PREDLOG Na podlagi 50. in 104. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-74) ter družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 18-77), je skupš-čina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora dne..., na seji zbora združenega dela dne... in zbora kra-jevnih skupnosti dne... sprejela ODLOK O DRUŽBENI SKRBI ZA UDELEŽENCE NARODNOOSVOBODILNE VOJNE IN DRUGIH VOJN TER ZA NJIHOVE DRUŽINSKE ČLANE Lčlen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujeio pnznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče ria območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v na-rodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943. oziroma do 13. oktobra 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v na-rodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944,preden so dopolnili 18. leto strosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v na-rodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918. 4. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. Stalna priznavalnina 2. Občasna priznavalnina 3. Enkratna priznavalnina 4. Pomoč za šolanje otrok 5. Pomoč za zdravljenje 6. Zdravstveno varstvo 7. Pomoč oskrbovancem v domovih počitka 8. Sosedska pomoč. 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilnevojneiz1.,2. in3.točke4. členategaodloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz4. in 5. točke4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do prizna-Valnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloki^se šte-jejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni kata-strski dohodek iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsako-kratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udele-žence narodnoosvobodilne vojne iz4. in 5. točke3. členatega od-loka pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narod-, noosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost. i 7. člen ! Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo' tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali en-kratna priznavalnina. 8. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (za-konec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdrav-stveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance-de-lavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 9. člen Če se spreminjajo pogoji za odločanje o pravici do stalne priz-navalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine, iz 12. člena tega odloka pa zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pri-stojVii upravni organ skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priz-navalnin. Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega me-seca, ko so bili ugotovljeni. j 10. člen | Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v iz- jemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere za-radi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementar-nih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstot-kov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih pre-jemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Po-deljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni od-visno od pogojev iz 5. člena tega odloka. 11. člen Najvišja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju de-lavcev v SR Sloveniji. 12. člen Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po doslej veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo ob-držijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega ¦ zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavaro-vanju delavcev v SR Sloveniji oziroma 80 odstotkov tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni. 13. člen Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje i otrok se lahko dodeli v mesečnih zneskih.če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške na-1 grade. i Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov ; poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem go-' spodinjstvu ne presega 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavaro-vanju delavcev v SR Sloveniji in če se otroci uspešno šolajo. Pomoč za šolanje se lahko podeli: — za učence osnovnih šol do višine 40 odstotkov, — za dijake srednjih in poklicnih šol do 60 odstotkov, — za študente višjih in visokih šol do 70 odstotkov vsakokrat-nega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokoj-ninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Upravičenjcem, ki so samohranilci družine, se pomoč za šola-! nje otrok lahko zviša za 20 odstotkov nad merili iz prejšnjega od-stavka. 14. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 neprekinjeno do 15. maja 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno. Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdra-viliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvo-bodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležen-cev narodnoosvobodilne vojne. Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po na-slednji premoženjski lestvici: — udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko plača polni zne-sek računa za hotelske storitve; — upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 odstotkov vsako-kratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v po-kojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve; — upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov vsako-kratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v po-kojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača 50 odstotkov zneska računa za hotelske storitve; — vsem drugim upravičencem se lahko plača znesek računa za hotelske storitve v višini 25 odstotkov, ne glede na dohodek. 15. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam padlih udeležencev narod-noosvobodilne vojne, se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni. Upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 odstotkov vsakokrat-nega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokoj-ninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se za hotelske sto-ritve zdravstvene preventive ali okrevanja lahko plača ves znesek. Upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov vsakokrat-nega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokoj-ninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko za hotel-ske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja plača 50 odstot-kov zneska računa. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko za hotelske sto-ritve zdravstvene preventive ali okrevanja plača ves znesek. Izjemne primere obravnava komisija — individualno. 16.člen Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 50 odstotkov vsakokratnega mejnega zne-ska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko podeli pomoč za osebno rabo v višini razlike med 50 odstotkov mejnega zneska in ostankom do-hodka. 17. člen Krajevnim oiganizacijam zveze združenj borcev NOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce doSJO odstotkov vsakokratnega mejnega zne-ska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na osebo. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo Zveze združenj borcev NOV. 18. člen Komisija za zadeve borcev \n invalidov NOV skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik odloča po floločilih tega odloka in po predlo-gih krajevnih in občinske organizacije ZB NOV Ljubljana Vič-Rud-nik, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samou-pravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov. Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo. Komisija je za svoje delo odgovorna skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik. 19. člen Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev in invalidov NOV, ki jo izda upravni organ skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in voja-ških invalidov SR Slovenije. 20. 6len Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku, razen priznavalnin ali stal- : nih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena, se zagotavljajo v prora- čunu občine Ljubljana Vič-Rudnik v okviru dogovorjene porabe. Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena ter za druge oblike družbene pomoči iz 4. do 8. točke 4. člena tega odloka zagotavlja skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik v svojem proračunu iz lastnih sred-stev. 21.člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o druž-beni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letu 1918—1919 terslovenske dobrovoljce iz vojn 1912—1918 (Uradni listSRS, št. 32-74) ter pravilniko oblikah in višini družbene denarne pomoči za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letu 1918—1919 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912—1918, katerega je sprejela komisija za zadeve borcev in invalidov NOV skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 12. septembra 1974, potrdila pa skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitič-nega zbora dne 14. oktobra 1974, na seji zbora združenega dela dne 15. oktobra 1974 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. ok-tobra 1974. Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po odloku o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letu 1918—1919 ter slovenske dobro-voljce iz vojn 1912—1918 je treba uskladiti z določbami tega od-loka najpozneje do 1. januarja 1978. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje. Številka: 59-1-76 Datum: 10. 11. 1977 Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VILl BELIČ OBRAZLOŽITEV k odloku o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane Občinske skupščine v SR Sloveniji pravno urejajo družberio skrb za udeležence NOV, poleg skrbi, ki so je deležni po zveznih in republiških predpisih, od leta 1965 dalje. Leta 1974 je bila druž-bena skrb razširjena tudi na borce za severno mejo v letu 1918—1919 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912—1918. Glede na dokaj različne materialne možnosti posameznih občin so bili tudi kriteriji in merila za podeljevanje priznavalnin in drugih oblik družbene pomoči navedeni kategoriji občanov zelo različni. Na podlagi stališč skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 17-76) o izvajanju in nadaljnjem urejanju sistema socialne varno-sti borcev NOV in drugih borcev ter vojaških invalidov, so občine v SR Sloveniji sklenile družbeni dogovor