Poštnina plačana v gotovini Delavska ENOTNOST NAŠIH DELOVNIH LJUDI JE POROŠTVO VSEH NAŠIH ZMAG. BILO JE POROŠTVO VSEH ZMAG V PRETEKLOSTI IN BO POROŠTVO NAŠIH ZMAG TUDI V BODOČNOSTI. Tii0 GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKAIOV SLOVENIJE Leto V. — Št. 39. Ljubljana, 30. septembra 1949 Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din Gooor maršala Tita o Stolicah pri Krupnju no proslavi osemletniee vojaškega posvetovanja Centralnega komiteja KPJ in Vrhovnega štaba z vojaškimi in političnimi voditelji iz vseh krajev Jugoslavije V Stolicah pri Krupnju so proslavili Ponedeljek osemletnico prvega posvečanja Centralnega komiteja KPJ in 'fhovnega štaba z aabližjimi poveljniki Partizanskih oddelkov Zgodovinskega posvetovanja v Stolicah so se takrat udeležili tovariši Tito, Aleksander Rankovič, Svetozar Vukma-[Jovič-Tempo, Ivan Milutinovič, Lola Ri-ar, Rodoljub Čolaikovič, Miha Marinko, Janc Leskošek, Ivan Maček, Filip Klja-j/' Koča Popovič, Vlada Popovič, Rade 'onear, Slobodan Princ, Zdravko Jova-C°vič, Nebojša Jerkovič im Dušan Jerkič. V ponedeljek opoldne so prispeli v Stolice; maršal Tito, sekretar Politbiroja CK KPJ Aleksander Rankovič, člani CK KPJ Petar Stambolič, Svetozar Vukmano-vič-Tempo in Slobodan Penezič, predsednik državne kontrolne komisije LR Srbije in .član glavnega odbora Zveze borcev Voja Lekovič, generalna majorja Stojan Žugič in Milan Žeželj. o--, so si gostje ogledali razstavo, ki je bila prirejena v sobi, kjer je bilo 1. 1941 zgodovinsko posvetovanje in po odkritju spominske plošče, je imel maršal Tito pred veliko množico ljudstva, ki se je zbrala iz okoliških krajev, naslednji govor: Zgodovina Jugoslavije je napisana s potoki krvi naših HEROJSKIH NARODOV »Tovariši in tovarišice) Osem let je minilo od tistega dne, ko ^ se leta 1941 sestali tukaj moji tova-r s’ in jaz na vojaško posvetovanje, da bi ^pravili načrt o razvoju vstaje ljudstva ,'fsei državi. Vam je znano, zlasti pa -J*®. ki so v tej dobi razumeli vso tra-o naše države, kako je režim stare °kim av*f® *ak° rekoč brez borbe izročil dot) l°r,"u vso na®° *eP° deželo. Vi celo SVo-0 Veste, da je stara Jugoslavija od R- . nastanka pa do napada, ki so ga ski ^ ‘zvr®^i nemški, italijanski, bolgar-tes 'v madžarski okupatorji, izsesala iz . °a ljudstva tudi zadnjo paro z izgovo-i ® da jo potrebuje za vojsko in obram-0 države. In ko je prišel čas, da branijo urzavo, tedaj so bile posledice dvajsetih *n več let gospodarjenja korupcionaških reakcionarnih režimov usodne za našo (trza-vo. Ves čas so vsestransko sistema-"°,/'“šRi obrambno moč države proti naPadu od zunaj. Ko so ia-jsucrn osvajalci Nemčije, Italije, Madžar-0 1 kv BolŽar‘ie navalili kot hijene na slabljeno in z nacionalnim razdorom ‘Uotraj razrvano Jugoslavijo, so se vo-1Unj ljudje starih režimov pokazali kot ?dkriti izdajalci ali kot nesposobni bo-latijivci, da bi vodili narode v tako "sodepolnih dneh. Tedaj je tudi tisto ^r°žje, ki so ga naši narodi plačali s k °lkn znojem in krvjo, prešlo brez vsa-g.e§a delovanja v sovražnikove roke. Na-v aar°di so se znašli goloroki z licem *dkom Z mnogokrat močnejšim sovraž- ra$en>l^na s^ran^ai nobena organizacija, bjla komunistične partije Jugoslavije, ni Vest f°sobna vzbuditi med ljudstvom zase l v.njegove lastne sile in potrebo, da ne dovoli, da bi bilo uničeno. Hi]. umstična partija Jugoslavije je skle-P Us til- stoP* na ,čel° ljudstva, ld so ga Sivli >aa. cedilu in da prične borbo na Her 6n*e. “t smrt z okupatorji, ki so na-vs/avali iztrebiti naše narode. Prve dni Je. se je bilo treba naši Partiji še bila ® P°vezati z ljudstvom, da bi dole h-iVStaia bolj množični značaj, saj “a do tega časa vstaja že toliko raz-b0iji."a nam je bilo mogoče lotiti se malo sU)a .Popolnejših metod bojevanja; mi ttin sklicati tukaj na Stolicah predstav-sjS® srbskih, hrvatskih, slovenskih, bosen-rjjjT’ črnogorskih in drugih partizanskih HszL .v' da se dogovorimo o nadaljnjih skladu s splošno ljudsko vojno in ustvarjajoč