Štev. 24
V Ljubljani, 11. junija 1919.
T,Atn TXY
Glasilo jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Osrednja učiteljska organizacija v kraljevini SHS.
UNIJA JUGOSLOVANSKEGA UČI-TELJSTVA.
Posvetovanje o ustanovitvi enotne osrednje učiteljske organizacije v kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev se vrši v dneh 24. do 26. t. m. v Beogradu.
Delegati naše Zaveze odpotujejo iz Ljubljane v nedeljo, dne 22. t. in., z jutranjim vlaiioni do Zagreba. Istega dne popoldne in drugega dne zjutraj se vrši v Učiteljskem domu v Zagrebu konferenca med našimi delegati in med delegati hrvatskega Saveze. Dne 23. dopoldne se odpeljejo Slovenci in Hrvatje v Beograd.
Apel na deželno vlado za Slovenijo.
Vprašanje izseljevanja učiteljstva z ne-od rešenega ozemlja in tamošnje šolstvo.
Danes stojimo pred faktom, da se pripravlja slovensko učiteljstvo onstran meje k zapustitvi neodrešenega slovenskega ozemlja in se preseli v Jugoslavijo. Ni pa k temu koraku namenjeno samo naše učiteljstvo, temveč namerava isto tudi ostala slovenska inteligenca, od katere bo najobčutnejši korak za naš ta-inošnji narod, če ga zapusti poleg učiteljstva tudi slovensko duhovništvo in urad-ništvo. Zapuščati namerava to ozemlje tudi naše obrtništvo, trgovci in izvzeti niso tudi naši advokati, ki hočejo iti »s trebuhom za kruhom«. Ostal bi tam še slovenski posestnik in kmet, v kolikor tudi ta ne bi pričel prodajati svoje zemlje ; tujcu in se ne pričel izseljevati.
In vendar je to vprašanje za naš narod problem, ki ima za celoten narod da-lekosežnih posledic. Z osebnega stališča se da vsak posamezen slučaj popolnoma opravičiti, a z narodnega stališča se izseljevanje ne da opravičiti! Ker sicer pride čas, ko bodo naši zanamci vpras^/ali: »Kje^so bili takrat naši Narodni sveti; kie je bila tedanja slovenska vlada, d: s«, niou pečali s tem vprašanjem in niso preprečili izseljevanja?«
Ce smo pa na ta način tudi taktično predali upravo in zemljo onstran meje tujcu in jo zapustili, smo si zaprli s tem pot do morja tostran Istre za vedno in se odrekli z izselitvijo vsem pravicam do te zemlje. Resignirali smo s tem sami na njo!
Zaradi novega položaja je danes slovenska vlada in so slovenski zastopniki v centralni vladi postavljeni pred alternativo: ali se za vedno odrečejo ozemlju, ki je danes še naša narodna last, in Pripusti izseljevanje, da se reši naš ta-mošnji narod pred potujčenjem; ali se n e odreče temu ozemlju in je pripravljena doprinesti vse žrtve, da bo tamošnje prebivalstvo lahko vztrajalo do dneva odrešenja.
V drugem slučaju ima vlada javno mnenje doma za seboj in na svoji strani; v prvem slučaju si ga bo morala šele pridobiti in bo naletela na odpor. Da bo odločilen tudi vnanji položaj za njeno odločitev, tega ne tajimo in ne dvomimo.
Vsa javnost pričakuje odločilne direktive v tem vprašanju od vlade. Zato ylada ne more gledati, da se samo rešuje to vprašanje, temveč je potreba, da se izjavi o tem velevažnem narodnem vprašanju ter postavi program za vse bo-
Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 20-— K pol leta .... 10-— „ četrt leta .... 5*— „ posamezna številka po 40 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. . . , dvakrat. . 60 „ . . . trikrat . . 45 , za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/III. Poštna hranilnica št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine,
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
doče vlade glede tega vprašanja. Ta odločitev naj ostane dedna vsem našim lokalnim slovenskim vladam in centralni vladi!
Slovenska javnost čaka odločitve in gleda na vlado, da najde formo, v kateri bo svojo odločitev naznanila javnosti!
Danes je to vprašanje še slovensko in hrvatsko vprašanje, ali dolžnost naših Narodnih Svetov in naših zastopnikov v vladi je, skrbeti za to, da postane splošno, skupno vprašanje in se zainteresira vso javnost in merodajne kroge zanje.
Prepustiti hočemo razmotrivanje drugih vprašanj prizadeti slovenski inteligenci in vodilnim narodnim činiteljem; ogledati pa si hočemo tu nekoliko šolski problem na neodrešenem ozemlju in izseljevanje učiteljstva.
V poštev pride kot vzrok izseljevanja, da mora učiteljstvo sprejeti, če ostane tam — posebno v njihovi službi — tudi italijansko državljanstvo. S tem je preprečeno vsako svobodno narodno gibanje ; podvržen je kot tak krvnemu davku tuji državi; in pokojnine mu ni mogoče uživati v svobodni domovini, kamor ga bo ves čas vleklo srce. Se težje je sprejeti italijansko državljanstvo za one, ki niti rojeni niso na neodrešenem ozemlju, a sedaj službujejo tam. Je sploh še vprašanje, ako ga sprejmejo in nameste še nadalje? Oni niti pristojni niso — po njihovih zakonih — na to ozemlje! Danes pa mednarodno ni ničesar ugotovljenega in zasiguranega v prilog jugoslovanskim državljanom na neodrešenem ozemlju, da bi si mogli ohraniti svoje državljanstvo, če služijo tam.
Drug faktor, ki sili naše učiteljstvo do bega, je ta, da je plača učiteljstva v Italiji mizerna. Danes še plačuje okupacijska oblast učiteljstvo po starem, toda kakor hitro pride do aneksije ,je gotovo, da se italijanska oblast ne bo ozirala na prejšnje razmere učiteljstva na tem ozemlju, še manj na izboljške v Jugoslaviji, temveč bo plačevala to učiteljstvo enako kot po vsej Italiji in mu delila enake pravice. In danes je res dobro plačano učiteljstvo v Italiji samo v. velikih mestih (treh) s samosvojim štatutom, ker jih plačuje mesto, vse druge plačuje država, in ta slabo plača. Poleg tega je silen tudi davčni sistem v Italiji, ki ne prizanaša niti najslabše plačanemu delavcu in po-seza najskrajnejše v najnotrajnejše zasebne zadeve in razmere. K temu pride draginja in slaba valuta italijanskega denarja.
Tretji vzrok, da se ne more vztrajati niti do popolne razjasnitve položaja, je ta, da učiteljstvo nima nikake oficialne garancije glede svoje bodočnosti. Danes prosta službena mesta so že oddali onim, ki so prvi pobegnili, ostale bodo le sla-bejše službe, in vsaj onim, ki so bili dosedaj v mestu, in imajo po več šoloobi-skujočih otrok v družini, je težko sprejeti danes slabše mesto. Položaj glede slovenskega šolstva v dosedanjem kraju jim je popolnoma negotov, zato so primorani si pravočasno zasigurati bodočnost sebi in za svoje otroke, da jih bodo lahko izšolali.
Položaj na dosedanjih mestih je težko vzdržljiv in je težko rešiti to vprašanje v splošno zadovoljstvo osebnega in narodnega interesa.
Če se sprejme to učiteljstvo brez drugega v Jugoslavijo in se pospeši na ta način izseljevanje, da se pomore velikemu pomanjkanju učiteljstva doma, se silno greši narodno in se greši nad narodnim interesom, ki zunaj bolj potrebuje pomoči, kakor doma; če se pa enostavno zapre vrata v domovino temu učiteljstvu, se tudi greši nad svojim lastnim narodom, zakaj
tudi učiteljstvo je del našega naroda in ima pravico uživati svobodo v domovini.
Torej je potreba druge rešitve, da se prepreči izseljevanje, ki je v našo narodno škodo, in se vzdrži učiteljstvo na svojih mestih z drugimi sredstvi.
Danes padejo in zamrjejo po deželi na neodrešenem ozemlju skoro vsa naša društva, če zapusti te kraje naše učiteljstvo in naša duhovščina. In vendar je neobhodno potrebno, da se vzdržijo na tem ozemlju vsa narodna društva in organizacije, ki smo jih imeli dosedaj. Tudi najmanjše in najneznatnejše društvo moramo vzdržati, če hočemo ohraniti še našo natodnost na tem ozemlju in če hočemo ohraniti narodno posest. Se več! Celo nova naša narodna društva bomo morali tam ustanavljati in jih vzdrževati, izpopolniti bomo morali društveno življenje, če hočemo vzdržati in gojiti tam našo iredento. In to vzdržati je le mogoče s pomočjo našega narodnega učiteljstva, duhovništva in uradništva!
Zato je izdelati društveno statistiko, vsega našega društvenega življenja in organizma na neodrešenem ozemlju, da vemo, kaj imamo ohraniti in varovati in kje izpopolniti, da si ohranimo narodno posest!
Naše šolstvo na neodrešenem ozemlju je pa izpostavljeno še večji nevarnosti in trpi na več hibah. Italijanski protislo-vanski kurz je mnogo nasilnejši in brutal-nejši, nego je bil avstrijski in nemški!