o skupnih osnovah in meri-lih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn. Osnutek družbenega dogovora je bil potrjen na 16. redni seji občinske skupščine dne 17. januarja 1977, na podlagi danega pooblastila pa ga je v imenu skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-. nik podpisal njen predsednik dne 16. aprila 1977. Družbeni dogovor ne razširja kroga upravičencev do priznaval-nine ter drugih oblik družbene pomoči zagotovljene z do tedaj ve-Ijavnim odlokom, temveč le zavezuje občine, da v svojih predpisih sistemsko uredijo in poenotijo osnovne kriterije in merila družbene pomoči udeležencem NOV, katerim je po predpisih o pokojnin-skem zavarovanju oziroma zakonu o starostnem zavarovanju kmetov priznana posebna doba v dvojnem trajanju, borcem za severno mejo v letu 1918—1919, slovenskim dbbrovoljcem iz vojn 1912—1918, kakor tudi družinskim članom umrlih udeležencev NOV in drugih vojn. Odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn terza njihove družinske člane povzema vsebino družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udele-žencem NOV in daigih vojn ter že uzakonjene pravice občanov z dosedanjim odlokom o družbeni skrbi za udeležence NOV in nji-hove družinske člane, borce za sevemo mejo v letu 1918 —1919 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912—1918, kakor tudi pravil-nika o kriterijih in merilih za njihovo uveljavitev. Različni premoženjski cenzusi za pridobitev stalne priznavalni-ne, ki temeljijo na družbenem sporazumu, za občino Ljubljana Vič-Rudnik niso novost. Terminološke razmejitve so utemeljene glede na čas aktivne vključitva v NOV pred in po 9. 9. 1943 oziroma 13.10.1943. Iz-jeme so za žene borke, ki so vstopile v NOV do 1.7.1944 ter ude-ležence NOV, ki so vstopili v NOV do 1.7.1944, pa še niso dopol-nili starosti 18 let. Za borce NOV pred 9. 9.1943 oziroma 13.10.1943., z izjemo za žene borke, ki so vstopile v NOV do 1.7.1944, ter borce, ki so vstopili v NOV do 1.7.1944 pred dopolnjenim 18. letom starosti, je določen premoženjski cenzus, kakor tudi maksimalni znesek vi-šine stalne priznavatnine, vsakokratni mejni znesek najnižjih po-kojninskih prejemkov v SR Sloveniji. Borci NOV po 9.9.1943 ozi-iroma 13. 10. 1943, družinski člani umrlih udeležncev NOV, borci za sev&rno mejo v letu 1918—1919, slovenski dobrovoljci iz vojn 1912—1918 ter njihovi družinski člani pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če dohodki družinske skupnosti ne prese-gajo na družinskega člana 80 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji. 80% mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, je tudi najvišji možni znesek za podelitev priznavalnine. Borcem NOB in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki trenutno zaidejo v težak materialni položaj, se bi dodelila občasna ali enkratna priznavalnina do višine 120 % vsakokratnega mej-nega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji. Pomoč za šolanje otrok borcev NOV se zagotavlja z odlokom o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane le v primeru, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za šolanje, da se uspešno šolajo in da jih starši sami ne morejo .vzdrževati. Višina tovrstne družbene dename pomoči je odvisna od dohodkov družinske skupnosti ter stopnje šole, katero otrok obiskuje. Uživalcem stalne priznavalnine ter njihovim ožjim družinskim članom, katerim je priznavalnina osnovni vir dohodkov za preživ-Ijanje, se zagotavlja zdravstveno varstvo v obsegu pravic zavaro-vancev delavcev. Potrebe po zdravljenju borcev NOV v naravnih zdraviliščih so aktualni družbeni problem. Skupnost zdravstvenega zavarovanja odobri ie plačilo zdravniških storitev in terapije, hotelski del stro-škov pa mora plačati zavarovanec sam. Oskrbni stroški hotela za čas zdravljenja so zelo visoki in je zato pomoč za delno ali celotno plačilo nujno potrebna. Pomoč borcem NOV in drugih vojn ter njihovim družinskim čla-nom, ki so v oskrbi domov počitka, je utemeljena zaradi visokih oskrbnih stroškov, ki v nekaterih, t.j. novejših domovih, celo pre-segajo višino pokojnine. Sosedska pomoč je organizirana oblika pomoči borcu, če je zaradi bolezni ali starostne onemoglosti pomoči potreben. S to obliko pomoči borcu ali družinskemu članu padlega oziroma umr-lega borca NOV se zmanjšuje odhod v domove ostarelih, s tem pa tudi izdatke, predvsem pa ugodno vpliva na človeka domače oko-Ije. Najnižja priznavalnina znaša 500 dinarjev, najvišja 1.900 dinar-jev, ali poprečna 1.387 dinarjev mesečno na uživalca priznavalni-ne. Trenutno prejema od občine Ljubljana Vič-Rudnik stalno pri-znavalnino 197 občanov. Od tega: — borci NOV s priznano posebno dobo pred 9/9-1943 oz. 13/10-1943 102 — žene borke NOV do 1/7-1944 6 — borci NOV, ki so vstopili v NOV do 1/7-1944, predno so dopolnili starost 18 let 3 — borci NOV s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju po 9/9-1943 5 — borci za severno mejo v letu 1918—1919 in slovenski dobrovoljci \z vojn 1912—1918 25 — družinski člani padlih oz. umrlih borcev NOV 31 — drugi občani, ki zaradi visoke starosti niso uveljavili po-sebne dobe za aktivno in organizirano delo v NOB ali pa priče niso preživele vojne 25