armado. Tu so bili ustvarjeni prvi temelji naše oborožene ljudske sile. Tovariši in tovarišice) Vi, ki ste bili takrat tukaj, se spominjate tistih težkih bojev leta 1941 po zavzetju Krupnja, ko so morale naše čete, naši partizanski odredi odstopati od Šabca in iz cele Posavine in Mačve. Vi se spominjate, kako so neko noč v pričetku oktobra tukaj na Stolicah partizani in tisti četniki, ki so proti volji Draže Mihajloviča ostali z nami, skupaj jedli iz enega kotla in takoj zopet odhajali preko teh hribov, da preprečijo okupatorju, da bi prodrl na ta osvobojena Ua. To so bili veliki dnevi, zgodovinski dnevi in mi se lahko danes, na dan, ko je poteklo osem let od tega časa, s ponosom spominjamo na to, spominjamo se tega, da smo takrat mi edini v vsej Evropi, osamljeni in ločeni tisoče kilometrov od naših zaveznikov, dvignili ne le svoj glas, ampak tudi puške in najrazličnejše primitivno orožje, da so borimo na življenje in smrt, da prispevamo svoj delež ter pomagamo Sovjetski zvezi, ki se je tedaj, ko so bile nemške čeie pred Moskvo, borila z težko muko, da ji pomagamo iskreno, pa četudi bi vsi popadali. Vi se tega spominjate, tovariši, toda tega nam danes ne priznavajo, Vsa naša borba, borba naših narodov tukaj v Srbiji, v Bosni in Hercegovini, v Hrvatski, Sloveniji, črni gori in Makedoniji je bila povsod herojska epopeja, kakršno je redko katero ljudstvo doživelo. Že tedaj, prve dni, ko so Hitlerjeve tolpe visoko vihale svoj nos in se varno sprehajale po vsej Evropi, smo tukaj gledali nemške gestapovske in druge okupatorske enote ujete, ko so hoditi kot mokre kure. Vodili so jih srbski partizani. To je bilo leta 1941. Kje pa so bili tedaj tisti, Id nas danes obrekujejo? Kje so bili takrat tisti, ki danes pravijo, da smo mi gestapovski vohuni, ne pa tisti, ki so sedeli v zatišju in od katerih so zares nekateri tudi bili vohuni? Ti imajo danes pogum, da nam mečejo v obraz to hudo in nesramno besedo, Toda ta se odbija od nas, od nas in naše herojske borbe in pada nanje kot madež na podle obrekovalce. Tovariši in tovarišice) Razumljivo je, da bi lahko mnogo govorili o naši težki borbi, o tem, kaj so naši narodi vse pretrpeli, koliko je bilo žrtev že prvo leto vojne, kako neizmeren je bil bes okupatorja zato, ker se je majhno ljudstvo upalo nastopiti proti njemu in se mu upreti. Vi se spominjate, kako so Nemci v svojem divjem besu posipali mrtva trupla srbskih kmetov na Jadru z otrobi, da bi jih požrli prašiči. Spominjate se brezštevilnih veša! po vsej Srbiji in sredi Beograda. Zakaj je bilo vse to tako? Razumljivo je, da ne zato, ker so ljudje sedeli v zapečku, temveč zato, ker so dvignili orožje proti uničenju in zasužnjevanju svoje dežele. Takega ljudstva, tovariši, ne more nikdar nihče na svetu obrekovati tako, da bi to obrekovanje na njem ostalo, tako ljudstvo bo čisto za večne čase, pa če bi ga skušala kakršna koli sila na svetu, in naj bi štela tudi stotine milijonov, obrekovati in osramotiti, kajti dejanja so tu, zgodovina je tu pred nami, napisana s potoki krvi, ki so jo herojsko prelili naši narodi. Poljskem.« Po njihovem oficielnem pozivu smo naša delegacija in jaz odšli na Poljsko. In res, poljsko ljudstvo nas je ne samo lepo sprejelo, temveč je tudi verjelo našim besedam, da lahko samo skupaj s Sovjetsko zvezo mali narodi ohranijo svojo neodvisnost, zlasti pa mali narodi na vzhodu. Tako je bilo tudi v Češkoslovaški. Čehi so se celo jezili, da ni naša delegacija najprej prišla k njim. V Češkoslovaški smo bili še veličastneje sprejeti kot na Poljskem, pa tudi pri češkem ljudstvu je prišla do popolnega izraza ljubezen do narodov Jugoslavije. To poudarjam zato, ker smatram, da ako je ta ljubezen prišla do izraza tedaj, ni ugasnila niti danes, temveč živi v srcih teh narodov. Toda tisti, ki sovražno delujejo proti Jugoslaviji, jo skušajo zatreti V Bolgarijo prav tako nismo šli na svojo lastno zahtevo, temveč smo na njihovo prošnjo iz kurtoazije vrnili obisk. Šli smo kot brat k bratu in potovali