Daues je mnogo slovenskih šol porušenih, ki nikdar ne bodo več vstale, ali če le, tedaj jih vzdigne italijanski nacionalizem v svrho raznaroditve naše dece. Mnogo jih je zaprtih zaradi pomanjkanja učiteljstva, in na taka mesta so pričeli nastavljati Italijani svoje ljudi, ki niso izprašani za učiteljsko službo, ker glavno jim je, da uganjajo njihovo propagando v naših krajih. Svoje podčastnike spravljajo v službo na ta način in jim preskrbujejo na ta način eksistence na naših šolah, in najsi so usposobljeni za to službo in sploh sposobni ali ne.
Kaj počenjajo take učne osebe v naših krajih, se vidi iz programa, ki ga je tak novonastavljeni učitelj uprizoril v Cerovljah v Istri in katerega druga točka se glasi: »Veliko sežiganje vseh hrvatskih knjig, ki so jih svojevoljno zbrali šolski otroci, kateri bodo med sežiganjem peli himno »La scuola italiana,« ki so se jo naučili za to nri'iko m drug protislo-vanski program, Katerega vsebino smo priobčili zadnjič v »Učit. Tov.«
Ze s tega vidika, da se ohrani nam prijazen duh v naših slovenskih šolah na neodrešenem ozemlju ali vsaj ne nam sovražnega, je neobhodno potreba gotovih žrtev, da naše učiteljstvo vztraja na svojih mestih. In ta žrtev naj ne bo doprine-šeiia od učiteljstva, temveč od druge strani!
In tam, kjer smo imeli do danes naše zasebno šolstvo, to je na najogroženejših krajih, ali se ne da najti forme za ohranitev in obnovitev tega šolstva in naše dece, ki je sedaj brez šol v teh krajih, ker zasebnega šolstva Italija ne dopusti?
Če je imela italijanska vlada interes, da je ustanavljala italijanske šole v Albaniji, tedaj ga bo imela menda naša vlada tudi, da ga bo podpirala, ustanavljala in našla sredstva in pota za ustanovitev tudi na neodrešenem ozemlju, kjer živi več Jugoslovanov, kakor je bilo Italijanov v Albaniji, in do katere zemlje ima ona več narodnih pravic, nego jih je imela Italija v Albaniji!
Ail se ne da najti oblike konzularnih šol, ki naj bi se ustanovile za jugoslovanske državljane in podanike na neodre-
šenem ozemlju vsaj v Trstu, če ne tudi drugje, kjer v večji množini prebivajo ali 1 so primorani prebivati in v katere bi imeli priliko hoditi tudi italijanski državljani jugoslovanske narodnosti? Ali bi se na teh šolah ne dalo namestiti učiteljstva jugoslovanskega državljanstva? Avstrija je imela svoje konzularne šole v Carigradu, Rimu in drugje. Ali bi se ne dalo na ta način rešiti otrok našega naroda narodnega odpadništva?
In v svobodnem ozemlju in nevtralnih pasih; ni Ii dolžnost vseh naših mero-dajnih faktorjev, da ohranijo in pospešujejo naš narodni element v teh kraj'h ?
Kar nam je bil na šolskem in narodnem polju dosedaj Trst, to nam mora od sedaj naprej postati tudi Reka! Koliko naših delavcev iz arzenala in proste lu-ke, koliko slovenskih obrtnikov, koliko slovenskih trgovcev se bo iz Trsta preselilo na Reko, ker jim v Trstu ne bo vztrajati in ne bodo hoteli postati italijanski podaniki! In za ta slovenski element bo naša dolžnost, da ga ohranimo in preskrbimo za nje takoj slovenskih šol v Reki, da se ne potope v sedaj še italijanski Reki. V enem desetletju lahko tam narodno napredujemo za toliko, in še več, kakor smo napredovali v Trstu od leta 1907 do vojne, če delamo na to z vsemi sredstvi že sedaj in pošljemo tja za to iz-vežbanih delavcev. Napačno je stališče, če se na Reki ne bo vzpostavilo poleg hrvatskega tudi takoj popolno slovensko šolstvo.
Družbi sv. Cirila in Metoda in Slovenski Straži pripade v bodoče, če si sorazmerno razdelita delo vsaka na svoj oddelek šolstva, še mnogo važnejša in večja naloga, kakor sta jo vršili v preteklosti. Podpirani bodeta morali biti od vlade in narodnih gospodarskih institucij. Napačen je nazor, da sta ti dve društvi v bodoče nepotrebni ter da se njih delo in naloga smatrana za dokončano.
Ne! Danes potrebuje naš vnanji narodni del večje in nujnejše šolske podpore in pomoči, kakor je bilo narodno-šol-sko delo v preteklosti na naših narodnih mejah. Sedaj imamo tudi jasen smoter pred sabo, kaj moramo doseči; zato bodo vse naše žrtve imele tudi gotovejši uspeh kakršnega si nismo bili tako sigurni v preteklosti.
Ce se zavedata ti dve naši šolski društvi sedanjega položaja in važnosti svoje naloge v sedanjem času, tedaj bodeta oni prevzeli delo, da bodeta imeli v evidenci našo dosedanjo narodno posest na neodrešenem ozemlju in bodeta z vsemi mogočimi sredstvi skrbeli, da nam ta narodna posest ostane v polnem obsegu ohranjena. To glede šolstva! A tudi naš že ustanovljeni »Branibor« se bo moral predramiti iz zimskega spanja in bo moral pričeti varovati našo gospodarsko narodno posest, ker sedaj je napočil pravi trenutek zanj!
Vsa tri društva morajo raztegniti svoj delokrog v prvi vrsti na še neodre-šeno ozemlje, imeti natančno evidenco čez ves naš šolski in gospodarski narodni položaj na tem ozemlju ter morajo dajati vladi inicijativo in oporo za reševanje vseh posameznih šolskih in gospodarskih vprašanj na tem ozemlju; ona morajo gledati na to, da se potom vlade skrbi za to, da se naš živelj popolnoma narodno ohrani in vzdrži tam!
Naš narod bo razkosan po tej vojni v štiri dele, zaradi tega je nujna potreba uvideti vsaj sedaj, če nismo prej uvideli tega, da nam je narodnoobrambno delo postaviti izvun strankarskih bojev. Skupno moramo delovati na zedinjenju našega naroda! —
Javna kvalifikacija.
Pred leti smo pogosto razpravljali v učiteljskih društvih o javni kvalifikaciji, razpravljali so časopisi, uspeha pa ni bilo. Zadnja leta je vse utihnilo, tajnost se je še nekako poostrila, saj to ni bil čas, da prodre kak pameten predlog, če je še tako koristen in potreben za šolo in uči-teljstvo. Ta dva činitelja namreč ne moremo ločiti; kar je koristno šoli, je tudi učiteljstvu in obratno.
Sedaj se jasni, če tudi po malem. Uradniki in profesorji so že dosegli javno kvalifikacijo, v Nemški Avstriji tudi učitelji, doseči jo hočemo tudi mi.
Skoraj odveč se mi zdi utemeljevati potrebnost in važnost javne kvalifikacije.
Tajnost rodi zlasti v sedanjih razburjenih časih nezaupnost, tudi nudi slabim značajem priliko denunciranja, maščevanja in sličnim plemenitim dejanjem. Kadar je na seji okr. šol. sveta nadzornik ali glavar nameraval kako spletko, kaj neodkritega, je zahteval od vseh članov častno besedo, da ostane tajno. Že vnaprej se je bal javnosti za svoje sicer dobro premišljeno dejanje, in vzrok je bil navadno res tak, da se je lahko sramoval.
Tajna kvalifikacija je dajala potuho pristranosti, ni še dolgo, ko so bili skoraj vsi naši najboljši ljudje pri šolskih oblastih slabo popisani. Dostikrat je bila tajna kvalifikacija škodljiva, časih naravnost pogubonosna.
Poznam slučaj, ko je šolski vodja delal podrejenemu učitelju vnebovpijočo krivico. Nadzorniku je bilo to znano, sam je vpisal sicer izvrstno kvalifikacijo, nasprotno pa ščitil krivičnika; učitelj je imel veliko škodo in ni dobil zadoščenja.
Odkrito priznam, da je tu in tam javna kvalifikacija težavna tudi za voditelje in nadzornike. Saj so ljudje, ki cenijo sebe izredno visoko in bodo vedno nezadovoljni. Zaradi takih ljudi ne sme trpeti večina. Odgovornosti ne prevzame nadzornik sam, zato je treba kvalifikacijske komisije. Vsako leto naj izvrši kvalifikacijo komisija, obstoječa iz okraj, šol. nadzornika, zastopnika učiteljstva v okraj. šol. svetu in od učiteljstva v komisijo voljenega člana. Šolski vodje pošljejo kvalifikacijo nadzorniku pismeno. Slabo kvalifikacijo, kakor vsako poslabšanje je kratko utemeljiti. Učiteljstvu dostavi okraj, šolski svet vsako leto kvalifikacijo pismeno.
Slične predloge je sprejela Zvezina delegacija na velikonočnem zborovanju v Celju.
Rad bi še navedel nekaj slučajev iz prakse, pa rajši opustim, da koga po nepotrebnem ne razburjam.
