(Ledine, N jive, Snožeti, S ta je itd .) . Vsa so seveda v raz ličn ih oblikah, za­ to jih naš tevam o le po tip ih . O sta ja še v rs ta p o k ra jin sk o značiln ih im en, k i jo p rik az u je jo k o t kra- ško, flišno in p rim orsko p o k ra jin o sploh. N ajveč je k a jp a k »krašk ih« i- m en, saj jo v g lavnem sestav lja k ra šk i svet, povečini pa so en ak a kak o r drugod po K rasu in k rasu . M ed na jpogoste jšim i so Doline in Doli, k i po­ m en ijo vrtače, pogosto p a im ajo posebna im ena (G lobočak, Čerovka, T r­ novka, L esnika, B ren tovka, B rusovka itd .) . V seh je več sto. Zelo pogostne so Griže, k i označu jejo škrapiljasto in sploh d robno raz ­ člen jeno k rašk o pov ršje . Zelo štev iln e so Gm ajne, k i so za k ra šk a t la še posebno značilne. T udi d ru g ih k ra šk ih im en ne m a n jk a — ško l j i , Pečine, Ž lebi, R upe, k i so m orda bolj pogostna k ak o r v d ru g ih k ra šk ih p o k ra jin ah . S k rašk m i svetom so povezane še Drage, Kali, Jame, Ilovice in Kras sam (M ali K ras, D rašk i K ras, K ra šk i h r ib itd .) . Za p rim o rsk i k ra s pa so posebej značilne Ograde, Groblje, Krepe, Golavke, Zavodi, Jeplenice, za p rim orsko p o k ra jin o sploh p a im ena tip a Muzar, Križade, Baredi, Žegni, Brajde itd. Tu in tam se p o jav lja jo tu d i Vrtače in Škavne , k i jih poznam o že s K rasa to s tra n m eje. M ed zb ran im i pa pogrešam o led in sk a im ena za drobne k rašk e žlebiče n a ško ljih (Dežnice, Z areze od dež ja ). M orda se sk riva jo v š tev iln ih Žlebičih. T udi v flišnem delu T ržaškega ozem lja so značilna im ena. P oleg obč­ n ih im en t ip a Brdo, Breg, Brežina, Potok, so še posebna, np r. Paštni in Valiče. R azlike so tu d i zno tra j k rašk eg a in flišnega sveta. T ako se kažejo im enske posebnosti m ed severozahodnim , o sredn jim in jugovzhodn im de­ lom K rasa . P onekod so za v rtače bolj raz š ir jen e D oline, d rugod D oli ali pa posebna im ena, k i smo jih že om enili, np r. okrog P ad rič in Bazovice. V SZ delu K rasa kažejo n e k a te ra im ena sorodnost z D olen jim K rasom in S podnjo V ipavsko dolino. T aka so n p r. le d in sk a im ena in im ena za posa­ m ezne dele vasi, k i se konču jejo n a -išče (K lečanišče, M erišče, Topišče itd .) . P odobno je p r i vodn ih im enih ; splošno raz š ir jen e m u K alu se v s red ­ n je m delu p rid ru ž ijo še (K a)L u že in v JV Močila. P osebnost so im ena t ik ob m orju , k je r so n jegov i k lim atsk i vp liv i n a j­ večji. N a to posredno kažejo le d in sk a im ena tip a Oljke, Črnika (zim zeleni h ra s t) , Soline in še kakšna. Zelo zgovorna so led in sk a im ena n a današn jih , že zdavnaj zazidan ih m estn ih tle h v T rs tu (N jive, B rajde , S taje , M lini, P o tok i itd .) , k i kažejo na n ek d an jo ag ra rn o izrabo ta l in na n a rodnostno sestavo te d a n jih p re b i­ valcev. Z govorna so tu d i d ru g a im ena z ožjega m estnega področja (Na se­ nenem trg u , T rg od drvi, p rav z ap rav P lac od d rv i itd .). M ed zb ran im i je vse polno n azo rn ih in lep ih led in sk ih im en (N abre- žinka, H ribn ica , O zidnica, G ozdina, Potočna, D olinka, K otlice, O sredki, O sojki, D enarn ice, Z arobovec in d ru g e). Vm es pa so tu d i d rugačna, npr. B oršt (za gozd p rev lad u jo če im e), P a r t i (za p arce lac ijo ), Ja v e (za kam n o ­ lom e), F rnaža (za gospodarske o b ra te ) in še nek a te ra . Z arad i p o m a n jk an ja p ro s to ra sm o n a spodbudn i dosežek trža šk ih ro ­ ja k o v in kolegov le opozorili. Z arad i pom em bnosti dela in v n jem z b ra ­ nega im enskega bogastva se bom o nan j še povrn ili. Ž eleti pa je, da b i po ­ dobne p reg lede km alu dobili tu d i za d ruge naše po k ra jin e , sosednje ali bolj oddaljene. D arko R ad in ja Geografski zbornik XVII., Slovenska ak ad em ija znanosti in u m e tn o ­ sti, raz red za p rirodoslovne vede, G eografsk i in š titu t A ntona M elika, L ju ­ b lja n a 1978, s tra n 198. P o ob jav i sm ern ic za p ro u čev an je p op lavn ih področij (glej GV X LVI 1974) in geografsk i analiz i poplav išča ob P ša ti kot vzorčnem p r im e ru (glej