iz Sofije v Varno, od tam pa v drugi smeri vnovič v Sofijo, da bi bolgarsko ljudstvo videlo bratske predstavnike Jugoslavije. Sto in sto kilometrov so prihajali možje in žene po snegu in neurju, čakali so cele noči na postajah, da bi nas videli in pozdraviti s solzami veselja. Možje so nas objemali in govorili, da je prišel čas, da se resnično bratovsko ljubimo, ne pa da se med seboj prepiramo. V Madžarski smo bili prav tako na obisku na odločno vztrajanje voditeljev, da bi tudi njim pomagali, ld pa nas danes najpodleje obrekujejo. Le-ti so tedaj govorili, da smo mi edina država, s katero more madžarsko ljudstvo z zaupanjem govoriti, ker smo mu izkazali največ pozornosti in velikodušnosti. Želeli smo, da pomagamo tudi njim, da bi bilo doseženo tudi v Madžarski boljše stanje. Odšli smo tja in ljudstvo nas je lepo sprejelo. Z Romunijo je bil prav tak primer. Naš odhod v Romunijo je imel velikanski pomen za notranjo konsolidacijo te države. To so potrdili pismeno predsednik romunske vlade in voditelji romunske partije, ki nas danes obrekujejo. Tedaj so govorili, da je pri njih slabo, ko pa smo bili tam mi, so izjavljali, da se je stanje popravilo in napredovalo. Ko je bila naša delegacija v Bukarešti, pa čeprav ni navada, da predsednik kot predstavnik druge države govori na javnih mitingih, sem govoril na trgu pred množico. Pol milijona Romunov je prišlo in stalo v snegu, ki je padal, jaz pa sem govoril v jezika, ld ga ljudstvo razume, v socialističnem jeziku, samo zaradi tega, da bi resnično pomagali romunskemu ljudstvu. Navdušenje je bilo tedaj veliko. Razen tega sem ob obisku Bukarešte moral iti tudi v parlament, kjer sem ponoči v razsvetljavi reflektorjev govoril, zahtevali pa so od mene prav tako, da pojasnim reakcionarnim strankam, ld so bile tedaj v parlamentu, da je njihov čas minil in da je prišel drug, nov čas. Storil sem to in sprejel, čeprav to ni bila moja dolžnost. Zastavili smo ne samo svojo avtoriteto, temveč smo se spustili tudi v politične težkoče zunanjepolitičnega značaja, samo da bi jim pomagali. Toda, kaj se je poleg tega dogodilo kratko po tem času, ko smo bili v Romuniji? Neko noč so zginile vse moje slike v Bukarešti, kar, se razume, ni važno, toda v vsem mestu in v delavskih in buržoaznih krogih se je razširila vest, da sem prestopil v imperialistični tabor. Zakaj je prišlo do tega tovariši? Zaradi tega, da bi se ubilo tisto velikansko zaupanje romunskega ljudstva v našo državo in naše narode kakor tudi v vodstvo naše države. To so storili tisti od zgoraj. VSA GONJA IZVIRA IZ ZAVISTI NAD NAŠIMI USPEHI ZAČETKI KLEVETNIŠKE GONJE PROTI JUGOSLAVIJI IZVIRAJO IZ MOSKVE te,,, tn'h vojaških akcijah in DjL ? Politiki naše Partije na osvoboje-neosvobojenem ozemlju. 0 tega časa je bil že osvobojen Kru-SaV‘ Puške so že pokale v predmestjih pok a’. sovražnik je že slišal v Beogradu $tr0;5le naših bomb kragujevčank in *r°v oH P1^ R^ji- Petnajst kilome- Sa RaJ* Beograda so se že sinovi srbske-T°g °da borili proti fašističnim zverem. r°Pati okupator je želel v mirnih pogojih kjicj, deželo in okrepiti svoj vojni pole jJ®*' da uniči Sovjetsko zvezo, kar si stnvil za smoter. V najtežjih razmejen,.0 ,Se tedaj prebijati naši tovariši iz »sn a^a “* Srbije, Hrvatske, Slovenije, Vli Črne gore, da bi se tukaj seta veste, kakšen položaj je bil te- šiti I1 Vcste, da ni bilo niti enega vagona, We»eaejla vozila, niti ene ceste ali poti nemškega, italijanskega, j4 nav' °a bolgarskega orožnika, toda s SUn tovarišem je vendarle uspelo, zavSPr®bili in prišli semkaj, globoko S?I°£, da morajo priti na ta kraj, «Ty’ nakaterem je bilo osvobojeno h^nš^frio v Srbiji, Krupanj, da bi lahko Pndpbljene na tem ozemlju, taern- v svoje kraje, da bi se začrtale 0^uPatn,'Za. Hadaljnjo uporno borbo proti . M: iu m domačim izdajalcem, kali kX° se tedaj sešli tukaj, ne da bi >°ko .p"e Poskuse, temveč glo- % i na POftetovanju videti, da Vveg ne le manj važne akcije, HsSno d Tel^® naPade na okupator a, Pn° razvijajoč ljudsko