Kdor je imel le kaj sličnega, kakor bi čital v „Tovarišu", se čuti prizadetega, razžaljenega ter se liuduje na pisca, na list, na urednika in na vso organizacijo. Tu ne gre za kako osebo ali proti njej, tu gre za pravico. Za to kličem: „Le vkup, le vkup za staro pravdo!"
K načrtu šolskega zakona.
Nameraval sem izraziti svoje misli v zadevi „Načrta šol. zakona" potom učiteljskega društva, ki me je izbralo kot tozadevnega poročevalca, a poročilo ne pride še na vrsto zaradi prepičlega časa, ki nam je na zborovanjih na razpolago. Dovoljujem si torej izraziti tem potom svoje tozadevne nazore v morebitno uvaževanje po anketi, ki*se z zadevo peča.
K § 22., 1. odst., naj se postavi po črtanju zadnjih 5 besed:
Ta sredstva so:
1.	Redovna globa za vsak neopravičeno zamujen poldan po 1 K; globa se mora iztirjati s tisto odločnostjo in s takimi pripomočki, ki se uporabljajo pri iz-tirjevanju davkov. Stranke se globijo po okrajnem šolskem svetu, o čemer se obvesti šolsko vodstvo; globe same pa se iztirjajo in upravljajo po davčnih uradih, ki poročajo o izvršbi šolskemu vodstvu.
2.	V slučaju resnične neiztirljivosti redovne globe nastopi namesto te zapor na okrajni sodniji, in sicer toliko poldni, kolikor je neopravičeno zamujenih dni. Polovica dneva, ki ostane eventualno pri določevanju celih, iz šolskih neopravičeno zamujenih poldni, se računa tudi pri zaporni kazni kot pol dneva.
3.	Neopravičeno zamujeni šolski čas otrok je izkazovati in globiti mesečno.
4.	Popolnoma upornim strankam naj se denarna globa — zapor ne, ker je ta že prvotno strožje zamišljen in potreben, zakaj otroci siromašnih staršev postanejo brez najpotrebnejše izobrazbe še večji ubožci kot otroci petičnih — po preteku treh mesecev upornosti, t. j. ako otrok neopravičeno čisto nič ne pošiljajo v šolo, podvoji in po preteku nadaljnjih treh mesecev upornosti potroji za ves čas stalne upornosti in naslednjih let šolske dobe. Pri opustitvi in naknadni zopetni upor-
nosti je postopati, kot bi se upornost sploh šele pričela, ako je bil otrok vsaj 3 šolske dni v šoli.
5.	Globiti je stranko zaradi neopravičenih šolskih zamud z ozirom na vsakega posameznega v varstvo jej izročenega otroka.
6.	Zoper učne osebe, ki bi dokazano prikrile neopravičene šolske zamude otrok, se postopa v smislu disciplinarnega zakona za učiteljstvo, oziroma za državne uradnike.
K § 28, točka 2, naj bi se dostavilo z ozirom na kvalifikacijo: „... in ugovora zoper njo."
K§ 29, odst. 2, naj se dostavi: pri čemer je smatrati dovršeno sedanje učiteljišče enakovrednim dokončanemu študiju sedanjih srednjih šol. Učiteljstvo, ki ne poučuje istočasno samo enega oddelka učencev, prejema za vsak nadaljnji oddelek po 100 K letne nagrade. (Vsakemu bo jasno, kaka muka je za učiteljstvo, ki mora poučevati več oddelkov v primeri s poukom samo enega oddelka.)
K § 32. Za naturalno stanovanje šol. voditeljev se smatra ono, ki ima vsaj tri sobe, kuhinjo in čumnato v izmeri najmanj 100 m2 poleg potrebnih postranskih prostorov; za drugo učiteljstvo pa ono, ki ima vsaj dve sobi poleg drugih gori omenjenih prostorov v izmeri najmanje 75 m5 za vsako učno osebo; tudi tem je preskrbeti potrebne postranske prostore. Pri novih stavbah se mora napraviti vsaj na deželi stanovanja za učiteljstvo v šolskem poslopju. Stanovanjski prostori naj bodo vsaj tri metre visoki. Učiteljstvu, ki nima brezplačnega pristojnega stanovanja, se plačuje primerna odškodnina.
K § 33, namesto b) in c): b) voditelji osnovnih in osnovnih strokovnih šol prejemajo funkcijske doklade letnih osnovnih 400 K in za vsak razred, oziroma pa-ralelko posebe po 60 K letno. (Utemeljevanje: Voditelj prevzame po novem načrtu vse funkcije dosedanjih krajnih šol. svetov; torej vso pisarijo, vodstvo šolske matice in šolsko popisovanje, za kar je bil dosedaj od krajnega šolskega sveta posebe plačan, n. pr. pisec teh vrst: 120 kron, 60 K in 40 K; z voditeljsko doklado (150 K) torej skupno 370 K; po novem načrtu naj prejema samo 300 K za vsa opravila in odgovornost?! Voditelj 6razrednice (na pr. v Laškem) je prejemal za vodstvo in opravila krajnega šol. skega sveta okolo 700 K letno; po novem načrtu pa bi prejemal za vsa ta opravila in odgovornost le 450 K?! Da imajo šolski voditelji veliko odgovornost navzdol in navzgor, je že tako znana stvar, da se že za lepa, v ugodnih krajevnih razmerah ležeča voditeljska mesta neče nihče oglasiti, oz. potegovati fgl. „Učit. Tovariš" 1919, št. 18, pod „Značilno za sedanje čase in razmere !"j; kje se naj potem iščejo šele voditelji za slabe, hribovske kraje?! Vsaj funkcijska doklada naj bo magnet, ki bi kolikor toliko preskrboval šole tudi v manj ugodnih krajih z dobrim učnim osobjem, oziroma vodstvom.)
K § 44, odst. 1, naj se dostavi: „ ... v najmanjši izmeri 15a obdelovalne površine."
K členu VI. (§§ 46—51: Šolski uradi, ki bi imeli še kake druge ude razen pripadnikov učiteljskega stanu, naj se dele na a) pedagoško-didaktični, b) zdravstveni, c) gospodarski in d) odsek za osebne zadeve učiteljstva. Poleg predsednika naj imajo besedo in glas v odseku a) samo udje pedagogi, v odseku, b) tudi še kak ud zdravnik, v odseku c) udje odseka d) in eventualno drugi udje zastopniki davkoplačevalcev, in v odseku d) le udje pripadniki učiteljskega stanu, t. j. poleg predsednika samo zastopniki in nadzorniki v poštev prihajajočega učiteljstva. Delokrog vsakega posameznega imenovanih odsekov je podan že z njih naslovi.
Najbolje pa bi bilo stremiti za tem, da dobimo za osebne zadeve učiteljstva (nameščanja, disciplinarne stvari, podpore, dopusti itd.) svoje stanovske zbornice po zgledu odvetniških, notarskih in sličnih.
Franjo Zupančič. MILKA, UMBERGREJEVA:
Ženska vzgoja.
(Konec)
Koliko nerazvitih sil hrani žena, ker v življenju ne najdejo ugodne prilike, kjer bi se po svojem bistvu uveljavile. Ustvarjati lepoto, lepoto v vseh oblikah, na vseh koncih in krajih življenja, to je vzvišeni poklic žene! Čimbolj se poglobimo v smisel te,naloge, temveč strani se nam odkrije, kjer naj žena s pogumno voljo uveljavlja svoj namen. Neizmerni im neizčrpni so viri lepote in neprecenljivi so zakladi, ki čakajo, da jih dvigne žena in obogati z njimi človeštvo. Od svoje lastne osebne lepote, ki naj se izraža v harmoniji zdravega, lepega telesa s kulturo srca in duha, naj širi lepoto po vsej svoji oko-
lici, doma in v javnosti, neumorno delujoč in ustvarjajoč.
Ako pogledamo na delovanje ženstva, vidimo, da njegove zastopnice vobče vrše to svojo nalogo pomankljivo in enostran sko. Najmanj so se oddaljile od svojega naravnega namena preproste žene. One delajo: kuhajo, šivajo, perejo, cedijo, pospravljajo, delajo na polju, na vrtu in v hlevu, molijo, berejo, pojejo, ljubijo, rodijo, vzgajajo itd. itd. Mislimo si tako ženo primerno vzgojeno in izobraženo! Ali ni to ideal žene?! — Ali pa vzemimo vsako teh opravil zase, razvito do popolnosti stroke ! Koliko lepote in koristi nudi vsaka zase!
Pa poglejmo v takozvane boljše kroge! Premnogokrat je dobiti tu površno polituro, ki le slabo zakriva notranjo praznoto in brezpomembnost. Ali ni poniževalno in sramotno za ves naš spol, da se ravno tu dobi toliko žensk, ki životarijo prazno življenje, brezplodno in brez koristi, da ne najdejo ene resne naloge, ki bi z njo izpolnile svoje življenje, medtem ko čaka življenje na vseh koncih in krajih. Druge zopet, ki jim sredstva ne dopuščajo popolnega lenarjenja, vršijo razne posle posiljeno, nezadovoljne in godpijaje, zaradi tega slabo in površno, nesposobne poglobiti se v lepoto dela in preboriti in pospeti se do lepših uspehov, višjih smotrov in boljših mest.