poročilo v GV L 1978), je G eografsk i in š t itu t SAZU 17. zvezek svojega g lasila v ce lo ti n am en il poročilom o p ro u čev an ju p op lavn ih področij, k i jih izvaja s svojim i in zu n an jim i sodelavci v okv iru večle tne raz iskovalne te ­ me, p revze te p ri R aziskovalni skupnosti S lovenije. S edem najs ti zvezek p r i­ n aša tr i razp rave: M ilan Š i f r e r , Poplavna področja v porečju D ravinje (88. s., 2 d ia ­ gram a, 60 slik v besedilo in 5 k a r t v p rilog i), D rago M e z e , Poplavna področja v Gornji Sa v in jsk i dolini (54 s., 2 d iag ram a, 17 slik m ed besedilom , 1 k a r ta v p rilog i), M arko K o 1 b e z e n, M arjan Ž a g a r , Poplavna področja ob Sotli (39. s., 3 skice, 15 slik m ed besedilom , 2 k a r ti v p rilog i). O snovni razpo red te h raz p ra v je podoben: po k ra jš i p re d s ta v itv i ce lo t­ nega po reč ja sledi opis p op lavn ih področij ob g lavn i rek i in n je n ih p r ito ­ k ih , nas to p an je pop lav v p ro s to ru in času, n jih o v a re lie fn a in k lim atska pogojenost, k ra te k oris pedološk ih in v eg e tac ijsk ih razm er in n a to širše pog lav je o iz rab i ta l in raz m erju človek — pop lave (in o b ra tno ) v n a jš ir ­ šem sm islu besede. V pod robnostih pa so p risp ev k i p recej različni. M. Š i f r e r se p ri opisu re lie fa k o t d e jav n ik a pop lav bolj pog lab lja v v p raša ­ n ja p le istocenskega in zlasti ho locenskega razv o ja doline in n jen eg a dna. N jegova š tu d ija je obenem m orfo lošk i in m orfogenetsk i p rik az p o reč ja D rav in je . M očno p o u d a rja tu d i vp liv d efo restacije v zgodovinski dobi za povečano akum ulac ijo v do linah in s tem n a povečan je pop lavnega obm oč­ ja. K er je po reč je D rav in je še dokaj ag rarno , poplave, k i so n a jš irše v podpohorsk ih goricah, boleče p rizad ev a jo dom ačine. P r i D ragu M e z e t u so v sred išču pozornosti pop lave sam e in člove­ kov pozitivn i in n eg a tiv n i v p liv n a p rep u s tn o s t in obliko s tru g te r s tem na poplave. O pozarja n a m noge gozdne ceste n a gorsk ih pobočjih , k i so v G o rn ji S av in jsk i do lin i pospešile erozijo pobočnih sed im en tov in pospeši­ le akum ulac ijo v do linah. M ezetova š tu d ija je obenem doprinos k topo- nom astik i in novejšem u, razv o ju v o dn ih ob ra tov v G orn ji S av in jsk i doli­ ni. P r i ana liz i pop lav ob Sotli severno od iz liva p r ito k a B istrice sta se M. K o l b e z e n in M. Ž a g a r om ejila bolj na slovensko poreč je in dala g lavn i p o u d arek h id ro lo šk im v id ikom in vp livu kom unikacij n a obseg in pogostost poplav. Vse razp rav e da je jo m očan p o u d arek vp livu opuščan ja jezov in m lin ­ ščic te r d ru g ih g raden j na sedan ji obseg poplav . Vse so tu d i obilno fo to­ grafsko ilu s tr ira n e (vseh črno-belih fo tog rafij je 92!). N eka tere fo to g ra ­ fije iz jem no v isok ih pop lav so dragocena p ričev an ja . P osebno v red n o st p red s ta v lja jo večbarvne k a r te v m erilu 1 : 50.000. M ed d rug im p rik azu je jo obseg h ribov itega, g ričevnatega in n iž inskega sve ta (D rav in ja , S o tla), raz ­ p ro s tran je n o s t gozda (D rav in ja , G. S av in jsk a do lina), obseg pogostih in iz ­ jem no v e lik ih pop lav (D rav in ja , S o tla) ozirom a pogostih in m aksim aln ih poplav in m o k ro tn ih ta l (G. S av in jsk a do lina), gostoto dolin (D rav in ja), reg u liran e dele toka (S o tla), opuščene in še ak tiv n e vodne ob rate (D ra­ v in ja , G. S av in jsk a dolina, S o tla). Zdaj, ko je p o treb a po iz g ra d n ji m a jh ­ n ih vodn ih pogonov sp e t pereča, so te k a r te še posebno dragocene. V obravnavan ih , p re težno h rib o v itih p o k ra jin ah zavzem ajo poplave le m an jš i del porečja, posebno v G. S av in jsk i do lin i ( tu so om ejene p retežno n a G o rn jeg ra jsko in M ozirsko ko tlin ico) in Sotli. P rik a za n e š tu d ije pa so ponovno p o trd ile , da da je jo pop lave tu d i tu n aravnogeografsk i p o k ra ji­ n i čisto posebne poteze in p red s ta v lja jo posebne pogoje za človekovo b iv a­ n je in gospodarjen je . I. Gams