vstajo v Danes nismo prišli semkaj, tovariši in tovarišice, da imamo ta miting zato, da bi se na njem trkali na prša in hvaliti z nečim, kar ne zasluži pohvale, čeprav so žrtve naših narodov tako velike, da nobena pohvala ne bi bila prevelika. Ne, mi nismo prišli sem zato, temveč zato, da izvršimo svojo dolžnost in da ta zgodovinski kraj ovekovečimo kot žarišče borbe, iz katerega se je naša borba razvila ne le po Srbiji, temveč po vsej državi. Toda mi smo prišli sem tudi zato, da spomnimo vse tiste obrekovalce, ki nas danes obrekujejo in govore, da naša borba ni bila nobena borba in da ni nič več pomenila kot borba madžarskega, romunskega, bolgarskega ali kakega drugega naroda. Tovariši, jaz tega tukaj nisem povedal zato, da bi licitiral, kdo je več napravil. To sem povedal zato, ker je talca propaganda od tistih, ki jo delajo, sramota in napad na pravico in resnico. Tega ne moremo zamolčati. Vedno bomo govorili, da je to podel napad na resnico, na zgodovinsko resnico, ki jo pozna ves svet. Sedaj bi se rad dotaknil z nekaj besedami sedanjega najnovejšega položaja, v katerega je postavljena Jugslavija ne po svoji lastni krivdi, temveč po krivdi tistih, ki bi morali biti hvaležni Jugoslaviji, da jih je naše ljudstvo vsestransko podpiralo, kolikor jih je najbolj moglo. Danes se mnogi sprašujejo in čudijo, od kod in zakaj vse to. Ljudje premišljujejo takole: mi smo se bojevali, dali smo vse od sebe, nismo Sledili niti ljudi niti svojega življenja, naš kmet ni sledil svojega imetja, dati smo vse, kar so zahtevali od nas, napravili smo vse v vojni in potem v miru štiri leta, gledali smo, da bi bili z vsemi v najboljših odnosih, da uposta-vimo pristne stike z našimi prijateljskimi, zaveznišltimidržavami na vzhodu, napeli smo vse svoje sile in si prizadevati v polni meri ne le politično, temveč tudi trpeti materialne žrtve, da bi se nekako čim bolje povezali z vzhodnimi narodi, z narodi Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije, pa vendar je vse to uničeno z navadnimi obrekovanji. Zakaj, v čem je stvar, tovariši? Tudi mi smo se dolgo spraševali, kaj je to in za kaj gre. Konec koncev, ko smo analizirali ves razvoj naših odnosov z ZSSR in državami ljudske demokracije, smo prišli do jasne ugotovitve, od kod in zaradi česa je vse to prišlo. Vi veste, da smo imeti s Sovjetsko zvezo po vojni najtesnejše stike, vi veste, da smo se popolnoma nasloniti na Sovjetsko zvezo, da smo biti pripravljeni iti s Sovjetsko zvezo, pa če bi šlo za življenje ati smrt, ne samo, ker smo se čutili s krvjo povezani po slovanskih bratskih občutkih, temveč prav tako tudi ideološko. Tam je bila socialistična izgraditev, tam grade socializem, a mi tukaj smo tudi hoteli in prav tako gradimo socializem. Ali morejo biti med kom boljši odnosi kot med socialističnimi državami, ne glede na to. kakšne narodnosti je katera izmed teh držav. Vam so znani naši govori in članici, prav tako pa tudi veste, kaj je tedaj govoril moskovski radio, veste, da so tedaj nekaj časa z najlepšimi besedami, v superlativih govorili o Jugoslaviji. Pa vendar, tovariši, udarec je prišel prav od njih. Ti so začetniki vse te gonje, ki jo danes vodijo proti nam. In zakaj? Mi smo prav tako s Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo težili, da ustvarimo in smo ustvarili dobre odnose. S Poljsko in Češko nam je bilo v tem pogledu laže, ker sla bili tudi ti državi, ki sta trpeli v minuli vojni, predmet zverinskega napada okupatorja, ker sta tudi imeti žrtve. Z njima smo lahko našli skupen jezik in način, da najtesneje sodelujemo. Toda mi nismo napravili samo tega. Mi smo prvi na svetu in nihče drug dali pobudo, da upostavimo tudi z narodi Madžarske, Romunije in Bolgarije tesne stike in bližnje sodelovanje. Čeprav so krmarji teh držav s svojimi oboroženimi tolpami ropali in požigati našo državo, smo vendarle šli mimo vsega tega in pomagali tem državam, da bi se dvignile iz mrtvila, v katero so zapadali, in da bi čimprej stopile na pot borbe