Vsemu temu je kriva napačna vzgoja in nekako površno, pomanjkljivo šolanje. Kar se nudi pri nas ženski mladini po dovršeni ljudski šoli, je pač premalo in še to ne najprimernejše. Gotovo je, da nam manjka dobnh, modernih ženskih strokovnih šol, kjer bi se mladenke vzgajale za praktično življenje in si pridobile poleg solidne splošne izobrazbe tudi temeljitega znanja v gotovih strokah, kar bi jim ne omogočilo le materialno neodvisnega življenja temveč jim tudi prinašalo mnogo lepega, globokega užitka in moralnega zadoščenja.
Ne mislim s tem le n. pr. znanja, ki si ga prisvoje dekleta v xfa letnih ali 1—2 letnih trgovskih tečajih, kamor borba za kruh žene dandanes toliko ženskega naraščaja. Čudno se mi zdi, zakaj bi morale ravno ženske izpolniti vsa nižja pisarniška mesta, ko je vendar toliko drugega vrednejšega, zanimivejšega in lepšega dela. Večina deklet in tudi staršev pač misli, da je »uradnica« vse kaj več kakor n. pr. »šivilja«. To je povsem krivo nazirainje. Ravno v stroki krojaštva in sem spadajoči!] panogah doseže ženstvo lahko mnogo lepih uspehov, ki se ne morejo niti primerjati z duhomornim, monotonnim nižjim pisarniškim delom.
Treba je ženstvu umetniške vzgoje! — Zakaj bi se vse ženske morale samo glasbeno izobraževati? — Zakaj se ne bi učile n. pr. tudi risati in slikati in upo-labljati svojih spretnosti v raznih umetniških obrtih? — Koliko krasnega, zanimivega dela bi se tu nudilo ženi, koliko lepote in koristi bi ustvarile lahko s tem svojim delom sebi in drugim!
Prav tako bi namesto čitanja ini po-žiranja zaljubljenih romanov mnogo bolje vplivalo spoznanje realnega, resnega življenja, da se zdrami tudi žena iz bolne ljubezenske omotice k zdravemu, krepkemu delavnemu življenju. Koliko lepega dela bi izvršila lahko inteligentna, vzgojena in izobražena žena kot mati, vzgoje-valka, gospodinja!
Kako malo se še zaveda danes ženstvo svoje prave naloge, nam pričajo razni pojavi vsak dan. Kino, gledališče, koncerti, promenada, ples itd. — to so užitki, to je hrana, po kateri hlastno sega naše ženstvo. Kako prazne pa so dvorane pri raznih shodih, predavanjih in poučnih tečajih! To goyori mnogo.
Treba je odraščajočo žensko mladino, zlasti v dobi od 12. do 20. leta, zainteresirati vse drugače za prave lepote in vrednote življenja. Nujno potrebne so za to dobo primerne šole, kjer se bo, predvsem upoštevajoč posebnosti ženske individualnosti, zbujalo zanimanje in ljubezen do vsega resničnega, delavnega življenja, zlasti panog, v katerih se ženstvo najplodonosneje udejstvuje. Z gojenjem samostojnega delovanja bj>sta rasla mladenki samozavest in ponos. Z izobrazbo svojih telesnih in duševnih zmožnosti bo našla v sebi sami vire lepega zadoščenja, da ne bo zbegana čakala samo »njega«, ki bi ji dal vsebino življenja. Ljubezen mora priti kakor vsak elementarni pojav za ženo kot za moža neprisiljeno o svojem času. Čemu toliko blodenj in be-ganja!
S sposobnostjo lastnego ustvarjenja dobi'človek-žena pomen in ceno v človeški družbi. Le kot nje vreden član dobi tudi žena primerno mesto — brez zapostavljanja in ponižanja, a tudi brez neza-služenega povzdigovanja, čaščenja. Le kot tak cel človek bo žena enakovredna in enakopravna z možem ramo ob rami stala v življenju.
Koliko razočaranj, bridkih ur, sporov bojev in nesreče bo prihranjenih v ra? merju med možem in ženo, če ne bo zan" rija kot nebogljena, nesamostojna stvT pričakovala vsega možnega in nenio' nega le od moža, ko bo svojo prazni in nezadovoljnost utešila s koristnim i0 Pini delom. Koliko sreče in lepote, ko' h, sia n ož m žena v vseh skrbeh in bit na-ia oporo drug ob drugem. r0 tre?1' delu sladko nagrado v čisti, nekaijeni j? bezm. -- Samostojna in samozavestr bo zena, zavedajoč se jasno svojega JI mena, svojih pravic in dolžnosti v p7a vem globokem uinevanju jasno in odln¿ no sledila poklicu materinstva, ki bo v. vse lepote njej sami in drugim.
Delujoč in se boreč sklenimo vrst. na pohod v obljubljeno deželo resničnos-in lepote!
Učiteljska gospodarska in kreditna zadru. ga v Celju
vabi na svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 2 9. junija 1919, ob 10. uri dopoldne vza.! družnem lokalu v Celju,Breg h. št. 26, s sledečim dnevnim redom;
1.	Poročilo načeistva o poslovanju zadruge v letu 1918. —
2.	Poročilo nadzorstva. — 3. Odob-renje letnega računa za leto 1918. — 4. Ci. tanje revizijskega poročila Zadružne Zve-ze ter ukrepi zaradi njega. — 5. Volitve v nadzorstvo in eventualno v načelstvo, — 6. Slučajnosti.
Iz naše organizacije,
Skupna zadeve.
Društvu Jubilejska samopomoč je
^Poslati za 58 smrtni slučaj (.gospa Matilda Sornova). Člani prejmo položnici z napisanimi zneski 58. smrtnega slučaja1 m event. zaostankov.
Društvene vesti.
+ Okr. učit. društvo za kočevski okraj je imelo zborovanje v Ribnici dne 22. maja 1919. Navzočih članov je A Tov. predsednik Franc Stefančič otvori zborovanje, konštatira sklepčnost in pozdravi gosta tov. Legata iz Logatca in to-varišico Sedejevo iz solnčne Goriške, ps tudi na novo vstopivše članice. V svojem nagovoru se tov. predsednik spominja * cuvstvemmi besedami našega narodnega vstajenja. Vsem graditeljem naše nove domovine izreka toplo zahvalo. Učiteljstvo bodri in ga vzodbuja k vnetemu vztrajnemu delovanju v šoli in zunaj nje. da bomo vzgojili narod poštenjakov, narod treznih, delavnih, razumnih; zna-čajnih, podjetnih in z narodnim ponosom navdahnjenih mož. Vzgoji bo treba odmeriti precej več učnih ur. Veliki vzgojni za-dači bo kos šele popolnoma preosnovaii. osnovna in strokovna šola. Potrebo pre ustrojitve je Zaveza začutila takoj — de loma že prej — ob razsulu Avstrije ter iz dala znani „Načrt". Zal, da določeni poročevalec ni prišel na zborovanje. Poroča tem na prihodnjem zborovanju. Po nje govem mnenju utegnejo le one točki „Načrta" postati zakon, za katere se bosta zedinili obe pokrajinski učit. organi zaciji. Uvidevna je torej potreba skupneg; dela. Novi čas zahteva nazorov. Zahvaljuje se marljivemu vodstvu Zaveze, ki i' (skupno z vodstvom Slom. Zveze) ¡^poslovalo ureditev našega gmotnega položaja.
Nato je predaval tov. Mirko Trost1 temi „Moji vojni doživljaji in vtiski." Nje' govo temeljito poročilo, zlasti kar se tiče ruskega šolstva, so zborovalci poslušali'" vso pazljivostjo in se mu po končanem r£ feratu toplo zahvalili .
Tov. Fink je poročal o zgodovinski učnem načrtu. Po debati, ki sta se je ude ležila tov. Vrbič in Fink, je bil njegov načrt sprejet.
Predlog tov. Puharja, izpopolnjen * predlogom tov. Finka; ki se glasi: „Če-1 doseže sporazum vodstev obeh pokrajjf učit. organizacij za združenje vsega teljstva v enotno organizacijo, je na-; društvo načeloma za ta sklep," se sprejo soglasno.
Dobro utemeljeni predlog tov. preJ sednika, da se zviša udnina Zavezi na \ kron, oziroma 48 K, se sprejme soglas"'-1
Tov. Vrbič je v daljšem govoru
ot'
* v/».	jv v uuijovia	v ui ,
razložil potrebo, naj bi bilo tudi učiteljstV! oziroma šola deležna delitve veleP0 sestev. Nadalje je zagovarjal potr^ skupnega naročevanja učil za ponavljaj šolo po gg. Rohrmanu in Humku. NeP" trebno je pošiljati okr. sv. prepise sečnih konferenc. Združita naj se °K{ učit. knjižnici v Ribnici in Kočevju v ^ satno okr. učit. knjižnico in končno Pre' lagal:
1 Sedaj, ko vlada v novi državi odločno zahteva, da se veleposestva osku-bij0 v prid malim posestnikom, kajžarjem, invalidom in drugim životarcem.naj se pri tej razdelitvi misli tudi na šolo in učitelj-stvo ter tem odmeri potrebno zemljišče ; za preizkuševališče, nasade, užitek ali kaj
enakega.	u
2.	Gg. veščaka Rohrman-Humek, se-! stavitelja načrta za ponavljalne šole, naj
Še nadalje žrtvujeta dobri in imenitni stvari čas, moč in dobrotnost ter naročita za vse šole, ki se pri njiju zglase, vsa navedena in potrebna učila; zakaj množina naročitve gotovo zmanjša nabavne stro-ške.
