Tla delo
Zboljšanje cest pomeni olajševanje pravilne preskrbe in veliko pomoč obnovi v vojni najtežje prizadetih krajev
Cena 2 din — Mesečno 8 din
Leto L - Štev. 5
Glasilo Okrožnega odbora OF Celje. Izhaja vsako soboto
Celje 11. maja 1946
Dan zmage 9. maj
Preteklo je leto dni od zmage naših narodov, od zmage vseh svobodoljubnih narodov nad nemškim fašizmom. Pred enim letom so v teh dnevih skozi naše kraje bežali ostanki nemške vojske in ustašev, četnikov, domobrancev in dru gih fašistični htolp. Videč svojo propast so hoteli uničiti še tisto, kar nemška vojska pri umiku ni utegnila uničiti. Treba je bilo čuvati vsaj ono, kar je še ostalo. V tistih dneh so tudi Celjani pokazali svojo visoko zavest, ko so železničarji, miličniki in ostali, skupno reševali vagone polne hrane pred ropanjem in požiganjem, ki so ga hoteli izvršiti ustaši.
Na obletnico dneva zmage, v četrtek, so se Celjani zbrali na mitingu, ki se je spremenil v veliko manifestacijo naši hrabri vojski, Rdeči armadi, Sovjetski zvezi in ostalim zaveznikom. Miting je bil tudi manifestacija enotnosti z ljudstvom našega Primorja, ki še ni doseglo uresničenja svojih teženj, da bi živelo skupno z nami v svobodni demokratski Jugoslaviji.
V imenu vojske je govoril kapetan Vrzič Ilija, o težki, toda zmagoviti borbi naše armade, o narodno osvobodilni borbi, v kateri so sodelovali vsi naši narodi. Govoril je tudi o bratski pomoči Rdeče armade in Sovjetske zveze z generalisi-mom Stalinom na čelu.
Za tem je govoril tov. Šmon o žrtvah, ki so padle za svobodo, za zmago nad fašizmom, ki^nas je hotel uničiti. »9. maj je dan zmage nad fašizmom, ki je ustva-jal koncentracijska taborišča, kakor Os-viencim, v katerem je uničeno 5 milijonov človeških življenj. 9. maj je dan zmage nad fašizmom, ki je hotel s pobijanjem, preseljevanjem, taborišči iztrebiti tudi naš slovenski narod. Fašistični zločinci so nas hoteli uničiti. Danes mi zahtevamo, da vsi ti zločinci dobijo zasluženo kazen, zahtevamo izročitev onih, ki so krivi smrti naših tovarišev, našemu narodnemu sodišču.«
Na kraju je bila z navdušenjem sprejeta resolucija in poslana vodji naše delegacije v Parizu, tov. Kardelju.

„Teden cest'
Za delo na cestah v našem okrožju je potrebno 20.100 delovnih dni
Od 12. do 19. maja je po vsej Jugoslaviji »Teden cest«, teden prostovoljnega dela nas vseh za popravilo naših cest, ki so bile za časa okupacije težko poškodovane.
Gospodarski pomen cest za naš promet je ogromen. Pomisliti je treba, da je sedanja obremenitev naših cest napram predvojni večja, danes je promet za eno tretjino večji kot pred vojno. Zato je jasno, da so tudi stroški, ki so potrebni za njihovo vzdrževanje veliko večji kakor nekdaj, posebno še, če upoštevamo poškodovane prometne objekte. Trenutno državi primanjkuje sredstev za popravilo in vzdrževanje cest. Zavedati se moramo, da bomo zmogli ogromne napore na polju obnove le s pomočjo slehernika in da bo naša ljudska oblast izvršila svoje naloge le takrat če bo imela pomoč vsega ljudstva. Zato je tudi popravljanje cest, predvsem važnejših prometnih žil, zveznih in federalnih cest, naša splošna naloga, ki se ne postavlja samo pred Upravo cest, temveč pred slehernega človeka, saj bodo dobre ceste nedvomno v korist vsakemu posamezniku.
Organizacijo in tehnično vodstvo dela v »Tednu cest« ima v rokah Uprava cest. Izdelala je točen načrt dela za celo okrožje, v katerem je predvideno, kje in kaj se bo delalo in s koliko ljudmi, da bi bilo delo res uspešno. V načrtu so predvideni odseki na cestah, ki so za naš promet najvažnejše, in bò popravilo teh cest omogočilo lažji promet na najvažnejših prometnih zvezah, kar bo tudi največ koristilo skupnosti. Delalo se bo v kamnolomih, kjer se bo s prostovoljnim delom lomil gramoz, na tovorjenju tega gramoza na vozove in kamijone in na posipanju predvidenih odsekov z gramozom. Razen navedenega dela se bo pristopilo v »Tednu cest« še k razširitvi posameznih ovinkov, čiščenju tistih plazov, ki pretijo z zasipanjem cest, k valjanju itd. Pri vseh teh delih pa bo potrebna razen prostovoljnih delovnih sil še pomoč voznikov. Razen voznikov bi lahko priskočile na pomoč tovarne in večja podjetja s svojimi ka-mijoni, saj imajo ravno one največjo korist od dobrih cest.
Po načrtu Uprave cest je za delo na posameznih področjih tehničnih baz potrebno gotovo število delovnih moči in na področju celjske tehnične baze, ki obsega ves teren okraja Celje-okolica, Celje-mesto in Konjice, bi bilo potrebno skozi osem dni po 819 delavcev, kakih 441 vozov ali pa 47 kamijonov; za tehnično bazo šmarskega okraja 243 delavcev, 57 voz ali 6 kamijonov; za trboveljski okraj 695 delavcev, 80 voz ali 18 kamijonov. Za odsek Velenje bi bilo potrebno 112 delavcev z dvema vozovoma in 4 kamijoni, za mozirski odsek 85 delavcev, 6 voz in 5 kamijonov. Vse skupine, ki bodo šle na delo pod vodstvom strokovnjakov tehničnih baz, naj bi po možnosti prinesle s seboj tudi orodje kakor: lopate, krampe, rovnice, vozniki pa po možnosti vinte.
Iz načrta je nadalje razvidno, da bi v »Tednu cest« delalo v našem okrožju na drobljenju in tovorjenju gramoza dnevno 1950 prostovolj. delavcev, 560 voz ali 80 kamijonov. Skupno pa bi v »Tednu cest« delalo v osmih dneh 15.600 delavcev s 4500 vozili. Jasno je, da bomo delo zmogli samo s sodelovanjem vseh množičnih organizacij, ki bodo s svoje strani podprle delo na cestah. To nalogo bomo izvršili samo, če bomo pri njenem izvrševanju sodelovali prav vsi.
Zaradi koordinacije dela med Upravo cest, ki bo imela tehnično vodstvo in množičnimi organizacijami, ki bodo v akciji sodelovale s prostovoljnim delom, so vx vseh okrajih formirani odbori, v katere so vključeni predstavniki množičnih organizacij in Uprave cest.