za socializem ter skupaj z nami odstranile vse, kar nas je v preteklosti ločevalo. Zakaj tedaj ta napad na nas? Vi se spominjate, tovariši, ko je odšla naša delegacija na Poljsko, je bila to moja prva pot v inozemstvo. Ljudstvo nas je na Poljskem sprejelo zelo lepo, našo delegacijo so bratsko sprejeli. Toda mi nismo odšli na Poljsko zato, ker smo to sami zahtevali, nismo odšli zato, da bi se trkali na prša, kako smo se bojevati itd. Nfe, tovariši. Leto dni je poljski veleposlanik ne le enkrat zahteval, naj odide naša delegacija na Poljsko, najbolje pa, da odidem jaz. Na moje vprašanje, zakaj, je odgovoril, da je na Poljskem položaj zelo težak in da je težko upostaviii simpatije do Sovjetske zveze, saj poljsko ljudstvo ne ljubi Sovjetske zveze — tako je govoril poljski veleposlanik. Jaz sem na to vprašal, kaj lahko mi tu pomagamo, pa tudi jaz, ako pridem. Dejal je: »Vi imate moralno pravico, da govorite, saj uživa Jugoslavija velike simpatije na Vidite, tovariši, v tem grmu tiči zajec, v zavisti zaradi ljubezni teh narodov do naše države, v zavisti zaradi ljubezni teh narodov do vodstva naše države, To se ne tiče samo voditeljev v državah, ki sem jih omenil, temveč tudi nekaterih voditeljev v Sovjetski zvezi Le-ti §o vse to pričeti, le-ti so zrušili tisto ogromno delo, ki nam je uspelo, da smo ga dovršili po vojni, ko smo ustvariti bratsko zvezo narodov ne samo na Balkanu, ampak na vzhodu v splošnem. Njim je, tovariši in tovarišice, ljubo, da se med seboj prepiramo. Star rimski pregovor »Deli in vladaj« — Divide et impera — je ostal tudi sedaj dejstvo, ničesar se ni 'spremenilo. Ti voditelji, ki imajo pred zgodovino ogromno odgovornost, se bavijo z nesocialističnimi metodami za razbijanje zvez med jrosameznimi narodi, da bi jih mogli laže izkoriščati v svoje namene. Zakaj je to potrebno? Ali ne bi bilo bolje in laže, da bi imela Sovjetska zve- za, recimo Jugoslavijo, kot najzvestejšega prijatelja, ki bi mogel s svojim primerom prispevati k širjenju zaupanja ne samo med ljudskimi množicami na vzhodu, ampak tudi v vsem svetu, ki bi bil primer graditve socializma in da bi se socializem opravičil kot najboljši družbeni sistem. Mar bi to ne bilo bolje? Oni niso uvideli, da je to boljše. Smatrali so, da je vendar boljše, da bi mi ne bili preveč popularni, smatrali so, da ni preveč dobro, če mi prehitro zrastemo. Ugotovili so, da naše metode niso v skladu z njihovimi zaradi tega, ker se pri nas mnoge stvari laže obvladajo kot pri njih. Hoteli so, da delamo tako, kot nam oni diktirajo, Mi pa smo rekli: Ne, mi poj-demo svojo pot. Izkoristiti hočemo vse naše možnosti, izkoristiti bomo pa prav tako vse pozitivne črte vašega socialističnega razvoja. Toda ta pot jim ni ugajala. NAUČILI SMO SE IN ZNAMO POVELJEVATI TUD! SAMI Poglejmo sedaj, zakaj je Sovjetska zveza z nami tako hitro prekinila ekonomske in druge zveze. To se lahko razume: oni niso hoteli razumeti naših potreb, ampak samo svoje, mi pa smo mislili, da je to nepravilno ter da, ko gre za trgovino, moramo trgovati kot enakopravni. Mišljenja smo bili, če že trgujemo na kapitalistični način, da imamo pravico zahtevati za svoj trud, za trud naših delovnih ljudi odgovarjajoče nadomestilo, da dajemo blago za blago, da se plača odgovarjajoča vrednost z obeh strani, ne pa, da bi dajali mi ceneje ter bi zaradi tega trpelo pomanjkanje naše ljudstvo. To je eno. Drugič smo bili proti temu, da bi se vsakdo vmešaval v reševanje vprašanj naše ekonomike. Rekli smo: Potrebni so nam sovjetski inštruktorji in specialisti, potrebni nam pa niso sovjetski poveljniki, ker smo se tudi mi naučili poveljevati in znamo poveljevati tudi sami. Da, tovariši, mi lahko tudi sami poveljujemo. To jim pa ni ugajalo. Iz tega je jasno razvidno, kaj jim ni ugajalo. Njim ni ugajala ta naša odločnost, da ohranimo svojo neodvisnost, Neodvisnost se pa more ohraniti samo, če se ohrani gospodarska neodvisnost, mislim gospodarsko neodvisnost v taki meri, kolikor je potrebna, da moreš