3.	Višji šolski svet v Ljubljani zahteva na večrazrednih šolah redne mesečne konference in o teh prepise zapisnikov. Ker je delo v tej zahtevi in obliki za zapisnikarja le muka in breme, delo gola zunanjost, sama formalnost, potrata časa, nadalje, ker se vsi nasveti in sklepi večinoma le formalno potrdijo, zapisniki vrnejo z opombami in ker pri tej suhoparno-sti tudi vse obtiči, predlagam, da se vrše konference, pišejo zapisniki, da pa ni treba prepisov pošiljati okr. šol. svetom v pregled.
4.	Ker je višji šolski svet v Ljubljani podrl umetne stene, ki so ločile tuokrajno učiteljstvo v nemško in slovepsko, se pa nahajajo še nadalje nekatere naprave, ki kažejo strog separatizem, zahtevamo, da
•se okr. učit. knjižnica, ki je bila svoje-časno skupna last učiteljstva vseh treh sodnih okrajev, pa se je na strankarsko šovinistično željo razdelila, zopet združi v celoto, dostopno in uporabno za vse učiteljstvo.
Predlogi so bili po debati vsi soglasno sprejeti in se odpošljejo Zavezi, gg. Rohrman-Humku, oziroma se stavijo kot samostalni predlogi na okr. učit. konferenci.
Predloga tov. Puharja o nadzorovanju otrok pri nedeljski službi božji in pa v razveljavljenju odloka bivšega dež. šol. sveta v Ljubljani — da učiteljstvo ne sme zapustiti ob nedeljah in praznikih svojega šol. okoliša — se sprejmeta in odpošljeta vodstvu Zaveze.
Tov. Štefančič predlaga, da se vodstvu Zaveze naroča, naj izposluje pri višjem šolskem svetu v Ljubljani razpis, s katerim se zagotovi vsem članom učit. organizacij pouka prosti dan na dan zborovanja, in sicer najmanj 4krat v šolskem letu. Sprejeto!
Predlog tov. Šiške naj pride na dnevni red okr. učit. konference kot samostalni predlog.
Prihodnje zborovanje, na katerem nam bo tov. Wigele poročal o „Načrtu" in se bodo vršile volitve in bo torej pravi občni zbor, se vrši, če ne bo drugega obvestila, dne 12. julija t. 1. v Sodražici.
+ Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer je zborovalo dne 22. maja pri Sv. Juriju ob lepi udeležbi svojih članov, ki s tem, da prihajajo na zborovanja tudi tja, kjer jim je nekoliko od rok, v dejanju kažejo svojo stanovsko zavest. To pot smo imeli v svoji sredini tudi novega okr. šol. nadzornika I. Koropca. Njegova navzočnost je blagodejno vplivala na učiteljstvo, zakaj čutili smo, da veje sedaj v šolstvu nov duh, ki tovariško druži učiteljstvo s svojim voditeljem. V imenu društva ga tov. podpredsednik presrčno pozdravi, poudarjajoč, da se učiteljstvo zaveda velike odgovornosti, ki jo je prevzel, in se hoče po svojih močeh potruditi, da mu olajša delo med nami. Tov. nadzornik se koncem zborovanja zahvali za pozdrav in navdušuje k skupnemu delo-vanjp pri vzgoji ljubljene mladine, ki je naš iip za bodočnost mile domovine.
Med seboj smo pozdravili tudi tov. Oabrijelčiča, učitelja-begunca iz tožne Goriške. Gdč. Brumnovi se čestita k izpitu.
Z iskrenimi, nam vsem iz srca prihajajočimi besedami se je poslovil tov. Maurič od bivšega predsednika-tov. To-rnažiča. Mnogo je izgubilo naše društvo z »jim. Bil je značajen, delaven, ljubezniv tovariš. Zahvaljujemo se mu za trud in Požrtvovalnost, s katero je vodil naše društvo toliko let, in želimo mu v novem delokrogu veliko več sreče in istih uspehov, kot jih je imel tukaj. Tov. Herzo-govi in Mlinaričevi kliče — bodita na svojem novem mestu srečni in ostanita zavedni Jugoslovanki!
Nato se preide k dnevnemu redu. — ¿adnji zapisnik se odobri. Bivšega predsednika tov. Tomažiča se soglasno izvoli Z;> 'častnega člana društva.
Tov. Korošec nam je prav pregledno "i zanimivo podal svoja mnenja k načrtu o preustrojitvi šolstva in narodne vzgoje. Njegovi predlogi se sporoče Zavezi, julede točke o šolskih zamudah se je razvila živahna debata. Slednjič se sprejme ¡sledeče: 1. Odpustnica naj bi imela večji Pomen kot dosedaj. 2. Ustanovili naj bi se zavodi za tiste otroke, ki jih starši zanemarjajo in jih odtegujejo pouku. Stroš-
ke za oskrbo naj plačujejo starši sami, če ti nimajo sredstev — pa občina.
Tov. Bernardova nam je poročala o Zvezinem delegacijskem zborovanju v Celju. Za svoje zanimivo poročilo je žela vsestransko pohvalo, izvzemši onih delegatov, ki jima je trdovratno predbacivala, da se po lastni krivdi nista udeležila zborovanja.
Sklenilo se je še sledeče:
1.	Društveni člani prispevajo po 5 K prost. org. davka za potne stroške depu-taciji v Belgrad.
2.	Glede nadzorovanja pri verskih vajah je tov. nadzornik izjavil, naj se učiteljstvo ravna po predpisih, ki jih je določil višji šol. svet.
3.	Okrajni šol. svet naj končno odredi glede pouka v nemščini.
4.	Tov .Gabrijeliča se naprosi, naj priredi tečaj za srbo-hrvaščino v našem kraju. Obljubil je, da izdela do prih. zborovanja načrt in prihodnjič o tem poroča.
5.	Ker vlada sedaj nesoglasje glede četrtkov pred prazniki in po praznikih, se sklene naprositi šolsko oblast, naj odredi, da se bo v tem oziru na vseh šolah enotno postopalo.
6.	Zaveza naj določi enotna društvena pravila.
7.	Sprejme se resolucija tov. Cvetka, naj se zaradi vedno rastoče draginje živ-ljenskih potrebščin izplačajo učiteljstvu izdatne draginjske doklade, ozir. enkratni nabavni prispevek.
8.	Tov. Ivanjšič predlaga resolucijo, naj se štejejo učiteljstvu z ozirom na vsestransko zaposlenost v zaledju in vojaško službovanje vojna leta dvojno.
Prihodnje zborovanje se vrši meseca julija v Ljutomeru.
+ Učiteljsko društvo za laški okraj je imelo dne 1. junija t. 1. svoj 40. občni zbor v prostorih zidanmoške šole. Lepo vreme kakor tudi ugodne prometne zveze so olahkočile učiteljstvu, da se je v jako lepem razmerju (59 po številu) odzvalo vabilu tov. predsednika. Poudarjati je, da so bile zastopane razen Jurkloštra vse šole laškega okraja.
V iskrenih besedah se je spominjal tov. predsednik dveh nam dragih članov, tovarišice Kajtnove in tov. Voduška ml., ki sta nas morala, žal, tako hitro zapustiti ter odhiteti v cvetu svoje mladosti v kraj, odkoder ni vrnitve. Večna jima pam-jat! Res zvestima, delavnima in zavednima tovarišema Petroviču in šeguli, ki sta poklicana v službovanje v druge šolske okraje, pa želimo na pot vso srečo in obilo uspehov tudi na novih mestih!
Z veliko pozornostjo in soglasnim odobravanjem so poslušali navzoči poročilo tov. predsednika o vprašanju viš. šol. sveta ter poročilu tov. Zupančiča o tokratnem delegacijskem zborovanju. Ko so se uredile še nekatere interne zadeve društvenikov, se je sklenilo, da zborujemo prihodnjič v sredo, dne 2. julija 1.1. pri Sv. Jederti nad Laškim. Na snidenje torej!
+ Brežiško-sevniško učiteljsko društvo je po daljšem odmoru zborovalo dne 11. maja v prijazni Sevnici in to v nekdanji šulferajnski šoli. Udeležba je bila sijajna; z gosti vred nas je bilo 46.
Tov. predsednik Ivan Knapič otvori zborovanje in se v svojem pozdravu posebno spominja tovarišev beguncev s Koroškega (Mavric, Macarol, Okorn, Gobec) izražajoč jim naše sožaije nad usodo, ki jih je zadela. Posebe je pozdravil tov. Lebarja, ki je tudi kot gost prisostvoval našemu zborovanju. V svojem nadaljnem govoru je omenjal o prirastku društva na številu članov in je konstatiral, da iz sev-niškega okraja ni član našega društva samo ena učiteljica iz Sevnice in da je par takih atomov tudi še v brežiškem okraju. Naša pot gre navzgor!