Uprava cest je preko tehničnih baz poslala vsem krajevnim odborom vpra-šalne pole za sodelovanje dotičnega KLO v akciji za popravo cest. Iz odgovorov na te pole, ki jih je Uprava cest dobila je razvidno, da niso vsi KLO resno zagrabili za to tako važno nalogo. Posamezni KLO so vprašalne pole vrnili popolnoma prazne, na primer KLO Višnja vas, okraj Celje-okolica. Pripomniti moramo, da je večina KLO pravilno razumela važnost »Tedna cest«. Tako bo KLO Trnava sodelovala v sedmih dneh s štirimi delavci in štirimi vozniki dnevno. Zagorje bo prispevalo 800 ljudi in 35 vozil, Radeče pa bo dalo 575 delavcev in 50 vozil.
Lep primer, kako je treba zagrabiti tako važno nalogo kažejo množične or-* ganizacije v mozirskem okraju, ki so pod vodstvom OF izvedle široko agitacijo, katere uspehi se že kažejo. Kjer koli se je v tem okraju obvestilo prebivalstvo o popravljanju cestišč, so se prav vsi odločili, da bodo priskočili k sodelovanju s svojim delom in vozmi. Važnosti obnove cest se predvsem zaveda kmečko ljudstvo, ki ravno sedaj nima večjih del na njivah, kajti ve, da je od popravila cest odvisen redni promet, ki mu omogoča preskrbo in pomaga pri čim hitrejši obnovi. S prostovoljnim delom, z žrtvovanjem vsaj enega dneva za delo na cesti, bomo državi pripomogli, da bo mogla sredstva, ki so ji na razpolago, dati za dvig industrije, katera nam bo omogočila izgradnjo in ustvaritev novega življenja.
Mladina celjskega okrožja v predkongresnem
tekmovanju
V našem okrožju je danes, na predvečer III. kongresa USAOJ-a, organizirane že nad 70% vse mladine, 385.775 prostovoljnih delovnih ur, ki jih je naša mladina naredila v svojem plemenitem tekmovanju, je velik doprinos k hitri obnovi porušene domovine. Obdelovanje I orne zemlje, okopavanje vinogradov, ' gradnja hiš in prometnih naprav je zavzela prvo mesto v prostovoljneift de-| lovnem udejstvovanju mladine celjskega
Obisk kulturne skupine mladine slovenskega Primorja v Šoštanju se je spremenil v manifestacijo skupnosti našega ljudstva
Dne 2. maja 1946. je prispelo v mesto Šoštanj primorsko mladinsko pevsko društvo »Soča«. Sprejeli smo ga z velikim navdušenjem na Glavnem trgu, kjer se je zbrala vsa šolska mladina, delavci, prebivalstvo Šoštanja in okolice, pevsko društvo »Cankar« in tovarniška godba. Še nihče ni bil v Šoštanju tako prisrčno sprejet kot naši priljubljeni primorski pevci. Nestrpno smo jih pričakovali s šopki rož, z raznimi gesli in zastavami. Ko so tovarišice pevke stopile iz avtobusa, je navdušenje prikipelo do vrhunca. Otroci so jih obsuli z rožami, in neprestano vzklikali naši zasužnjeni Primorski. Pevke so s solznimi očmi poslušale pozdravne govore.
Med vzklikanjem in navdušenjem se je ljudstvo formiralo v povorko, ki je krenila iz mesta proti Domu ljudske pro-svete. Popoldne so si tovarišice ogledale
mesto in tovarno »Vošnjak«. Zvečer pa se je pred pričetkom same prireditve po mestu spontano razvila povorka in baklada. Takšne manifestacije Šoštanj še ni doživel. Vsi ljudje so dokazali, kako živo čutijo z našimi brati in sestrami na Primorskem, na tej manifestaciji so jasno povedali, da je Primorska res naša in nikogar drugega. Po povorki se je vršil svečan koncert v Domu ljudske prosvete. Tovarišice so nam nato zapele par izbranih pesmi, katere je množica z navdušenjem poslušala. Pevke je pozdravil tov. sekretar okrajnega odbora OF v imenu mladine in mesta Šoštanja. Mladina pa jim je v spomin izročila krasen kip našega umetnika Napotnika,
V drugem delu sporeda je sledilo par zbornih recitacij s plesi, nato pa plesi v srbskih narodnih nošah. Tov. Olga Ko-cjančičeva, članica reške opere, je zapela
par pesmi. Občudovali smo tako krasne točke, za katere ima največ zaslug pevo-vodja, znameniti komponist Srečko Ku-mer, ki je pevke tako temeljito pripravil na koncert. Po koncertu se je množica navdušena razšla v prepričanju, da Šoštanj že dolgo ni doživel tako velikega kulturnega užitka. Dvorana je bila nabito polna, mnogi pa so se morali vrniti, ker ni bilo več prostora. Množica, ki ni imela prostora v domu, je zunaj na vsa okna pristavila lestve ter gledala in poslušala spored. Vsi so se dobro zavedali, da so te pevke res naše, saj čutijo z nami in hočejo z nami tudi živeti v svobodni Titovi Jugoslaviji. Trdno smo prepričani, da se bo to v najkrajšem času uresničilo. Primorskim rojakom pa želimo mnogo lepih uspehov na njihovi turneji po Jugoslaviji.
okrožja. 1076 ha orne zemlje, 34 ha vinogradov, očiščenje 1034 ha senožeti, in 32.800 sadnih dreves, 300 motik, 300 lopat, 200 sekir, krampov in drugih gospodarskih predmetov, 42.042 smrekovih sadik je doprinos naše mladine k naporom kmeta. Največje važnosti za hitro izmenjavo blaga in za brezhibno delovanje našega preskrbovalnega aparata so naše prometne naprave, katerim je naša mladina posvetila v predkongresnem tekmovanju vso pozornost. 6 mostov, 57.723 m posutih cest, zasutje 8100 m jarkov je rezultat te zavesti važnosti prometnih naprav. Tudi stanovanjskim in gospodarskim objektom ni prizanesel okupator in je na obnovi teh naprav doprinesla mladina velik delež. Pospravila je 3002 kub. met. ruševin, očistila 30.808 komadov opeke in nakopala 1381 kub. met. peska za gradnjo hiš. Naše tovarne so že skoraj vse dosegle kljub pomanjkanju surovin, predvojno proizvodnjo. Da bodo lahko krile domače potrebe, je nujno potrebno zbiranje surovin in ravno na tem polju so bili v našem okrožju doseženi zadovoljivi rezultati. Mladina se je zavedala važnosti zbiranja surovin in je pri zbiranju surovin prekoračila obveze, ki si jih je zastavila v tekmovanju. 15071 kg tekstilnih odpadkov, 1332 kg bakra, 8369 kg stekla, 171.768 kg železa, 204.589 konzervnih doz, 51.128 kg papirja, 30 kg cinka in 94 kg gumija bo odlično služilo naši mladi industriji pri njenih naporih za dvig proizvodnje.