enakopravno trgovati z drugim, ko daješ neko vrednost za drugo enakovredno in obratno. Njim to ni ugajalo, mi pa nismo mogli drugače. Morali smo tako ravnati. Ko nam je Sovjetska zveza odpovedala gospodarske pogodbe, so mislili nekateri ljudje tam, da bomo doživeli v nekaj mesecih polom. Zakaj so to mislili s tako gotovostjo? Zato, ker ne poznajo sile naših narodov. V sile naših narodov pa mi verujemo. Mislili so, da bo pri nas propadlo vse, če bodo z nami prekinili ter da bo naše ljudstvo videlo pri tem posledico naše avanturistične politike, kot se oni radi izražajo, posledico našega nepristanka, da bi nam poveljevali Mislili so, da se bo ljudstvo zaradi tega uprlo zoper nas. Bilo pa je prav nasprotno. Nismo s tako zelo težkim srcem sprejeli te odpovedi v gospodarskem pogledu; bolj težko smo občutili to iz političnih razlogov, ker smo imeli dejansko z njimi take dogovore, kot so bile skupne družbe »Justa« in »Juspad«, ki so bile bolj kolonialnega značaja kot ustanovljene na načelu enakopravnosti Nam je bilo zelo ljubo, da smo te pogodbe likvidirali, najbolje pa bi bilo, da bi se po likvidiranju teh pogodb pričelo vnovič na enakopravni bazi Zato še enkrat rečem, da nam zaradi tega ni bilo žal, ker ti odnosi niso bili pravilni, bratski odnosi socialističnih držav. Gledali so na to z veliko jezo in besom. Mislili so, da je najbolje za njih, ako odpravijo naše vodstvo in pripeljejo ljudi, ki bi se kot voditelji ne upali upirati njihovi ekonomski in zunanji politiki. In kaj so si tedaj izmislili? Pozvali so ljudstvo Jugoslavije na upor zoper njegovo vodstvo, z željo, da bi se začela splošna zmeda in pretep na vseh straneh. Vendar je naše ljudstvo po zaslugi enotnosti Partije in ljudstva pokazalo veliko zavest in vzdržalo ta največji udarec, največji po letu 1941, ko so nas napadli okupatorji, nič manj silen po svojem pomenu in želji, da razbije našo enotnost. Na njihovo veliko žalost se je ta udarec odbil ob naši enotnosti kot žoga od stene. Naše ljudstvo je napravilo svoj izpit ter še enkrat pokazalo, da moremo vzdržati ne samo take, ampak tudi močnejše udarce. (Nadaljevanje na 2. strani.) Govor maršala Tita v Stolicah Nadaljevanje s 1. strani, PROCES V BUDIMPEŠTI JE ZGODOVINSKA BURKA Tovariši in tovarišice. Če pogledamo neke dogodke zadnjih dni, se moramo vprašati, kakšen je ta proces v Budimpešti, ki je bil tam te dni Zdi se mi, da takega gledališkega komada že dolgo ni bilo v kakem gledališču, in če bi ga mogli predvajati v gledališču, bi bila to velikanska burka, kateri bi se ljudstvo od srca smejalo. Vendar pa je v javnosti to tragična stvar. Čeprav smešna, je tudi zelo tragična. S to novo metodo proti nam — ki je že preizkušena, ne bom pa se spuščal v to, kje in kdaj — so nas hoteti dokončno potolči. S tem procesom so hoteli v Budimpešti najti krivce, soditi in obsoditi Jugoslavijo in jugoslovansko vodstvo, prikazati jih svetu kot največje skletkarje, ki ogrožajo mir na vsem svetu, kot ljudi, ki dejansko morejo ogrožati mir v svetu, z eno besedo kot vohune gestapa, Amerike, Anglije in ne vem koga še. S tem nesramnim procesom so hoteli razdvojiti naše narode od narodov na vzhodu ter do gotove stopnje omajati napredne demokratične sile v drugih za-padnih državah, ki dejansko ne vedo, zakaj gre. Neobveščenim ljudem, ki ne poznajo predigre te komedije, bi se včasih nekaj od tega zdelo verjetno, čeprav pri vsem, kar se je izreklo na procesu, ni niti trohice resnice, čeprav je vse izmišljeno in uprizorjeno, porojeno v glavah sovjetske obveščevalne službe ter madžarskih mamelukov z Rakosijem na čelu. Vse je bilo skonstruirano v njihovih pokvarjenih glavah in o teh svojih tvorbah grmijo vsemu svetu. Smoter vsega tega pa je želja, da bi potolkli naše vodstvo. Vendar vse, kar so v Budimpešti govorili, ves ta bedni proces je bil tako neumno aranžiran, da nihče na svetu, ki misli, ničesar ne verjame in ima vse to za navadno komedijo. Zakaj je bila potem aranžerjem procesa potrebna ta burka? Ali so resnično