Po sprejetju zapisnika o zadnjem zborovanju se je razpravljalo o dopisih.
Ker se je društvo obrnilo na vodstvo Zaveze, želeč dobiti tov. Gangla za predavanje za pričujoče zborovanje, je Zaveza odgovorila, da se je o tem zmeniti direktno s tov. Ganglom; ker pa je bilo za tako akcijo za zdajšnje zborovanje premalo časa, smo pooblastili predsednika, da naprosi tov. Gangla za prihodnjič. Nadalje se je prebrala tudi zahvala društvu od našega nadz. tov. G. Voduška, ki mu je tuokrajno učiteljstvo na svojem društvenem zborovanju dne 19. januarja t. 1. upoštevajoč njegove zasluge za šolo in za učiteljstvo — za slednje posebno v vojnem času — in njegovo neustrašenost pri zagovarjanju narodnih pravic (njegov nastop v obrambo majske deklaracije in za njo delujočega učiteljstva napram denunciantom v nem. okr. šol. svetu Brežice) kakor tudi upoštevajoč njegove velike zmožnosti, izreklo zaupnico z željo, da tudi še v novi dobi ostane naš nadzornik.
Nadalje poroča predsednik, da sta za učiteljska zastopnika izbrana tovariša To-minc in Mešiček. Za Zavezino zborovanje sta se izvolila delegata Vadnal in Meglic, Drnovšek pa je prevzel poverjeni-
štvo za Slov. Šol. Matico v sevniškem okraju.
Prihodnje zborovanje se vrši v Brežicah; kdaj, odloči predsednik sam.
Nato je prišlo poročilo o zborovanju Zavezine delegacije dne 16. aprila 1.1. Tozadevno je poročal tov. predsednik.
Nato je predaval tov. Ljud. Potočnik o „Načrtu".
V tozadevno debato so posegali posebno tov. Mešiček, Jamšek in Drnovšek. Sprejeli so se na predlog referenta naslednji izpreminjevalni, oziroma dodatni predlogi merodajnim faktorjem v ovaževanje:
1.	Pri otroških domovih naj se napravijo tudi primerni prostori za šolski oder.
2.	§ 6. načrta naj se ne opusti, ampak naj ostane neizpremenjen.
3.	Pri višjem šolskem svetu naj se ustanovi oddelek potovalnih učiteljev za šolstvo, ker je to za uspešni razvoj bodoče šole nedogledne važnosti.
4.	Vse službe, tudi službe šol. voditelja se razpišejo in zasedejo kompetenčnim potom. Terno sestavi vsakokrat okrajni šolski svet, upoštevajoč pri mestih šol. voditelja želje učiteljstva dotične šole.
5.	Vsaka nastanitev se mora vršiti po principih, da pride v prvi vrsti vpoštev zmožnost, družinske razmere, službena doba, dozdajšnje službeno mesto; v slučajih, kjer ne bi se šol. oblastnije držale teh načel, se mora na zahtevo učit. organizacije nastavitev razveljaviti.
6.	Vsaka zavrnitev kompetenčne prošnje se mora utemeljiti z zgoraj postavljenimi principi.
7.	Ker za nadaljno izobrazbo učiteljstva skrbijo tozadevni strokovni listi in ker bo bodoče učiteljstvo imelo visokošolsko izobrazbo, naj odpadejo vse druge domače učiteljske konference razen onih, ki jih na posameznih šolah zahteva njihov notranji ustroj po preudarku šol. vod. ali učiteljstva.
8.	Vsi nadzorniki (šolski svetniki), ki so imenovani na predlog organizacije, so na svojih mestih definitivni.
9.	Vsako vodilno osebo na šolskem polju je treba z njenega mesta takoj odstaviti, ako ji da podrejeno učiteljstvo utemeljeno nezaupnico.
10.	Šolske oblasti morajo povsod poskrbeti za primerna naturalna stanovanja. O primernosti učiteljskega stanovanja se mora izdati poseben zakon. Ravno tako mora oblast poskrbeti tudi za to, da dobi učitelj v nastavljenem kraju primerno hrano.
11.	Ako postane učitelj za nadaljnje poučevanje zaradi bolezni, pridobljeni brez svoje krivde in v službovanju kot učitelj nesposoben, se mu mora odmeriti polna pokojnina ne glede na njegovo službeno dobo. V slučaju, ko bi pa učitelj postal žrtev svojega poklica, dobijo njegovi upravičenci pokojnino in vse druge toza--devne prispevke, kakor bi jim ti šli v polni službeni dobi pokojnikovi.
12.	Kar je zemljišča pri šoli, pripade v uživanje vsakokratnemu šolskemu voditelju, oziroma' v njegovo gospodarsko porabo.
13.	Uvede naj se zakon, da zadene starše ali njihove namestnike primerna sodnijska kazen, ako se jim dokaže — uradna izjava šol. vodstva — da dajejo otrokom potuho napram svojim učiteljem ter tako zagreše zločin moralnega pohujšanja nad svojimi otroki.
Nato sta bila sprejeta še naslednja dva predloga tov. Mešička:
§ 39., točka 2, naj se izpremeni v varstvo ovadenega, kakor sledi: Anonimne ovadbe.......ne upoštevajo;
pač pa se takoj odstopijo prizadeti osebi, da glede njih po svoje ukrepa.
§ 26., odstavek 2., odpade, ker bi moralo potem drugo učiteljstvo biti preobloženo.
Nadalje je še tudi isti tovariš razvijal tozadevno sledeče misli, o katerih pa se ni glasovalo:
Šolska obveznost se začne z začetkom šol. leta, ki pride za dnevom, ko je otrok izpolnil 7. leto. Dolžnost obiskovati nar. šolo traja 6 let, dolžnost obiskovati narodno višjo šolo, pa dve leti. Telesno in duševno dobro razvit otrok se more sprejeti v šolo že po dovršenem 6. letu, mora pa potem hoditi v nar. šolo 7 let, razen če je izpolnil 7. leto že tekom dveh mesecev po začetku prvega šol. leta in je z dobrim uspehom obiskoval šolo 6 let. — Tudi otroku, ki je v času svojega šol. obiska oprav, ali neoprav. zamudil veliko (1 leto) šolskega pouka, se podaljša šolska obveznost za eno leto. Z ozirom na vse to naj bi tudi § 11. zahteval dveletno nadaljevalno šolo.
Pri predlogih se je sprejelo sledeče:
Z ozirom na potrebe narodnega šolstva se višja šolska oblast nujno poživlja, da odstrani vse one ovire, ki so krive, da ne posluje anketa za sestavo ljud. šol. beril, ker bi vsaka nadaljna raba v avstrijskem duhu pisanih beril zavirala ljubezenski razvoj mladine do naše nove
države in bi nas taka malomarnost na zunaj in doma kompromitirala.
Sprejel se je predlog za popolno odpravo nemškega pouka z vseh tukajšnjih narodnih šol.
- „Naši prvi kulturni delavci" se
imenuje toplo in objektivno pisan članek ki ga je priobčil „Slovenski Narod" v svoji 133. štev. z dne 6. t. m. S takimi članki se pridobiva javnost za šolo in učiteljštvo. To je potrebno in koristno delo.
= „Naprej" priobčuje fragmentaričen donesek k reformi vzgoje, pouka in dela v osnovni šoli.
= Javna kvalifikacija. Državni pod-tajmk Nemške Avstrije Glockl je odredil da ima vse ljudskošolsko učiteljstvo pravico vpogleda v tisti del nadzorniškega poročila, ki obsega kvalifikacijo. Obenem je državni urad za uk naročil deželnim svetom izdelati načrt javne kvalifikacije za ljudskošolsko učiteljstvo na podlagi določil za državne uradnike in državno učiteljstvo. — Posnemanja vredno!
= Združenje hrvatskih in srbskih kulturnih društev. Iz Sarajeva poročajo, da tamkaj širijo akcijo za omogočenje združenja hrvatskih in srbskih kulturnih društev. — Ako je mogoča kulturna združitev, kako bi bila stanovska združitev nemogoča? Torej: Naj živi UJU!