II. četrt bo prevzela patronat nad eno požgano vasjo
V prevzemanju patronato v nad socialnimi ustanovami je organizacija AFŽ pokazala
največ uspeha
Množične organizacije II. mestne četrti, pod vodstvom OF,' so si zadale nalogo, da prevzamejo pokroviteljstvo nad eno izmed po okupatorju porušenih in požganih vasi v našem okrožju. V ta namen zbirajo že mesec dni važne potrebščine, ki bi koristile oškodovanim vaščanom. Zbrali so že dokaj poljedelskega orodja in denarja, s katerim kupijo posode. Tvrdka Rebek je s prostovoljnim delom izdelala 500 kilogramsko tehtnico z vsemi utežmi, tov. Štok je daroval več zalivalnic ter bo skupno s tovariši iz Rebekovega podjetja organiziral skupino, ki bo popravljala vaščanom gospodarsko in poljsko orodje ob priliki izleta. Tudi knjig so nabrali že lepo število. Kulturno prosvetna skupina pa bo nastopila s svojo prireditvijo.
Tako je II. mestna četrt v Celju kot prva prevzela patronat nad pomoči potrebnim krajem, Ti patronati bodo oja-čali vez med mestom in vasjo, med delavci in kmeti v skupnem delu na polju obnove porušene domovine.
Problem preskrbe z mlekom v celj. okr.
Preskrba z mlekom v celjskem okrožju ni zadovoljiva in ne krije niti potreb onih potrošnikov tukajšnjega okrožja, ki so upravičeni do svežega mleka. To občutno pomanjkanje je imelo za posledico, da so oblastva v izvestni meri bila primorana, doslej uvažati mleko iz sosednjih okrožij za industrijske centre.
Po statistični tabeli iz leta 1943. in 1944. je bila oddana na polovico manjšem področju današnjega okrožja naslednja količina:
leta 1943. 5,558.041 1 leta 1944. 4,712.808 1 pri ca. 20.000 kravah.
V letu 1945. od maja pa do 31. marca 1946., torej v 11 mesecih, pa je bilo pri 32.000 po statistiki izkazanih krav oddano komaj 1,350.309 litrov.
Če se upošteva povprečna molznòst krav samo s 1200 litri mleka na leto, bi bila ugotovljena letna proizvodnja mleka s ca. 38,400.000 litri.
Upoštevaje ta statistični prikaz produkcije mleka na eni strani, na drugi strani pa statistični prikaz oddaje mleka med okupacijo in danes ter zmogljivost oddaje po rejcih, se lahko ugotovi krivda nezadostne oskrbe z mlekom v prvi vrsti na nediscipliniranosti rejcev,
Rezultati prvomajskega tekmovanja naših žena kažejo, da postaja organizacija- AFŽ vedno pomembnejši činitelj na polju socialnega skrbstva. Žene celjskega okrožja so v teh mesecih zbrale za dečje domove, invalide, partizanske sirote in onemogle, poleg znatnih količin hrane tudi v denarju okrog 395.000 din. Niso se pa samo omejile na priložnostne akcije za pomoč socialno ogroženim. Prvomajsko tekmovanje naših žena je dalo tudi prve patronate - varuštva nad raznimi socialnimi ustanovami. Posamezne organizacije AFŽ so se namreč obvezale, da bodo s stalnimi mesečnimi prispevki v denarju in živilih pomagale vzdrževati dečje domove in ostale socialne ustanove. Največjo aktivnost v tem pogledu so razvile tovarišice iz trboveljskega okraja. AFŽ mesta Trbovlje je prevzela patronat nad Domom onemoglih v Ga-berju z 10.000 din mesečne podpore. AFŽ Hrastnik si je zadala nalogo, da bo oskrbovala dijaški konvikt v Trbovljah. Žene iz Dola pri Hrastniku bodo podpi-
dalje v pomanjkanju organizacijske sposobnosti zajetja mleka namenjenega upravičenim potrošnikom, kakor tudi na pomanjkanje strokovnega kadra za proučevanje povzdige mlekarske proizvodnje. Pomanjkanje krme kakor tudi številčno še sorazmerno nizko stanje krav ni nikakor opravičljiv razlog, da nismo v stanju kriti vseh potreb potrošnikov z mlekom, računajoč pri tem, da bi od 38,400.000 litrov mleka bila namenjena oddaji vsaj ena četrtina litraže, kar bi zneslo ca. 9,600.000 litrov na leto.
To ugotovljeno dejstvo nujno zahteva temeljite ukrepe ljudskih oblasti za strogo izvajanje obstoječih predpisov za oddajo mleka, kakor tudi da polaga veliko več važnosti organizacijskemu sistemu zajetja potrebnega mleka za kritje potreb vseh upravičencev.
Le s polnim razumevanjem rejcev in krajevnih LO do tega perečega problema, od katerih se pričakuje, da bodo izvedli svojo dolžnost do skupnosti, je upravičeno pričakovati znatno izboljšanje preskrbe z mlekom. V kolikor pa oblastva ne bodo naletela na potrebno razumevanje, bodo seveda prisiljena izvajati proti rejcem in poverjenim organom za zbiranje mleka sankcije, pred-! videne v obstoječih predpisih.
rale Dom onemoglih s hrano in 1000 din mesečno. Organizacija AFŽ iz Radeč pa je skupno s sindikati prevzela patronat nad Domom onemoglih v Radečah, in AFŽ Celje-mesta se je obvezala, da bo za Mladinski dom v Celju prispevala mesečno razna živila in 6000 din mesečno v gotovini. Okrožni Mladinski dom na Polzeli pa bodo vzdrževale organizacije AFŽ iz celega okrožja. Doslej so se prijavile sledeče organizacije: AFŽ Trbovlje z 2000 din, AFŽ Zagorje 1500 din, AFŽ okraja Mozirje s 3000 din, AFŽ okraja Konjice s 6000 din, AFŽ okraja Šmarje s 4000 din in AFŽ Vransko z 2500 din. Omenjene obveze, ki so si jih zadale naše žene, so prvi patronati nad socialnimi ustanovami v našem okrožju. Žene so s tem dokazale, da se njihova organizacija razvija v močno oporo naši oblasti. S tem pa še problem socialnega skrbstva še od daleč ni rešen. Potrebno bo, da tudi ostale organizacije, predvsem sindikati in Osvobodilna Fronta, prevzemajo nase del bremen.
olja v februarju za 23.7, v marcu za 42.9 odst., maziva v februarju za 28.3, v marcu za 38.7 odst., bencina v februarju za 9,1, v marcu za 25.9 odst., električnega toka v februarju za 24.5, v marcu za 24.8 odst.
V popravilnih delih se je izkazala zlasti naša mladina in strojna delavnica. Mladina je sama sklenila, da bo vsak v treh mesecih tekmovanja napravil 80 prostovoljnih delovnih ur. — 42 mladincev in mladink zaposlenih na našem obratu je izkazalo 416 prostovoljnih udarniških ur samo v februarju, v prvi polovici aprila pa že 976 ur. Omladinci in mladinke, ki so zaposleni na našem obratu so vidno pomagali pri popravilih železniškega mostu preko železnice, čiščenju in popravilu dvigala, pri nočnih stražah in podiranju stare pisarne na se-paraciji. Naša mladina kaže pravi smisel za vrednost obnovitvenega dela, ona je pionir novih ustvarjalnih stremljenj, udejstvujoč se tudi izven službe na socialnem, kulturnem in prosvetnem polju.