tako neumni, da mislijo, da bodo narodi drugih držav to verjeli? Niso in ne mislijo. Njim je bil ta proces in vse priče na njem potreben v prvi vrsti za notranjo uporabo v državah ha vzhodu in v Sovjetski zvezi. Kajti narodi Sovjetske zveze in drugih vzhodnih držav ljubijo novo Jugoslavijo. Proti nam niso sovjetski narodi, ampak tisti njihovi voditelji, ki nam želijo vsiliti svojo komando. Na eni strani je torej njim to potrebno za notranjo uporabo, na drugi strani pa zato, da bi preplašili voditelje vseh komunističnih partij, ker pravijo na ta načine Če nočete tako, kot vam pravimo, boste razglašeni za vohune in agente Amerike, Anglije, gestapa in morda tudi Abesinije, če je potrebno. Ta proces je torej zgodovinska burka, Id meče najtemnejše sence na njegove aranžerje. Našim narodom ne bo škodil, kajti vse, kar je bilo tam rečeno, nd in ni moglo biti dokazano z dejstvi. Vse to je najpreprostejši blufi, ki bo v kratkem času razpršen kot pleve v vetru. Naša država, ljudstvo in vodstvo pa bodo ostali čisti kot solza pred vsemi temi klevetami, ki jih širijo proti nam. NAS NE NAPADAJO ČLANI KOMUNISTIČNIH PARTIJ — TEMVEČ POSAMEZNI VODITELJI, KI NE MISLIJO S SVOJO GLAVO Tovariši in tovarišice, sedaj se postavlja vprašanje, zakaj druge komunistične partije, n. pr. francoska in druge na zapadu, tako napadajo Jugoslavijo in njeno vodstvo. Na to vam rečem, tovariši, da nas ne napadajo komun'stične partije, ne napadajo nas člani teh komunističnih partij, temveč njihovi posamezni voditelji, ki ne mislijo s svojo glavo, ki se boje, da jim ne bi kdo, Če branijo resnico, rekel, da so vohuni, nato pa zaradi neke dozdevne discipline, da se ne bi omajala vera v ugled Sovjetske zveze — vse svet pa je danes priča tega, da nekateri voditelji ZSSR sami rušijo ta ugled s svojim nesocialističnim ravnanjem z Jugoslavijo — samo slepo poslušajo, kar jim od zunaj rečejo. Taka metoda je nepravilna, tovariši, in z dejstvi je lahko dokazati, da je škodljiva za mednarodno napredno gibanje. Povedati to resnico ne pomeni rušiti ugled Sovjetske zveze kot sistema. S tem je mogoče prisiliti, da bi se popravili tisti posamezniki, ki greše, uporabljajoč to metodo. To pa ni taka tragedija za Sovjetsko zvezo. Mislili smo, da je bolje govoriti resnico o vsakem konkretnem primeru in navajati dejstva, da ljudstvo vidi in ve vse, kar se dogaja. Rekli smo jim, da tako delo ni dobro in. da morajo drugače ravnati. Odnos do socialistične države mora biti drugačen, ne pa odnos naredbodajalca do podrejenega. V načelih marksizma-leninizma je rečeno, da pomeni socializem v prvi vrsti enakopravnost ne samo med ljudmi, temveč tudi med socialističnimi državami, majhnimi in velikimi. Če nočemo gojiti te enakopravnosti od vsega začetka na teh načelih, potem tak socializem nikoli ne more doseči tistega smotra, po katerem stremimo, in se pozneje, hočeš nočeš, lahko prevrže v imperializem, kajti močnejši bo vedno tlačil slabšega. Od vsega začetka je Sovjetska zveza dolžna pokazati, velikodušno pokazati, da je pripravljena v vsakem pogledu pomagati, kolikor sploh more, vsaki majhni socialistični državi in da jo smatra za sebi enakopravno. Tu številka, število prebivalstva ne more biti načelo, ki odloča, temveč samo socialistično načelo in socialistična morala. Mi se ravnamo po teh načelih in ne bomo nikoli dovolili, da jih kdo ne bi upošteval in da bi podpiral revizijo znanosti marksizma-leninizma. Zakaj pa nas napadajo voditelji drugih komunističnih partij? Zakaj se jeze na nas 7 Mar smo to zaslužili? Rečem vam, tovariši in tovarišice — nismo. Če pogledamo, kaj je kdo napravil za delavsko gibanje, za napredno gibanje, potem bomo videli, da bi morali številni voditelji drugih komunističnih partij pogledati v tla, da nas ne bi gledali naravnost v oči, kajti mi smo tisti, mi Jugoslovani, ki smo na svoj račun, ob velikih, lastnih žrtvah odrekanja, pomagali drugim partijam, pomagali tudi španski in italijanski partiji, kot smo pomagali tudi bolgarski, grški