. mobilizacije — Tndi nemški obvezniki so se v ogromni večini odzvali pozivu — Disciplina in odločnost vladata v republiki Praga, 25. septembra, v. Češkoslovaška vojska je zasedla v polnem obsegu vse utrjene postojanke na mejah češkoslovaške republike. Te utrdbe »o bile zgrajene v teku zadnjih petih let pod vodstvom in po navodilih francoskih vojaških strokovnjakov, ki so gradili Maginotovo linijo. Češkoslovaške obmejne utrdbe niso zgrajene v obliki enotne obrambne linije, nego na sistem utrjenih oporišč, ki leže drugo poleg drugega in segajo globoko v zaledje ter tvorijo pravo šahovnico. Utrdbe segajo le na nekaterih krajih neposredno do meje. Večinoma se prično s prvimi oporišči za strojnice šele 5 do 10 km za državno mejo. Tako so n. pr. češke utrdbe šele južno od He-ba i-> Liberca, čemur je tudi pripisati, da se je češkoslovaška vojska deloma umaknila iz obmejnih predelov. Posebno močne so utrdbe okoli Klad&ka (Glatza), kjer so že od davnih časov sem vpadalc tuje vojske na Češko. Velike trdnjave so zgrajene tudi v okolici Grulicha. Poleg tega je močno utrjen tudi gorski hrbet. ki se vleče med Moravsko in Češko. Prve utrdbe so pričeli graditi Čehoslovaki takoj po svetovni vojni na madžarski meji, poslednje pa šele zadnje leto na avstrijski meji. Ker se nahajata glavni središči češkoslovaške oboroževalne industrije v Plznu in v Brnu, ki sta strategično izpostavljeni mesti, je vse pripravljeno za prenos vojaške industrije v planinske kraje na Slovaškem. Od včeraj so vse utrdbe popolnoma zasedene in pripravljene za obrambo. Tovarne vojne industrije so v polnem obratu. Mnoge »trojne tovarne so se preobrazile za izdelavo vojnega materiala. Praga, 25. septembra. AA. (Havas). Čsl. tiskovni urad odgovarja na obtožbe, s katerimi se je nemško časopisje vrglo proti Češkoslovaški v zvezi z mobilizacijo. To poluradno poročilo pravi, da je bila mobilizacija elementarni varnostni ukrep v trenutku, ko milijon in pol nemških vojakov, oboroženih z najmodernejšim orožjem, manevrira ob čsl. meji. V ostalem ne postavlja Češkoslovaška nikakih teritorialnih zahtev. Ona se samo brani in s to obrambo služi miru. Praga. 25. septembra. AA. (Havas). Praški radio demantira nemška poročila o mobilizaciji na Češkoslovaškem. Rezervisti so prispeli na svoja mesta v največjem redu. Radio poroča, da so bile začasno prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze z inozemstvom, rzvzemši za primere, za katere je bilo izdano dovoljenje. Snoči je bila Praga v temi. Mobilizacija se nadaljuje r največjem redu, prebivalstvo pa je ohranilo popolno disciplino. Tešin. 25. septembra. AA. (Havas). Člani angleške kolonije, ki so snoči odpotovali iz Prage, so prispeli danes zjutraj a posebnim vlakom v Tešin. Ker vlaki ne smejo preko meje. so morali ti člani angleške kolonije tam izstopiti in iti peš dalj«. Ti Angleži se vračajo preko Stockholma in Norveške v Anglijo. Veliko število tujih časnikarjev je tudi zapustilo Češkoslovaško, ker ne morejo neposredno poročati v London in Pariz. Praga. 25. septembra. AA. (ČTK). Češkoslovaška združenja bivših bojevnikov so sklenila ustanoviti novo organizacijo, ki se bo imenovala Centrala zveze rezervistov iti bivših bojevnikov češkoslovaške. Nova organizacija je že objavila proglas, ki pravi, da bo če3koslovasfco prebivalstvo ostak) do smrti zvesto predsedniku dr. Benešu in predsedniku vlade Sirovemu, kakor tudi vsej češkoslovaški vladi. Tešin, 25. septembra. AA. (Havas). Železniški promet med Poljsko m Češkoslovaško je prekinjen. Prekinjen je promet na mostu čez obmejno reko Olse. Pat poroča, da so Čehoslovaki onstran meje postavili barikade in da so most zaprli z dvakratnimi vrvmi. Na poljski strani ze prepovedano vsako-nuir približati so mostu jsec Jaaoa 20 Jtt* tem mestu so Poljaki postavili straže z nasajenimi noži na