Tehnični uspehi tekmovanja so na našem obratu vidni ter je splošna delovna storitev presegla odrejene norme.
Zaradi pospešenja nakladanja premoga za železniške opremne naprave je naša strojna delavnica v najkrajšem času montirala nov transportni agregat in smo s tem prihranili štiri delovne moči. Isto-tako je bil na lastno pobudo zgrajen nov betonski žleb za dovajanje goščne vode v rezervoarje za goščo ter se je s tem prihranilo 12 ton pločevine. Pri separa-cijskih napravah je delavnica zgradila novo dvigalo za dviganje in odnašanje zdroba na vozičke ter se je na ta način prihranilo 12 delovnih moči na dveh tretjinah. Z novim dvigalom in transportnim agregatom smo prištedili izdatno na delovnih močeh, storitvenem času in uporabi električnega toka. V delavnici se je izučilo precejšnje število mladincev v pletenju jeklenih žičnih vrvi iz starih koncev in s tem ustvarilo važno rezervo v primeru kvara.
Odstranili smo zadnje sledove okupatorja, strelne bunkerje, ki so maličili izgled našega obrata, podrli staro sepa-racijsko pisarno in dokončali dela na železnem mostu preko železnice.
Veliko večino vseh tehničnih del je izvršila naša delavnica s požrtvovalnim delom osebja, kljub temu, da nedostaja materiala in se je delavnica zlasti prvi čas po osvoboditvi morala boriti z velikimi žrtvami, ker je bila delno porušena in je okupator odnesel in pokradel dobršen del tehničnega orodja, Iznajdljivost in sposobnost naših rokodelcev je odpomogla tudi temu nedostatku.
nnii «v • • • * » 11
„Titovi crnt pionirji"
3. maja zvečer je v dvorani Delavskega doma v Trbovljah priredil mladinski pevski zbor »Titovi črni pionirji« revijo narodno osvobodilne borbe v pesmi in recitacijah ob spremljavi mladinskega orkestra.
Revija je obsegala tri dele. V prvem se je simbolično v pesmi izražala borba za svete pravice teptanih narodov, drugi je obsegal pesmi o trpljenju slovenske matere, v tretjem pa je z naraščanjem pesmi prikazala vstajenje teptanih jugoslovanskih narodov iz teme suženjstva.
Pesem »Nad Savo jekleni kragulji br-ne«, s katero je zbor pričel revijo, pove-de poslušalce nazaj v leto 1941. s pozivom mladini na upor proti sovragu, Zopet z drugo pesmijo zbor naznači odgovor mladine na ta klic. V nadaljnjih pesmih odseva vsa bol zasužnjenega naroda, ki se bolj in bolj otresa tujčevega objema, dokler ne zaori pesem »Titu«, s katero je simbolično prikazan dvig narodov Jugoslavije iz suženjstva. Pesem »Bratje, v kolo zdaj stopimo« zgovorno prikaže bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, recitacijski zbor pa z zborno recitacijo o Drejčniku Andreju pove vsem, da danes delamo zase. »Pesem o svobodi«, s katero zbor konča revijo, bolj in bolj mogočno doni; z njo je prikazana zmaga, svoboda in nova Jugoslavija.
S to revijo je 120 članski zbor dokazal, da ne bo zapustil tradicije, katere je nekdaj imel trboveljski mladinski zbor Slavčkov. Prodoren uspeh, ki ga je imel zbor ob tem svojem nastopu priča, da bo trboveljska mladina s to revijo, ki jo bo izvajala ob priliki III. mladinskega kongresa v Zagrebu, dostojno prikazala vso borbo in trpljenje trboveljskega rudarja v narodno osvobodilni borbi in njegove napore pri obnovi porušene domovine.
Slikarska razstava učencev nižje gimnazije v Rogaški Slatini
V nizu prireditev za proslavo 27. aprila je bila v Rogaški Slatini odprta razstava slikarskih del učencev tamkajšnje nižje gimnazije. V štirih, z zelenjem okrašenih sobah so razstavljena dela, ki so vredna, da si jih je vsakdo ogledal. Če imamo v vidu, da otroci niso imeli risanja štiri leta in da se je šola letos začela zelo pozno, je prikazano delo in uspehi smotrnega učenja, zelo veliko. Prvi dve sobi napolnjujejo dijaška dela najprimitivnejše ornamentike, vseh mogočih osnutkov za abecedo, ročna dela, letake, preko figuralno prikazanih gesel pa do portretov naših velikanov in sodobnih voditeljev, te razstavljena dela privedejo do najzanimivejšega dela razstave: do slik iz dobe okupacije. Tu se vrste naslovi kakor »Tako so mučili mojega očeta«, »Tako so izgnali sosedove«, »Tako je v taborišču umrl moj brat« itd. V četrti, Leninovi sobi, ki jo je opremil profesor Grašer, je videti številne slike, ki predstavljajo dogodke iz Leninovega življenja. Zadnja soba pa obsega ilustracije, ki so služile tolmačenju ob znanstvenih predavanjih Ljudske univerze v Rogaški Slatini. Največ pozornosti vzbujata sliki slavnega zdravnika-raziskoval-ca Pavlova in velikega botanika raziskovalca Mičurina. Obiskovalcem razstave so profesorji nižje gimnazije razlagali pomen slik, jim pripovedovali o Leninovem življenju, o delu Mičurina in odkritjih Pavlova.
Razstava, katero si je ogledala vsa Rogaška Slatina, je dosegla prodoren uspeh. Če smo vajeni o vseh prireditvah v pro-vincialnih krajih poročati s posebnim, malenkostnim razmeram prilagojenim merilom, moramo ob tej priliki poudariti, da bi se s to razstavo lahko ponašalo marsikatero večje mesto.
Delo v separaciji Trbovlje
Veliko prvomajsko tekmovanje za obnovo naše domovine je končano. Sepa-racijski obrat rudnika Trbovlje se je uvrstil v to tekmo s podvojenimi silami. Uspehi tega dela so tem zadovoljivejši, v kolikor je rušilno in roparsko gospodarstvo okupatorja zapustilo občutne poškodbe na mnogih separacijskih napravah. Delavci in vodstvo obrata so se po osvoboditvi znašli pred teškim problemom,-kako čimpreje popraviti in ponovno izgraditi z razpoložljivim materialom nujno potrebne tehnične naprave in usposobiti obrat za velike naloge nove proizvodnje. Naš delavski kader je stopil na ponovno delo z odločno voljo v spoznanju, da velja njegov napor gospodarskemu dobru nove, demokratsko prerojene domovine in da je njegov rudarski delovni delež važen prispevek k naši obči industrijski preosnovi in vsemu gospodarskemu napredku.