= Pripreme za reformu školstva. Splitski „Pokret" piše: Prigodom svoga boravka u Splitu informirao je prof. Rat-kovic, sada dodijeljen ministarstvu na-stave u Beogradu, na zamolbu predsjed-nika našeg Saveza učiteljstvo predstoje-čim reformama za školstvo. Govorio je na temelju osnove, koju izradjuje posebna anketa, sastavljena u tu svrhu od zastup-nika svih pokrajina kraljestva. Ograničio je svoje razlaganje na onaj dio reforme, koji u glavnome zasijeca u reorganizaciju pučkog školstva: U prvom redu reforma škola uključuje u sebi potrebu podignuča od ništa manje, nego 700 novih škola sa 10.000 nastavnika. — Ostale bitne pro-mjene, koje predvidja reforma za novi tip škole u državi, svadjaju se u glavnome na ovo: Dužnost pohadjanja započinje na-vršenom 7 godinom, dok vrijeme trajanja te dužnosti ostaje nepromjenjeno. Maksimalni broj djece, koji otpada na jednu uči-teljsku silu, reduciran je barem za koje vrijeme na 70(!). — Pohadjanje je obve-zatno, a predvidjene su osjetljive kazne za one roditelje, koji bi v tome zanema-rivali svoju dužnost. — Škola je potpuno neovisna od bilo koje političke vlasti, a biva podložna jedino ministarstvu na-stave putem pokrajinskih školskih savjeta sastavljenih vecinom od strukovnjaka. — Mjesna viječa po predvidjanju osnove ostaju, ali bivaju reformirana na način, da če biti samo jedna pripomočna ustanova za školu, što su po prilici sada crkovinar-stva uz jednu crkvu. — Na čelu školskog okružja stoji nadzornik, koje če imati čisto pedagoško-didaktični referat. — Za slučajeve disciplinarne naravi biva ured-jen disciplinarni senat, sastavljen medju inim od makar dvojice pučkih nastavnika. — Nadzor nadzornika u školi te ocjene uspjeha biva takodjer demokratski ured-jeno. — Škole postaju državnom usta-novom, a nastavnici državni činovnici sa odgovarajučim berivima do VIII., eventualno VII., a oni gradjanskih škola do VI. razreda čina. — Učiteljice bivaju potpuno izjednačene sa učiteljima u dužnosti i pravu. — Učiteljske škole bivaju takodjer reformirane. Ukida se prepravni razred, a za pristup u učiteljske škole zahtjeva se potpuna gradjanska škola, ili 4 razreda srednje. — Za nastavnike učiteljstva zahtjeva se dvije godine pedagegijuma i če-tiri semestra universe. — Za gradjanske škole predvidjene su takodjer opsežne promjene, jer se ide za tim, da se tim školama doda ona važnost, koju imaju kod drugih kulturnih naroda. One če biti podignute na 4 razreda, a nastavnici če osim učiteljišta morati da svrše i posebni pedagogijium u trajanju od 2 godine te se podvrči nakon toga posebnom ispitu.
Polemika.
Kdaj naj pričnemo s srbohrvatskim poukom?
V 23. št. „Učit. Tov." je priobčen jako zanimiv in poučljiv članek „o ureditvi pouka srbohrvatskega jezika na ljudskih šolah". Popolnoma se strinjamo s tem, da se pouk prične tudi z abecednikom. Pisatelj članka pa gotovo ne misli te knjige uvesti že s prvim šolskim letom, kakor se je to zgodilo pred 50. leti, ko se je že v prvi razred vrinila nemščina in poučevala s pomočjo „riba-fisch"-metode in pa šta-brlom. Četudi srbohrvaščino ne smatramo kot tuj jezik, vendar jo hočemo učiti na podlagi materinskega jezika. Otroci dobe v prvih dveh šolskih letih tudi že

nekoliko slovniškega znanja in tako že lahko pričnemo v 3. šolskem letu s poučevanjem srbohrvaščine. V začetku se bomo gotovo tudi omejili le na čitanje in umevanje hrvatskih in srbskih knjig, pozneje pa se hočemo nekoliko bolj poglobiti v znanje jezika, zlasti v višjih razredih mestnih šoj icr pričeti tudi s slovni-škim poukom. Tedaj pa moramo nekoliko prenehati s slovensko slovnico, ker drugače mladino preveč mešamo — zlasti pri sklepanju samostalnikov in spregi glagolov.
Pouk v slovenščini naj se sedaj omeji na prosto pripovedovanje prečitanih sestavkov (beril) in na spisovne vaje.
Na ta način bo pouk o srbohrvaščini tako urejen, da bo imel poleg kulturnega tudi praktični pomen. Učenci višjih razredov se bodo privadili tudi pravilno pisati, kar bo koristilo posebno tistim, ki pridejo v kak urad ali večjo trgovino, oziroma banko. Nemščina naj se pa tudi nadalje poučuje le kot neobligaten predmet, zlasti v obmejnih krajih.	—1—
Iz Jugoslavije.
—	Učiteljstvo mokronoškega sodnega okraja, zbrano na sestanku dne 5. t. m. v Mokronogu, je sklenilo: „Pozdravljamo z vsemi svojimi silami skupno delo učiteljstva, da se čimprej in najtesneje združita Zaveza in Slom. Zveza v skupno stanovsko - organizacijo, kjer bo celokupno učiteljstvo združeno kot en stan; obsojamo pa vsako cepljenje!"
—	Izpit učne usposobljenosti za strokovno osnovne šole. Prijav, ki jih prejemam na poziv v „Učit. Tov." z dne 28. preteklega meseca, sem žalosten, obenem pa tudi vesel. Pričajo mi, da duševna le-targija, ki se je polastila vseh slojev, tudi nam ni prizanesla. S priobčevanjem do-tičnih navodil in nasvetov nisem hotel olajšati dela le strokovnošolskim kandidatom ampak zlasti še onim tovarišem, ki se zavedajo svoje stanovske dolžnosti in bi se radi znanstveno poglobili v pedagogiko ali pa sicer v kako stroko. Apeliral sem zlasti na takozvane „vojne maturante". Toda niti C-len teh tovarišev se ni prijavil. (Sicer je pa možno, da mi ne zaupajo in da hodijo rajše svojo pot.) — Veselo znamenje pa je, da se pojavlja pri to-varišicah v tem oziru ambicija, ki je doslej nismo bili vajeni, da razumejo vsaj one zahtevo nove dobe. Na moj omenjeni poziv se oglašajo namreč skoraj izključno le tovarišice. — Za slučaj, da se prijavi še naknadno toliko tovarišev in tovarišic, da bom mogel nadaljevati ta navodila, si preskrbimo do 20 .t. m. Höfler — Lehrbuch der Logik. (Ker je Osvaldova Logika že pošla, si bomo morali zaradi terminologije omisliti kako drugo primerno knjigo.) —
I. M a g e r 1, strok, učitelj.
—	Iz novomeškega okraja nam pišejo: V črnomaljski šoli je zborovala podružnica Slomškove zveze istega okraja dne 5. junija t. 1. Izmed 26 navzočih je bilo nekaj Zvezarjev iz novomeškega okraja. Žal, da je bilo število teh iz domačega okraja tako pičlo. Prišleci zadnje omenjenih so s tem pokazali, da enako Zavezarji stremijo po ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Otvoril je zborovanje p. Hubert, za tem predaval p. Akvin ter v kratkih potezah označil pomen skupnega dela vsega učiteljstva. — Debata je posegla v jedro in značila čimvečje zanimanje za predlagano UJU. — Nekateri Slom-škarji niso znali ali pa morda niso hoteli vedeti o ujedinjenju in zato jim naj ne bo v srfirtni greh, če čitajo vsaj zadnje številke „Tovariša". Saj tudi v naših rokah kroži „Slov. Učitelj", čeravno nimamo odpustkov. Sicer na da ne bo pomislekov in da pridemo tem lažje do jedra ter do končnega zaključka, bi bilo umestno, da se enako Slomškarji udeleže zborovanja učit. društva novomeškega okraja v Toplicah dne 21. t. m., kjer bo podal gotovo vsestranska pojasnila tovariš Oangl, ki prihiti istega dne bržčas med nas*). Po debati naj bi se konštatiral izid, čeravno potom glasovanja. Stremimo po ujedinjenju, ker v tem bomo našli moč, delo, uspeh! Zaveza, Slomškarija naj si po-iščeta srednjo, bratsko pot. Osebne poli-tiške mržnje naj se opuste, tovariš naj bo enak tovarišu, tovarišici. Učitelj- vzgo-jevalec ne glede politiškega mišljenja naj si ubere pot začrtanega enotnega dela in stopi naj v krog skupne organizacije. Po-litiško prepričanje in delo izvun šole naj mu ne vežeta prostih rok!
—	Kdaj je bila srbska glavna izkušnja za osvoboditev Slovencev? Pišejo nam: Da bi na to vprašanje še danes ne mogel odgovoriti nobeden naših politikov, sem uverjen, vendar pa imamo v svoji sredi jasno glavo, ki je razrešila to stvar že 22. grudna 1. 1914 dobesedno tako-le: „Im übrigen sagt mir mein sub-
*) Ni mogoče, ker bo takrat v Belgradu. — Uredn.
jektives Empfinden, daß der vorjährige Streick ei ne serbische Generalprobe gewesen ist, nur daß davon unsere Schüler nichts gewußt haben, wohl aber die, welche sie von außen geleitet haben. Von dieser Uberzeugung lasse ich mich durch nichts abbringen." — Ta svetla glava je last profesorja Robide, to je tistega junaka, ki je denunciral svoje stanovske tovariše, češ, da so srbofili in nabiral za to gradivo. Upamo, da bo pre-skrbel Beograd, da mu bo ta glava, s katero si je pribavil Judeževo slavo, delala v Jugoslaviji napotje. Ta grozoviti štrajk, o katerem govori, so uprizorili' ljubljanski srednješolci, ki so izostali en dan od pouka, ker ni dovolila šolska oblast Gosposvetslfre šolske slavnosti. In kakor nas učita zgodovina in Robida, je izgubil zaradi štrajka Karel — krono!
Književnost in umetnost.