puški. Praga, 25. sept. br. Noč je v obmejnih krajih potekla povsem mirno. Le na Mo-ravskem so se pripetili štirje manjši incidenti, pri katerih pa ni bilo človeških žrtev. V Pragi so bile tudi snoči manifestacije, pri katerih je sodelovalo zelo mnogo ljudi. Praški listi poročajo danes tudi o velikih manifestacijah za Češkoslovaško, ki so jih priredili v prijateljskih državah, tako v Angliji. Franciji, Rumuniji. Belgiji, Norveški, Bolgariji itd. V zunanje političnem pogledu je bila danes morda najvažnejša avdienca poljskega poslanika Patka pri prezidentu republike. Govorila sta o noti z dne 21. t. m., s katero je poljska vlada zahtevala, da bi se sedaj uredil tudi problem poljske narodne manjšine na Češkoslovaškem. Veliko pozornost so vzbudile vesti, ki prihajajo iz obmejnih krajev in ki se nanašajo na koncentracijo nemške vojske na nekaterih mestih onstran meja. Tako poročajo o koncentraciji nemške vojske južno od Budjejovic in v Sleziji. Ukinjenje nemško-avstrijske carinske meje Berlin, 25. septembra. Z odlokom prometnega ministra nemškega rajha se z veljavnostjo od 1. oktobra dokončno ukinja nemško-avstrijska carinska meja. Zato bo od 1. oktobra naprej v Veliki Nemčiji ves blagovni promet prost carine. Izdani so bili ukrepi za zaščito gospodarstva v Avstriji pred močnejšim gospodarstvom v starem rajhu. Nemške carine na uvoz avstrijskega blaga, v Nemčijo so bile ukinjene takoj po »an^lusu«, ostale pa so v veljavi številne carine pri uvozu nemškega blaga v področju Ostmarke. S 1. oktobrom se ukine pobiranje teh carin. Obenem bo uveljavljena tudi pri uvozu preko mej Ostmarke nemška carinska tarifa in bodo prenehale veljati določbe prejšnjih trgovinskih pogodb Avstrije z drugimi državami. Kralj Boris pri Hitlerju Berlin, 25. septembra. AA. Bolgargki kralj Boris, ki je zdaj na poti skozi Nemčijo, je danes obiskal Hitlerja. Strahovit orkan v Ameriki je zahteval 600 žrtev New York, 25. sept. o. Strahovit orkan, ki je divjal v zadnjih dneh na vzhodni obali Amerike, je zahteval 600 človeških žrtev. Ravno toliko ljudi se je izgubilo m je njih usoda neznana. Bilanca strahotnega besnenja hurikana je porazna: 60.000 ljudi je brez strehe, celokupna škoda p>a znaša okrog 250 milijonov dolarjev. Neprizadeta je ostala samo Florida. Orkan je najbolj prizadel 5 zveznih držav. Guvernerji teh držav so imeli sejo, na kateri so razpravljali glede obnove prizadetih krajev in glede pomoči, ki jo je treba nuditi prebivalstvu. Orkan je zahteval največ človeških žrtev na Coney Islandu, kjer je bilo 284 mrtvih, v državi Massachusetts 177, v Conecticutu 66, v New Hamshire 13, v državi New York 61, v Vermontu 5, v New Jerseyu 3 in v Quebecu v Kanadi 3. Oblastva so proglasila obsedno stanje na Coney Islandu, kjer so bili posamezni kraji popolnoma opustošeni. Vremensko poročilo Zetnunsko vremensko poročilo: Po veščini jasno v vsej državi. Zjutraj megla v centralnih ter po severnih krajih. Precej oblačno v južnem in zahodnem delu. Temperatura se je nekoliko dvignila. Najnižja je bila v Plevlju (2), najvišja v Vranju (32 stopenj Celzija). Zemunska vremenska napoved: Po večini jasno in zjutraj megleno po vsej dr- " ' Tžr»č jg) fetedMbi čez drn in strn... ČUDEŽ Z višine 18 metrov je padla na tla iretje-šolka Dragica Maksimovič iz Beograda. Dekletce se je na pločniku tako pobilo, da je obležalo krvavo in nezavestno. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili. da bo brezpogojno podlegla težkim ranam. Na začudenje vseh pa se je deklica prebudila iz nezavesti. (»Slovenski dom«, 12. IX.) Strašni zdravniki to. ki pravijo o svojem pacientu, da bo brezpogojno podlegel. Na-tura je vsekakor plemenitejša od medicine: zmerom je pod kakšnim pogojem še pri-pi avl jena na kompromis. ŠF. ENKRAT ČUDEŽ Slepec je spregledal v Glini na Hrvatskem. Kmet Jovar Rrkič jt pred letom začel izgubljati vid. dokler ni popolnoma oslepel. Iskal je pomoči na zagrebški kliniki, vendar btez uspeha. Lotil se je tudi zdravljenja na priporočila raznih mazačev, dokler ni šel slednjič k znanemu mazaču v Budimirovcih, k Milanu Korelcu. Od tam se je vrnil spet z zdravimi očmi. Kaj se je prav za prav zgodilo, nihče ne ve. dokler ne bodo zdravniki kmeta temeljilo pregledali tn povedali svoje mnenje. (»Slovenski dom«. 