Tehnične naprave nam je okupator zapustil zelo poškodovane. Od dveh opremnih naprav za preskrbo železnice s premogom nam je ostala ob osvoboditvi le ena. Drugo je okupator
demontiral in odnesel do poslednjega vijaka. Kljub temu smo uspeli z dobro delovno organizacijo in zlasti s pomočjo naše delovne mladine zadostiti velikim potrebam naših prometnih ustanov. Naša strojna delavnica je v kratkem usposobila pralnico. Čistilne rešetke so zopet stopile v dejstvo, dobro oprani premog se sedaj usipa v nepretrganih slojih na transportne trakove, ki zopet vsi delujejo brezhibno. Na tisoče polnih vozičkov bruha naš savski rov dnevno v separa-cijske naprave. Ta premog sedaj s pomočjo pridnih rok naših rudarjev v najkrajšem času prečistijo in odberejo po raznih vrstah ter odpremijo širom vse domovine.
Separacija je zadnji in najvažnejši člen v produkcijski verigi naše premogovne industrije in če bi ta obrat zaostal v svoji delovni storitvi bi to bistveno vplivalo na vse rudniško delo.
Uspehi tekmovalnega dela separacije se kažejo z ozirom na posebne delovne prilike našega obrata predvsem v popravilih in štednji. Z ozirom na potrošnjo v mesecu januarju je separacija prihranila:
Preskrba z mlekom v našem okrožju
Obnovimo Celje
Po sklepu sindikalnega plenuma so se odzvale vse sindikalne podružnice na področju mesta Celja ter se izjavile, da bodo delale pol ure na dan za obnovo Celja skozi dobo treh mesecev. Da se omogoči zaposlitev brezposelnih, so se nekatere podružnice obvezale, da bodo namesto fizičnega dela* plačevale svoj triurni tedenski zaslužek v »Fond za obnovo«. Nekatere podružnice so že plačale prve prispevke. Tako je n. pr. sindikalna podružnica »Navod« plačala 3840 din, sindikalna podruž. Hofbauer 1080 din, sindikalna podružnica slaščičarjev 780 din, Kuni 570 din, sindikalna podružnica Tovarne sadnih sokov 4322.50 din, kar je posnemanja vredno. Na podlagi teh zneskov je OLO že mogel zaposliti nekaj brezposelnih za težja dela pri -rušenju težko poškodovanih stavb. Nadaljnja zaposlitev brezposelnih in uspeh vse akcije zavisi od točnega plačevanja prispevkov, kakor tudi fizičnega sodelovanja vsega prebivalstva pri obnovi.
Da se omogoči sodelovanje tudi trgovskim nastavljencem, je Izvršni odbor sklenil ,da se bodo trgovine dnevnd odpirale ob pol 8 zjutraj, ob četrtkih popoldne pa bodo zaprte. Prav tako pozivamo vse prebivalstvo, da ponovno pristopi k prostovoljnemu delu ob sobotah in nedeljah, odnosno, da bi tudi.ostali namesto fizičnega dela plačevali v »Fond za obnovo«.
Učiteljski pripravniki na pedagoškem tečaju v Konjicah v tekmovanju
V smislu tekmovanja smo tudi mi, gojenci pedagoškega tečaja v Slov. Konjicah krepko prijeli za delo. V dveh mesecih, kar smo tu, smo si prav udarniško uredili naše bivališče, konjiški grad, katerega sobe so bile popolnoma prazne. V pičlih urah prostega časa smo si uredili sobe, jih opremili s pohištvom, napeljali v stavbo elektriko in vodovod, okolico gradu pa tako opremili in spremenili, da stari sploh ni več podobna. Medtem smo zasuli 110 m dolg protitankovski jarek. Pri vsem tem delu ima naša delovna brigada, ki je razdeljena na 6 čet in šteje 119 gojencev že 3351 delovnih prostovoljnih ur.
Kljub 10- do 12urnem učenju se v prostem času še vedno učimo za kulturne prireditve, katere prirejamo vsak teden na terenu v gorskih vasicah v konjiškem okraju. Do sedaj smo že priredili 14 takih kulturnih prireditev in na dan 27. marca v Konjicah akademijo. Krajem, ki so se prav posebno izkazali v narod-no-osvobodilni borbi smo izdelali in poslali 11 umetniško izdelanih diplom, ki naj bodo ponos vsaki partizanski hiši, ki jo krase.
Ravno tako gojimo v internatu fizkul-turo, ki je prav posebno priljubljena. V teku »čez drn in strn« je teklo 65 gojencev. Pri tekmah v teku in polževi kolesarski dirki na dan 5 letnice ustanovitve OF pa je sodelovalo 31 gojencev, ravno tako smo istega dne tekmovali v odbojki z moštvom konjiškega fizkul-turnega društva. Naši gojenci so ravno tako sodelovali pri štafeti v Celje, ko je bila poslana poslanica maršalu Titu.
Dopisništvo imamo ravno tako prav dobro razvito. Do sedaj smo poslali 10 dopisov v naše časopise, sami smo pa izdali 19 številk stenčasa s 93 òlanki.
K vsakemu delu pristopimo načrtno in z veliko vnemo in se zato pri vsakem delu opaža disciplina, vztrajnost in doslednost. Stalno smo v stikih in povezanosti z ljudstvom in množičnimi organizacijami, in to tudi v kulturnih prireditvah in političnih referatih.
Tehnična baza „Kozje"
v prvomajskem tekmovanju
Tehnična baza »Kozje« je meseca januarja 1946 pričela z izdelovanjem cementnih strešnikov. Izdelujejo se v neki e.vtogaraži v Kozjem. Na razpolago so ji le leseni podložki, pri čemer je delo mnogo zamudr.ejše, kakor delo z železnimi modeli. Kozjanske izdelovalnice cementnih strešnikov zdaleka ni primerjati z izdelovalnicami, ki imajo na razpolago potrebne stroje in železne modele. V januarju je bila dnevna produkcija nizka, ker delavci v izdelovanju opeke niso bili izurjeni, a je narasla v mesecu marcu. Velik porast je pa dosegla produkcija v mesecu aprilu, saj je nekatere dni beležila celo 1100 komadov izdelane cementne strešne opeke, tako, da znaša dnevni povpreček 1000 komadov, kar je pri številu 12 delavcev vsekakor razveseljivo, posebno če še upoštevamo, da se je dvignila tudi kakovost opeke zaradi nepremostljivih ovir se je moralo prva dva meseca tu in tam z delom prekiniti;
kljub temu je bilo do 24. aprila letos izdelano 52.373 komadov cementne strešne opeke. Produkcija cementnih strešnikov se je torej v aprilu zvišala za dobrih 30 odst., kar je gotovo lep doprinos tehnične baze k prvomajskemu tekmovanju.
Sredi aprila je tehnična baza pričela z žganjem apna, ga producirala 14 ton, ter ga v dveh dneh razdelila med člane obnovitvenih zadrug.