„Mladi junaki." Izšla je pesemca, „Mladi junaki". Je troglasna in namenjena višjim skupinam ljudske šole in meščanskim šolam. Pesem je prav pripraven pripomoček pri vzgoji k abstinenci. Dobi se pri skladateljici učiteljici E. Ropasovi v Žužemberku. Cena izvodu je 50 vin. s poštnino 55 vin.
¿misel sinrti. Spisal Pavel Bourget. iz francoščine prevel Andrej Kopitar. — izdala in založila »Leonova družba«
—	Ljubljana, 1919. — Tiskala Katoliška tiskarna. — »Leonova družba« nas je že drugo leto obdarovala z lepim književnim darom. L. 1917. je slovenski narod prejel znamenito delo Rene Bazina »Gruda umira«, a letos (t. j. 1918) smo dobili — lahko rečemo — istotako klasično delo nn polju romanoslovja — »Zmisel smrti«. — O vsebini nas na kratko pouči dodatek »iz življenja in spisov Pavla Bourgeta«, ki je dodan temu romanu. Roman »Zmisel smrti« je izšel v Parizu 1. 1915. Njegovo ozadje so svetovno-važni dogodki v avgustu in začetku septembra 1. 1914, ko so Nemci zmagovito prodirali preko Belgije
—	padle so trdnjave Namur, Charleroi, Maubeuge ... naravnost proti srcu Francije, Parizu, in se je francoska vlada preselila v Bordeaux in je vsa Francija upala in se bala. Takrat je nemško povodenj nenadoma ustavila reka Marna z odločilno zmago francoskega orožja — francoski katoličani jo smatrajo za čudež — in takrat, ko so prvi tisoči in desettisoči umirali na bojnih poljanah in so začeli teči potoki krvi, takrat je na neštetih ustnicah stalo nemo vprašanje: Kakšen smisel ima to strašno trpljenje, to umiranje? Tri poglavitne osebe našega romana odgovarjajo na to vprašanje, a vsaka drugače: mladi Ernest Galik, v boju za domovino težko ranjen, mirno gleda smrti v obraz, ker je »od mladosti veren, prepričan, da je Bog, ki v svoji neskončni modrosti, pravičnosti in dobrotljivosti dopušča vse io gorje, in da ima za posameznika smrt smisel, če jo Bogu daruje za grehe svoje in drugih ter za blagor domovine; doktor Orteg, prvi veščak in zdravnik na kliniki Sv. Viljema v Parizu, ne vidi razen materije, razen vidnih pojavov in dejstev (de-terminist in fenomenist!) ničesar, zlasti ne pripozna nadnaravnega sveta ter posmrtnega živlenja; v trpljenju in umiranju ne more zaslediti nobenega smisla, z morfijem se končno zastrupi; Katarina, mlada soproga Ortegova in sestrična Galikova, v začetku odločena z ljubljenim možem skupno iti v smrt, ker to žrtev neozdrav-ljivobolni Orteg zahteva, opazuje vedenje obeh mož ob prihodu smrti ter zasluti slednjič, da je le tista žrtev velika, ki ima smisel po zgledu Galikovem. Ne iz bojazni, ampak iz boljšega prepričanja zavrže misel na samoumor ter se po smrti obeh dragih ji mož vsa posveti strežbi bolnikov. —
Roman se zaradi svojega naravnega razvoja in pretresljive vsebine kaj lahko bere, in prepričani smo, da ga nihče, kdor ga prične brati, ne odloži prej, dokler ga ne prebere vsega. In ravnotako smo prepričani, da ga bo z istim zanimanjem bral drugič in tretjič, zakaj tedaj pride do reševanja vseh tistih velikih vprašanj, ki jih ravno ta roman skriva v svoji vsebini. Osebe so prav jasno očrtane. Naše osebno mnenje je, da bi žrtev Katarine bila veliko večja, ko bi pisatelj pustil prej umreti Galika kakor pa njenega moža. —
Ker pride knjiga v roke gotovo tudi preprostejšim ljudem, bi želeli, kar smo že opetovano poudarjali, naj se pišejo imena francoskega izvora tako, kakor se izgovarjajo. Prevodu bo le v korist. Pavno tako bi želeli, da se ogibljemo tujk, kolikor mogoče. Dajmo slovenskim izrazom prvo mesto! —
Okraj. učit. knjižnicam knjigo toplo priporočamo!	Iv. Šega.
Za REZERVNI SKLAD ZAVEZE. Prostovoljni organizačni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec. 1918.) XXIV. izkaz.
Po 600 K: Učiteljsko društvo za ormoški okraj in sicer so prispevali po 20 K: Rajšp Josip, Serajnik Domicijan, Rosina Adolt, Marija Preskerjeva in Zorka Tr-stenjakova — Ormož; Porekar Anton in Pranja Vaupotičeva — Hum; Kosi Anton, Najžer Ivan in Musek Ludovik — Središče; Ema Canjkova — Sv. Bolfenk na Kogu; Salamum Martin, Pinterič Drago, Marica Pinteričeva in Marija Salamunova
—	Sv. Miklavž; Sijanec Ludovik in Tončka Sijančeva — Svetinje; Vertot Ivan in Fanica Coklova — Runče; Bezjak Sirnon
—	Sv. Tomaž; Megla Pran — Sv. Lenart; Preindl Jakob, Lucija Gabrščkova, Anica Kamenškova in Dragojila Kosijeva — Velika Nedelja. Po 10 K: Ana Rosinova — Ormož; Angela Porekarjeva — Hum; N. Okornova — Središče; Ana Trstenjako-va — Sv. Miklavž; Poplatnik Pran, Marija Poplatnikova in Alojzija Hergova — Sv. Tomaž; Rakuša Rudolf in Olga — Sv. Lenart; Josipina Sitarjeva — Velika Nedelja. Dalje so poslali po 20 K: Jak. in Henrijeta Kovačič — Sv. Trojica v Slov. goricah; Marija Judničeva in Eržen Anton
—	Podgorje p. Sevnica; Josip in Tilda Vrbič — Dol. Karteljevo p. Mirna peč. Po 10 K: Otilija Feiglova — Slov. Bistrica; Klementina Piklova — Zalog p. Komenda; Vera Tancingova — Izlake; Pavla Ber-gantova — Spitalič pri Motniku; Jana Brišnikova — Orla vas p. Gomilsko; Be-nedek Josip — Ljubljana. Po 5 K: Marija Jesihova — Trbovlje-Vode; Ivanka Pod-rekarjeva — Sv. Miklavž; Mejovšek Rado
—Orla vas p. Gomilsko; Spetzler G. — Trebnje; Zupančič Jan. — Rateče p. Kranjska Gora; Rosenstein F., Ahtik J., Virant J. in Zotter P. — Sv. Jurij ob Taboru; Rataj N. Razborje p. Slovenji Gradec. — Današnji izkaz 770 K. Prej izkazanih 5782 K. Skupaj 6552 kron.
Ivan Petrič, Ljubljana — Sp. Šiška.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Šolske tiskovine: Porabimo prihodnjič.
S.: Kakor je urejeno sedaj, ni priziva. Binkoštno pismo: Zaradi pretesnega prostora smo morali odložiti.
Vinska klet pri Maliču, Ljubljana nasproti glavne pošte pod Jadransko banko. Točijo se v kleti in čez ulico pristna stara in nova, bela, rdeča in črna vina. Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča Stanko Jesenko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11.
Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
NaS denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJubljani
registrovana zadruga 7. omejenim jamstvom.
Promet do 31. maja 1919 K 165.842-04.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/iS. do 1/26. ure popoldne.
mr Kupim
vse letnike,Zvončka'
kar jih je izšlo do sedaj. Ponudbe naj J pošljejo na naslov: Lavrenčič Ivan, uftj Vič pri Ljubljani.
Izšla je:
Kratka srbohrvatska slovnica za Slovence.
Sestavil dr. Josip Mencej. - Cena 2 kroni. -
V Ljubljani 1919. — Natisnila in založila Učltelj-- ska tiskarna. -
Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ulica številka 6.
Naročajte in širite brošuro:
Načrt preustrojitve šolstva = in narodne vzgoje s
Sestavil odsek Zaveze jugoslovanskega :: učiteljstva za preustrojitev šolstva :: - Cena 2 K. -—
Naročila sprejema: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanski! ulica št. 6.
1
Prva jugoslovanska izde-- - - lovalnica godal - - -
Vačlav Schramin
Celje — Graška cesta — Celje
priporoča p. t. učiteljstvu svojo veliko zalogo godal, pihal, muzikalij, harmonik, strun in drugih godbenilt potrebščin. Popravila se izvrše najna-tančneje. — Postrežba točna in cena.
Vinska klet
pri ,MALIČU*
Ljubljana, naspr. gl. pošte pod Jadransko banko.
Točijo se v kleti in čez ulico pristna stara in nova, bela, rdeča in črna vina.
Slav. občinstvu se najtopleje priporoča
Stanko Jesenko.
Naročajte in širite list
C
Hafveiia slovenska hranilnica!
111LIIU1,
LJubljana, Prešernova ulica 3,
je imela vlog koncem leta 1918 . . K 80,000.000'-rezervnega zaklada.......„ 2,500.000'-
Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje ima uvedene lične domače hranilnike. Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu
obrestovanju in obligatnemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.