13. IX.) Blagor jim. ki so bili slepi, pa so spregledali! Samo kam bo prišla zdravniška veda, če bodo zdravljenje opravljali mazači, zdravnikom pa bo ostala samo še pravica superrevizije? NAJVEČJI ZVON V JUGOSLAVIJI Kratko smo že poročali, da je bil v Biih-lovi livarni v Kačah vlit zvon za frančiškansko baziliko v Mariboru. Ta zvon je gotovo posebnost, saj je največji, kar jih je bilo vlitih v naši državi, in eden največjih sploh, kar jih bo pri nas zvonilo... Pri vlivanju so morali prevezati plašč zvona s 500 kg težko in 36 metrov dolgo verigo. ker bi ga bila sicer težina materiala in termični ptilisk dvignila... Premera ima 7 m, visok pa je 2.30 (»Slovenec«, 18. IX.) Škoda, neprecenljiva škoda, da so mu bili plašč prevezali z verigami, zakaj nadvse koristno bi bilo. da bi bila »težina materiala« malo dvignila ta največji zvon. 1 ako pa bo največji zvon v Jugoslaviji vendarle malo premajhen, po vrhu pa še nenavadne oblike: ob premeru 7 m in višini 2.30 m bo podoben bolj tropski čeladi kakor spodobnemu zvonu. JETNIKI — PISATELJI Angleški minister sir Samuel Hoare se je pred nedavnim posvetoval z nekaterimi komisarji angleških bolnišnic o tem, ali je dovoljeno kaznjencu v zaporu pisateljevati ali ne. Prišli so do sklepa, da kaznjenci sicer v svojih jetniških celicah smejo pisati, ne smejo pa potem, ko kazen odsede. vzeti s seboj tega. kar so napisali, ne da bi prej prosili za dovoljenje notranjega ministra. (»Slovenski dom«. 22. IX.) Lepo se zdi človeku od angleškega notranjega ministra, da bi rad zavrl poplavo literature in bi tako nedolžnemu čitajoče-mu občinstvu prihranil muke. ki jih mora prenašati za kazen arestant. Le cemu se sir Samuel Hoare obrača na komisarje angleških bolnišnic, kadar rešuje probleme jet-nišnice in liierature? VIR Usti (Aussig) imajo železarne, mehanične delavnice, kemične tovarne, sirojnice usnja, elektro-industrijo in sladkorne rafinerije. Prosnice čevljarske tovarne in tovarne za poljedelske stroje. Karlovi vari premogovnike in tovarne za steklo oziroma kristal, Marijine vari prav tako steklarne in pivovarne, Cheb predilnice, topilnice železa in pivovarne, Jablonec (Gablonz) predeloval-niče žlahtnih kamnov, biserov m kristalov. (»Slovenec«. 23. IX.) Da, borbe v današnjem razmajanem svetu so težkega idejnega značaja — vsak narod in vsak družabni sloj pod solncem bi rad v spopadu uveljavil svoje stališče. Nekateri imajo te svoje ideje že zdoma, nekateri jih sproti prejemajo cd drugod. A kadar človek prevaja svojo misel s tujega jezika, se mora varovati predvsem geografskih pomot. Če se Karlsbad n. pr glasi v češčim Karlovi vari, si velja zapomniti, da so Marienbad samo Marijanske lažne. Pri dobršni meri previdnosti bi se človeku ne mogle pripetiti niti takšne pogreške, kakršne so strojnice usnja: usnje se namreč stroji v strojamah, strojnice pa pokajo, kadar pride do vojnega spopada na meji. — kra — Žalosten nastop miss Jugoslavije Izvoljena je bila v Parizu in je v Koda it ju slabo odrezala Zagreb, 25. septembra Svet hoče imeti svojo zabavo z lepimi dekleti in tako sc vsako leto vršijo volitve posameznih lepotnih kraljic, nakar sc izvoljene lepotice ses-tajajo v kakem velikem evropskem središču in občinstvo izvoli miss Evropo. Letos ie bila zaključna volitev v danski prestolnici Kodanju. Sodelovala je tudi misteriozna miss Jugoslavija. O volitvi evropske lepotne kraljice, pri