Na pobudo tehnične baze se je v nedeljo 14. aprila v okviru prvomajskega tekmovanja izvršilo v Kozjem prostovoljno delo v odstranjevanju ruševin, kateremu se je odzvalo 60 prebivalcev. Delavci tehnične baze so na ta dan s prostovoljnim delom izdelali 600 komadov cementnih strešnikov in jih poklonili tukajšnji obnovitveni zadrugi, da jih razdeli med najpotrebnejše pogorelce. Dokazali so, da pravilno razumejo svojo nalogo.
Mladinska delovna brigada se poslavlja iz Celja
Dne 3. maja se je poslovila od Celja mladinska de ovna brigada, ki je šla na prostovoljno delo gradnje železniške proge Brčko-Baranoviči. Na predvečer njenega odhoda ji je pedagoški tečaj iz Celja priredil lep kulturno-prosvetni večer. Pri slovesu iz Celja je bila delovna brigada navdušeno pozdravljena, ker bo tako tudi mladina iz našega okrožja doprinesla velik delež k čim hitrejši izgradnji »Mladinske proge« Brčko-Bara-
noviči ter bo tako veliko pripomogla v hitrem gospodarskem vzponu države.
Pri slovesu delovne brigade iz Celja j oje navdušeno pozdravljal pedagoški tečaj, želeč ji, da bi tudi delovna brigada mladine iz naešga okrožja doprinesla velik delež k čim hitrejši izgradnji »Mladinske proge« Brčko-Baranoviči ter bi tako tudi mladina našega okrožja veliko pripomogla v hitrem gospodarkem vzponu ljudstva in države.
Dijaška predstava
V imenu gimnazijske mladine je prišel nek tovariš prosit predsednika okrožnega ljudskega gledališča tov. Sedeja in režiserja tov. mg. ph. Gradišnika, da bi okrožno gledališče uprizorilo Cankarjeve »Hlapce« kot posebno dijaško predstavo. Uprava je rade volje ustregla želji naše mladine,xsaj je vendar znano, da je baš dijaštvo bilo vedno ono, ki je Cankarja, poroka naše književnosti najbolj' častilo. Za prodajo vstopnic, ki so jo sami prevzeli, so imeli časa 14 dni.
Določenega dne so se zbrali igralci v garderobi in se pričeli pripravljati za predstavo. Nekateri so že bili maskirani. Tedaj pa pride zastopnik gimnazijske mladine in malomarno ugotovi, da se ne bo igralo. Na vprašanje zakaj se ne bi igralo, je izjavil, da je prodanih manj kot ena tretjina vstopnic. Dostavil je, da je dijaštvo srednje-gospodarske šole v Celju odklonilo vse vstopnice.
Okrožno ljudsko gledališče v Celju ne ponuja svojih predstav. Ne moremo pa razumeti, da med celjsko dijaško mladino ni več zanimanja za Cankarja. Čudimo se, da imajo dijaki danes rajši plehke cirkuške predstave in predstave z zvenečimi naslovi, kot dela trajne literarne vrednosti.	Cigoj Janko.
Nedeljska dežurna zdravniška služba
za zavarovance Federalnega zavoda za zavarovanje pri liliali Celje
Dne 12. maja 1946 tov. dr. Mušič Drago, Cankarjeva ulica 11, telefon 309
Dežurna služba se prične ob sobotah, oziroma ob dnevu pred praznikom, ob 12 uri in traja do ponedeljka, oziroma do dneva po prazniku do 8. ure zjutraj.
Zdravstveno vodstvo filiale
TtekuUuM
m	www w
Kvalifikacijsko kolo slovenskega nogometnega prvenstva
V nedeljo 5. maja se je pričelo prvo, kvalifikacijsko kolo v slovenskem nogometnem prvenstvu, na katerem sodelujeta zmagovalec in drugo moštvo okrožnega prvenstva. Za enkrat sodeluje v tem prvenstvu deset društev, od katerih bo po prvem kolu, ki se igra na izpadanje, ostalo pet in ta bodo potem igrala prvenstvo po ligaškem sistemu. Od vseh petih tekem sta bili za nas najvažnejši: tekma v Mariboru, kjer je igral FD Olimp iz Celja s prvakom mariborskega okrožja FD Mariborom in tekma v Trbovljah, kjer je igral prvak celjskega okrožja FD Rudar s tretjeplasiranim moštvom iz Ljubljane, in sicer med prvakom ljubljanskega okrožja FD Železničarjem iz Ljubljane in FD Gregorčičem iz Jesenic, v kateri je s 3 : 1 zmagal FD Železničar; v drugi tekmi pa je ljubljanska Svoboda premagala mariborski FD Železničar s 2:0. V Kranju so gostje iz Spodnje Lendave premagali prvaka gorenjskega okrožja FD Kranj z 1 : 0. V nedeljo 12. maja se vršijo povratne tekme med istimi pari, po katerih izpadejo iz daljnega tekmovanja premaganci iz obeh srečanj.
FD Olimp, Celje : FD Maribor (Maribor) 1 : 1
Pred 1500 gledalci sta se na igrišču FD Maribora v Mariboru spoprijeli moštvi prvaka mariborskega okrožja FD Maribora in drugoplasirano moštvo iz celjskega okrožja FD Olimp. Po začetni nervozni igri, v kateri se moštvi nikakor nista mogli znajti, je za kratko dobo prevzel igro v roke FD Maribor, toda kmalu je FD Olimp povezal svoje vrste in mu je bil enakovreden nasprotnik. Po odprti igri je bliskovita akcija Olimpo-vega napada rodila prvi uspeh in v 37. minuti prvega polčasa je z leve strani padel prvi zgoditek v tej tekmi. Po lahni Olimpovi premoči se je polčas končal v njegovo korist z 1 : 0.
Vsi napadi mariborskega tria v začetku drugega polčasa so se razbili ob trdem zidu odlične krilske vrste in branilcev FD Olimpa. Zopet se je igra prenesla na mariborsko polje, toda zgoditka ni dosegla niti ena niti druga stranka. Iz lahne premoči FD Maribora, ki je kmalu nato sledila, so Mariborčani dosegli izenačenje. Od tega trenutka pa prav do konca igre so se vrstili napadi FD Olimpa na mariborska vrata. Z malo več sreče in morda z malo večjo brzino pri startanju, bi lahko v tem delu igre moštvo FD Olimpa doseglo zmago in z njo dve točki, ki sta mu tako potrebni.
Na splošno moramo ugotoviti, da moštva FD Olimpa ni bilo spoznati, takšna je bila razlika med igro, ki jo je (nudilo v nedeljo v Mariboru ali pa med igro prejšnje nedelje proti FD Rudarju. Kljub dvema rezervama je moštvo tvorilo homogeno celoto in nudilo številnim gledalcem lepo tehnično igro. Želeli bi, da bo v nedeljo pri povranem srečanju nudilo domačim gledalcem igro, kakršno od njih pričakujejo.
FD Rudar (Trbovlje) s
FD Borec (Ljubljana) 3 :1
Prvak celjskega okrožja FD Rudar je imel v gosteh moštvo ljubljanskega FD Borca, ki je delalo čast svojemu imenu. Trboveljski ljubitelji nogometne igre so bili v nedeljo priča igri, ki ni bila lepa za. oko, toda je nudila vse polno razburljivih momentov in trde, zagrizene borbe; z eno besedo, številni gledalci so imeli priliko videti pravo prvenstveno igro — igro za točke. Takoj spočetka so Trboveljčani navalili na vrata gostov, ti pa so z neverjetno požrtvovalnostjo razdirali vse napade in prenašali igro pred vrata domačinov. Še potem, ko je bilo jasno, da bo zmaga pripadla tehnično boljšim Trboveljčanom, niso obupali: še z večjo zagrizenostjo so vračali napad za napadom in hoteli izsiliti čim povolj-nejši izid. Pripomniti pa moramo, da je moštvo FD Rudarja imelo neverjetno smolo pri streljanju na nasprotnikova vrata. Neštevilni streli iz bližine, za katere bi človek stoodstotno mislil, da bo-
do potresli nasprotnikovo mrežo, so šli preko vrat ali pa „so zamajali prečke. Nedeljska povratna tekma v Ljubljani bo gotovo tudi izvrstnim Trboveljčanom trd oreh in bo moral naš prvak resno zastaviti vse sile, če bo hotel zmagati.
Pričefek drugorazrednega prvenstva celjskega okrožja
V	prvem kolu nogometnega prvenstva II. razreda, v katerem igrajo štiri moštva, so bili doseženi sledeči izidi:
Drugo moštvo FD Rudarja iz Trbovelj je premagalo moštvo FD Štor z izidom 4 : 0. Tekma je potekala v popolni premoči igralcev iz črnega revirja.
Moštvo agilnega FD Gotovlje je premagalo FD Edinost iz Rogaške Slatine s 3 : 1.
FD Rogatec je dokazal, da se lahko tudi s pomanjkljivo opremo zaigra in zmaga. Tako je odločil tekmo proti FD Teharjam s 3 : 1 v svojo korist.
Na celjski Glaziji je FD Laško po premočni igri premagalo FD Hrastnik z izidom 4 : 1.
Prvo kolo mladinskega prvenstva
Začetek mladinskega prvenstva ni v prvem kolu dal nobenih iznenadenj in so favoriti gladko zmagali.
Mladinsko moštvo FD Celja je po lepi igri premagalo mladince FD Teharja z visokim izidom 7 : 0.
FD Rudar, ki velja za favorita mladinskega prvenstva, je premagal mladino FD Olimpa s' 3:0.
V	nedeljo ob 9. zjutraj bo ryt-stadio-nu FD Olimpa prvi letošni^jtahkoatlet-ski nastop. Na sporedu so n?<5ške in ženske panoge: 100 m moški -Tn ženske, 800 m moški in ženske, 5000 m moški, skok v višino ženske, skok v daljino moški in ženske, skok s palico moški, met krogle in diska moški. Na tekmovanju bodo poleg lahkoatletov in lahkoatletinj obeh celjskih fizkulturnih društev Jpfastopili tudi ljubljanski in mariborskiffizkultur-niki. Ker je to prvi nastop naših najboljših in bosta na njem pregledali vrste naši društvi s fizkulturniki drugih društev, obeta biti nastop zelo zanimiv, na kar opozarjamo vse ljubitelje te lepe fizkulturne panoge.
PRECIZNA MEHANIČNA DELAVNICA
ZA POPRAVILO PISALNIH, RAČUNSKIH, RAZMNOŽEVALNIH, KNJIGOVODSKIH IN REGISTRIRNIH
STROJEV
THE REX & Co - CELJE, Stanetova ul. 19 - Telefon št. 203	1-3
Živinoreja v celjskem okrožju
Poleg razvitega sadjarstva in vinogradništva je v kmetijskem gospodarstvu okrožja Celje, živinoreja daleko najvažnejši činitelj. Ze pred desetletji so bili v naši domovini in v sosednih tujih deželah znani veliki živinski sejmi v Sv. Juriju pri Celju, ki je nekako središče govedoreje. Iz Avstrije in iz Italije so hodili kupci po vprežne in pitane vole sivopšenične pasme.
V okrožju je ustanovljenih 22 živinorejskih zadrug, ki zajemajo skoro ves teritorij okrožja z izjemo večjega dela Sp. Savinjske doline, kjer rejci pripravljajo ustanovitev še dveh zadrug. Močne po članstvu so te zadruge zlasti v Zg. Savinjski dolini. Po številu članov se odlikuje tudi živinorejska zadruga v Izlakah, kjer se je ena najstarejših zadrug (mlekarskih) v Sloveniji reorganizirala v novo živinorejsko zadrugo. Živinorejci na Planini in okoliških vaseh hočejo zopet dvigniti sloves »planinske živine« in so že ob ustanovitvi zadruge pokazali veliko voljo do dela. Živinorejci v Vitanjski zadrugi, ki so že pred vojno dosegli v selekciji živine lepe uspehe, so trdno odločeni, da bodo v kakovosti živine tekmovali s Šentjur čani in Špitaličanimi. Tudi kmetje na močno upostošenem Kozjanskem so se organizirali v živinorejsko zadrugo, katera obsega ves bivši okraj Kozje. V izseljeniškem pasu okraja Trbovlje je tudi že v teku ustanovitev živinorejske zadruge s sedežem v Sv. Juriju pod Kumom.	•
Prvo so seveda vse zadruge pričele delo na selkciji goveje živine. Spreje-
manje krav v rodovnik in popisno knjigo je bilo že skoraj po vseh zadrugah izvedeno. Ker pa radi zimskega vremena veliko rejcev ni moglo prignati krav k ocenjevanju, se vrši naknadno sprejemanje krav po vseh zadrugah. Nekatere zadruge so pričele že izvajati kontrolo molznosti krav, vse ostale pa bodo v teku meseca sledile.
Zadruge, ki imajo dobre pogoje za svinjerejo in konjerejo so že organizirale, oziroma organizirajo odseke tudi za te panoge živinoreje. Zadruge, v katerih območju je razvita ovčjereja, bodo izvajale tudi selekcijo ovc.
Veliko bolj bodo pa zadruge pritegnile vse živinorejce, ko se bodo pokazali uspehi skupne prodaje živine in vseh proizvodov živinoreje. Mlekarstvo, ki je bilo na Kranjskem že zgodaj organizirano na zadružni osnovi, je bilo na Štajerskem v privatnih rokah in slabo razvito. Na vsem ätajerskem je bilo pred vojno samo 5 mlekarskih zadrug na ozemlju celjskega okrožja pa samo ena. Nove živinorejske zadruge pa bodo organizirale tudi mlekarstvo in nekatere se že resno ukvarjajo s pripravami.
Delokrog novih živinorejskih zadrug je obširen in začetnih težav je še toliko, da ne morejo zadruge takoj razviti vsega svojega programa. Razumevanje živinorejcev za zadružno delo in volja, s katero so zadruge ustanavljali-je porok, da bodo živinorejske zadruge uspešno izpolnjevale vse naloge v korist živinorejcev samih in naše skupnosti.