kateri jc bila naša država p° nepotrebnem izpostavljena velikemu posmehu, poroča znani naš novinar, ki stalno prebiva v Kodanju. g. Franjo Pakaci v današnjem »Jutar-njem listu« takole: Zgodilo se jc. da je finska dežela, ki jc že dvakrat dala miss Evropo, zmagala tuui tokrat. Tretjič jc finska kraljica lepote postala miss Evropa. In da takoj povemo: popolnoma upravičeno. Mlada Finka gospodična Sirkka Salonen je bila s polno pravico takoj v pričetku tekmovanja favoritka. Krasno dekletce. Sveža, vitka, krasno rasla, visoka, svetla kakor svetloba severne noči. pnrodna v nastopanju in hoji. kraljevskega zadržanja, polna neodoljive dražesti. Njeno izvolitev jc pozdravilo številno občinstvo z največjim navdušenjem. Popolnoma drugačna pa je bila predstavnica naše države. Moram takoi poudariti, mi ni niti malo ugodno, ko moram pisati tudi o tem. Prebivam na Danskem že skoro 10 let. pa sc ne spominjam da bi sc bil kdajkoli znašel v tako neprijetnem položaju, kakor snoči pri izvolitvi miss Evrope. V družbi trinajstih mladih, krasnih deklet je bila tudi štirinajsta To je bila miss Jugoslavija. Ko smo jo videli, smo si želeli rajši pogrezniti sc v zemljo, kakor doživeti to sramoto. Tako imenovana nnss Jugoslavija 1938 se imenuje Olga Dmjanski. Pravi sicer, da je doma nekod iz Srbije, toda ne I V-i i l mara točno navesti svojega rodnega kraja. Ko bi bila v družbi povprečnih vrstnic, jc gotovo nihče nc bi posebej opazil kot lepotico. Zdaj pa si zamislite, kako sc je snoči z.našla v družbi trinajstih pravih lepotic. Disharmonija jc bila očitna Konferansjč jc pozdravil vsako lepotico posebej, vsako je predstavil občinstvu, ki je več ali manj odobravalo in ploskalo. Ko pa se je pojavila naša miss. ni zaploskala niti e^a roka. Nasprotno. občinstvo jc pomilovalo devojko. ki nikakor ne bi bila smela sodelovati pri tem tekmovanju. Velik del občinstva jc odkrito pokazal svojo vose I os t. Naša država je bila izpostavljena zasmehovanju. Neugodno je. da moram o vsem tem pisati. Toda povedati je treba, ker sc ne more dopustiti, da se naša država na tak način izpostavlja posmehu. Kako p idc do tekmovanja dekle, ki je manj kakor povprečne lepote, upognjene, košate postave, dekle absolutno nepravega tipa za takšno tekmovanje. kako more naenkrat nastopiti pod imenom naše države in iz/.vati neugodne komentarje in posmeh desettisočev ljudi v tujim? Kdo je odgovoren za to našo blama-žo? Kdo je izvolil gospodično Olgo Dmjanski za miss Jugoslavijo in kie je sploh bila izvoljena? Ona sama seveda ne more b:ti v polni meri odgovorna Morda sploh sama niti ni kriva, kajt' katero dekle si ne bi želelo iti na brezplačno potovanje po lepi Danski, kjer lahko preživi nekaj p.jctnih tednov. Toda kdo jo jc poslal? Kdo i' je omogočil, ca nastopa v inunu naše države in da je torej nekakšna uradna predstavnica značilne lepote naših deklet in žena * Ona sama ni mogla in ni hotela izčrpno odgovoriti na ta vprašanja. Priznala pa jc. da sploh ni bila izvoljena v Jugoslaviji, marveč v Parizu. kjer stalno prebiva Ni jasno, s kak- šnim poslom sc bavj v Parizu, a kakor pripovedujejo. jo je v Parizu izvolil nekakšen komite in ona je bila popolnoma prepričana. da je v polnem pravu, ko je v Kodanju nastopila v svojstvu najlepše žene Jugoslavije. Nc more nam biti vseeno, kako sodi javnost v nam prijateljsko naklonjeni državi, kjer provajamo med drugim tudi živahno tujsko prometno propagando in poudarjamo posebej tudi rasno lepoto in dražest naših žena. pa dobi občinstvo po živem primeru čisto drugačno sodbo Ali naj bi r.e bili sploh sodelovali pri tem tekmovanju, ali pa bi bili mora'- proton? činitelji poskrbeti, da pride na tekmovanje dostojna predstavnica. ki morda nc bi predstavljala res najlepše Jugoslovanke. vendar ne bi bila tako globoko pod povprečnostjo. Kar sc tiče miss Evrope, je treba poudariti. da jc osemnajstletna Sirkka Saloncn tip nove žene. Nikoli nc uporablja šminke in pudra, kar najbolj dokazuje, da Imamo pred seboj mlado, sportro vzgojeno dekle z izredno družestnim prirodmin zadržanjem in nastopanjem. Lepa Sirkka je sveža kakor kaplja rose. Ruž. ki obroblja njena usta. polna belih zob je edino lepotiLio sredstvo, ki ga porablja. Gotovo doslej še nikoli ni bila izvoljena nobena miss Evr>-pa brez šminke m pudra a nobena *.