Rogaška Slatina tekmuje v kulturno prosvetnem delu
Včasih se nam je zdelo, da lahko živi Rogaška Slatina samo ono življenje, katerega obeležje dajejo gostje v tistih petih mesecih, ko jih je vsa Slatina in okolica polna. Vsakovrstne kulturne prireditve so se nekoč vrstile le za goste — gospodo, domačin pa je stal ob strani ali pa se mučil z organiziranjem, da na ta način pripomore blagajni tega ali onega društva.
Sedaj pa se je že začelo z načrtnim kulturno-prosvetnim delom.
Evo bilance tega načrtnega delovanja: Koncem 1945. se je sestal kulturno prosvetni svet Rogaške Slatine in okolice, ki je sestavil ožji odbor vseh masovnih organizacij OF, razdelil delo v odseke, jim določil vodje in delo se je pričelo.
V letu 1946 pa so se že vrstile prireditve:
Dramatski odsek: Dickens: Cvrček za pečjo, Detela: Begunka, Linhart: Županova Micka, Golar: Vdova Rošlinka.
Ljudska univerza prireja redno vsakih 14 dni poučna in znanstvena predavanja, za kar se opaža vedno več zanimanja, zlasti pri delavstvu steklarne, Slatinčani sami pa se še niso dovolj odzvali. Povprečni obisk 80 oseb.
Kmečka ljudska univerza je v zimskem času organizirala redna nedeljska predavanja o kmečkih in političnih vprašanjih.
Pevski in godbeni odsek je priredil 14. aprila svoj prvi letošnji pevski in orkestralni koncert. Kljub novemu, mlademu kadru, je bil uspeh tak, da bodo lahko naši pevci dostojno nastopili na okrožnem pevskem tekmovanju.
Dne 7. aprila je bil nastop mladinskih pevskih zborov Rogaške Slatine: otroškega vrtca, svetokrižke in slatinske
šole ter nižje gimnazije. Preko 200 mladih pevcev je samozavestno in dostojno izvršilo svojo nalogo prvomajskega tekmovanja. In iz teh kadrov se bodo v bodočnosti razvijali novi zbori, ki bodo dali novim časom novega poleta.
Obisk dramatskih in glasbenih prireditev je povprečno 350 oseb na predstavo, od tega 45% iz delavskih vrst, 40% iz kmetskih vrst, 15% iz nameščencev.
To je bilanca prvega leta v novi Jugoslaviji. Tekmovali pa bomo še dalje tako da bomo zajeli tudi v tem delu široke ljudske množice in da bo naaš prosveta res prava ljudska prosveta.
làdtucui i/ecec IV. leteti
V	torek, dne 14. maja ob 20. uri zvečer bo v dvorani Doma Ljudske prosvete (Narodni dom) kulturni večer, na katerega so prav vsi vljudno vabljeni, še posebno pa prebivalci IV. četrti. Spored obsega: orkester glasbene matice, gimnazijski mladinski pevski zbor, recitacije, pevsko solo točko, simbolične telovadne točke, klavirsko točko, gasilski pevski zbor itd.
V	Vojniku se vrši dne 16. maja 1946 živinski in kramarski sejem. Vsi interesenti vabljeni!
Divji lovec
Finžgarjevo ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih uprizori Dramatični odsek FD Petrovče danes v soboto dne
11.	maja ob osmih zvečer in v nedeljo
12.	maja ob štirih popoldne v Jelovškovi dvorani v Petrovčah.
MANU FA KT URA IN MODA
Sentjurc Gabrijel
3-5
Celje, Kidričeva ul. št. 1
Franjo Dolžan
galanterijsko in stavbno kleparstvo koncesionirani vodovodni instalater
CELJE	3-5
Slučajno ali z namenom?
24. aprila je našel nekdo na cesti iz Konjic v Celje sveženj podplatov. Oddal ga je notranjemu odseku v Konjicah s pripombo, da je verjetno padel s kakega avtomobila. Ni pa bil to edini primer. Večkrat se je že pripetilo, da se je na cesti našla vreča moke, zaboj konzerv itd. Če se tako taki primeri prečesto dogajajo, to ni več slučajnost in v našem besednjaku obstoja za take »slučajnosti« izraz nemarnost in pomanjkanje čuta za odgovornost.
Zadnjič je stal pred neko gostilno v bližini Celja velik kamion, natovorjen s samimi podplati. Bila je že enajsta zvečer. Na cesti je bilo le nekaj zapoznelih mimoidočih, pri avtomobilu pa nikogar. Kako lahko bi se kamion izpraznil, ne da bi šofer, ki je sedel pri poliču vina v gostilni, kaj opazil. Tudi za tak primer imamo izraz »pomanjkanje odgovornosti«. Če pa je šofer postavil kamion na cesto z gotovim namenom, pa imenujemo take »slučaje« gospodarska sabotaža, za katero obstojajo v našem pravu ostri paragrafi.
Delovni čas v celjskih trgovinah
Glasom sklepa Izvršnega odbora OLO na seji dne 3. maja se v zvezi s prostovoljnim defom na obnovi mesta Celja — ki bo trajalo od 1. maja do 1. julija 1946 — določi delovni čas v vseh trgovinah državnega, zadružnega in zasebnega sektorja ob delavnikih — razen četrtka popoldan — od 7.30 do 12, ure in od 15. do 19. ure. Na ta način se bodo pridobile tri delovne ure, ki se bodo ob četrtkih popoldne uporabile za prostovoljno delo.
FranclKrajnc
usnjeni izdelki »Fenix«
Celje, Zidanškova 4
2—3
IGNAC PAVSER
PEČAR
CELJE
Zidanškova ulica 9
2—2 '
Cunje
za čiščenje strojev kupuje Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celju
KDO POSODI
proti mesečni odškodnini klavir ali pianino? Kupim šotor in zložljiv čoln. Pismene ponudbe na upravo lista pod značko »Pianino«.
Gradbena podjetja in ostali odjemalci žganega apna — pozor!
Od 4. t. m. naprej se dobiva žgano apno iz apnenice v Apneniku (Zagrad) pri Celju samo pri »Okrožnem gradbenem podjetju »Celjgrad« v Celju, Ljubljanska cesta 18. Telefon 303.
Elektro in radiotehnično podjetje
Tone Dobrotinšek
se je preselilo v nove prostore bivše Ljubljanske kreditne banke na vogalu
Stanetove in Kidričeve ulice. CELJE, Kidričeva ulica št. 1 — Tel. 240
PARNA PEKARNA „ADA"
A. NÄRDIN in DRUG
CELJE
2—2
brnja Beiate
elektrotehnično podjetje
Celje, Jetniška ul.14
2—2
Izdelovalnica usnjenih izdelkov
Jaklič & Oblak
Celje - Stanetova ulica št. 15
3—5
Hedviko Sumer
manufakiurna trgovina
C e 1 j e - Prešernova ulica št. 15
3-5
ČULK RUDOLF
čevljarstvo in izdelovanje gornjih delov Celje, Kocenova 2 i—i