-d :ij;h morda sploh nc b- bila '/voljena brez teh pripomočkov Z-.laj utegre hiti letošnia izvolitev miss Evrope klic za vojno žena proti lepotičju. MEDNARODNI JEZIK »Kaj je prav za prav c"i p t-r ant o? ■» » < » •, " v *. •».t- * - i * i H, * < - > n v 1 i i-..'.-! t. „ i , \ X A . .i 1 p . t -j ■ r i 9 -> > t ' 7 1 •> -1. 4- < O 1 t\ I A i \ A .j t i.i a Sedaj pa je banska uprava razpustila omenieno društvo in je mariborska policija društvene prostore v Narodnem domu zapečatila. V razpustitvenem odloku se navaja, da je sledil razpust zaradi tega. ker je društvo prekoračilo svoj delokrog. SLABO KAŽE — Poslušajte, Lojzka! Če še enkrat do-ženem. da ste imeli v kuhinji vojaka, potem se bo seznanil tudi z menoj! — Ne vem. gospa, ali bi Tone hotel! On pravi, da rdečelasih žensk niti videti ne mara. Beseda 1 Din. davek a Din: za šifro ali daja aje naslova 5 Din Na.1 manjši znesek 17 Din KLISEJE ENO VEČBARVNE JUGOGRAEIKA SV.PET&ANASIPZ3 'HiiliniiiHii^i...............................................................................ii'i' i'1'^1 ^ Jki^i!1'' iL Državna razredna loteril din 64 Ker je spremenjeni loterijski načrt v preteklem 36. kolu s svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupcih srečk, ker so bile vse srečke, vzete od strani pooblaščenih prodajalcev in njihovih preprodajalcev, razprodane, je Državna razredna loterija ta isti načrt pustila v veljavi tudi za nastopajoče 37. kolo srečk. Srečke I razreda 37. kola so gotove in dane v prodajo 13. septembra tega leta v 100.000 celih srečkah z žrebanjem in to: I. razred 12. oktobra 193S leta II. razred 10. novembra 195§ leta III. razred 9* decembra 1938 leta IV. razred 13- januarja 1939 leta V. razred od 11. do vključno 22. februarja Beogradu in od 27. februarja do vključno 9. marca 1939. leta v Sarajevu. Cena srečk za vsak razred je sledeča: ena cela srečka din 2oo.—, polovica srečke din loo.—, četrtima srečke din 50.—. Skupna vrednost vseh dobitkov znaša V tem kolu je osem premij in to po 2,000.000.—, IjOOO.OO©.—, 3 po §©O.OC0*—, 1 po 400.000.— in 2 po —. Poleg teh premij pa je tudi ogromno število dobitkov in sicer po 200.000.—, 40.900.—, is-.ooa.'", loo.ooo.—, 35.OOO.—, 12.30©»"'» 80.000.—, 30.000.—, £e,ooo.~ 60.000.—, 25=300.-, 50.000.—, 2 45.030.—, V najsrečnejšem primeru z možno združitvijo premije in dobitka v V. razredu lahko zadenete na eno samo srečko Din 3.200.8C0. Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke lahko dobite pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih srečk, ki so skoro v vsakem večjem kraju. Pobližja navodila z loterijskim načrtom m splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Z nakupom srečk državne razredne loterije pomore vsak posameznik poleg osebnih koristi, ki jih je lahko deležen, narodnemu gospodarstvu, obrtništvu, industriji in invalidom, ker se razdeli čisti dobiček od prodaje srečk v gori navedene svrhe. Kupujte srečke državne razredne loterije! Žrebanje se vrši 12. oktobra t. 1. — Največji dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 3fl©0e@d@ Cena srečk: cela din 200, polovična din 100, četrtinska din 50. Priporoča se Glavna kolektura državne razredne loterije »Vrelec sreče«, Alojzij Plattisišek Ljubljana — Beethovnova 14 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij .Jutra. Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.