in drugim partijam, in to no samo s političnimi nasveti, temveč tudi materialno. Tudi materialno smo jim pomagali) Toda mi vsega tega ne obžalujemo, ker ostanemo pri tem, da smo pravilno napravili, ko smo pomagali tem partijam, ne glede na to, da se danes nekateri voditelji teh partij tako grdo vedejo do nas. Jasno je, tovariši, da danes ni prijetno govoriti, kaj in koliko smo komu dali. Toda oni vedo, da mi tega nismo pozabili. Vedeti morajo tudi to, da se zgražamo nad tako hvaležnostjo, nad njihovim poizkusom, da bi nas po vsem tem, kar smo v svojo lastno škodo napravili zanje, pokazali kot nacionaliste, kot neintemacionaliste. Toda, v čem je tedaj intemacionalizem, v čem se ta sploh izraža? Mar se izraža v iraziranju, v pripovedovanju o velikodušnosti in enakopravnosti, d očim praktično delajo povsem drugo, kot govore. Tisto, kar smo govorili, potrjujemo in smo potrditi s dejanji, trdim z dejstvi in nihče nima pravice, da nam meče v obličje klevete, da smo nacionalisti, ne pa intemacionatistL Zgodovina bo pokazala, tovariši, da smo čisti in da imamo prav in prišel bo čas, ko bomo lahko tudi malo jasneje ter podrobneje povedali vse te stvari. Danes še ni čas za to, to je Se neprimerno. Toda, postopoma bomo lahko vse povedali, ne da bi si kaj izmišljali — ker zato nimamo potrebe. Mi smo tako močno preskrbljeni z različnimi dejstvi, da lahko klevetnike tolčemo na vsakem koraku, če je treba. SPOŠTOVALI BOMO SVOBODO IN ENAKOPRAVNOST VSEH NARODOV Sedaj bi vam rad, tovariši in tovarišice, povedal nekaj besed tudi o naši zunanji politiki. Poteklo je že leto in pol od zloglasne resolucije Informbiroja, v kateri nas obtožujejo, ne samo da ne gradimo socializma, temveč, da smo se celo tudi vključili v zapadni kapitalistični blok. Mar je to točno? Seveda ni točno, tovariši. To je laž. Veste, da smo pred vsemi mednarodnimi forumi, zborovanji, pred Združenimi narodi in drugod vseskozi podpirali Sovjetsko zvezo. Priznavali smo vodilno vlogo Sovjetske zveze, priznavali smo jo za glavnega borca, ki vodi bitko tudi za naše pravice. Ne bom se sedaj spuščal v to, kako je bila prodana Koroška, ker se je o tem že govorilo. Ne bom govoril o tem, kako je prišlo do tega, da smo morali Trst zapustiti in da je to vprašanje še vedno odprto, kajti tudi za to bo prišel čas, da povemo malo več. Toda, povedal vam bom, kakšno je naše današnje stališče, kajti, kdo bi se danes lahko, ko bere časopise, vprašal, zakaj v New Torku, v Lake Succesu ne podpiramo vseskozi predlogov Sovjetske zveze. Tam bomo ravnali načelno pravilno in ne bomo zaradi ne vem česa prikrivati nepravilnega ravnanja kogar koli. Sovjetska zveza se je odpovedala načelnemu stališču v vprašanju malih narodov, kar se vidi iz odnosov proti nam. Voditelji ZSSR teptajo s svojim ravnanjem z našo državo ta načela tudi v žaljivih notah, ki nam jih pošiljajo, zlasti v zadnji noti, in z grožnjami, ki lahko veliko pomenijo, pa tudi z rožljanjem z orožjem okrog naših mej in kopanjem rovov na Madžarskem in v Romuniji, z eno besedo, e takim svojim stališčem do naše države — čeprav nismo ljudje, ki se boje rovov in rožljanja z orožjem, ker je naša vest čista. Naša vest je čista, naša stvar je pravična, in nimamo se česa bati. V Združenih narodih smo glasovali za predloge Sovjetske zveze tam, kjer je to načelno bilo in kjer bo pravilno, kot je vprašanje Grčije. Nismo pa glasovali tam, kjer gre za samo Jugoslavijo in odnos do naše države, in nismo za nikogar glasovali, temveč smo se vzdržali Tam, kjer se govori o pravicah malih narodov, o vojno-hujskašld propagandi, nismo mogli reči za tisto, kar je točno, da ni tako in da tega ne dela Sovjetska zveza, oni pa nam tu rožljajo z orožjem, Naj svet ugotovi, ali je točno ali ni Ničesar ne bomo govorili, toda dali jim tudi ne bomo svojega glasu tam, kjer teptajo socialistična načela. Mi smo majhna država, toda strogo bomo varovali svojo zunanjepolitično linijo. Strogo bomo paziti, da bo slonela na načetih marksizma-leninizma, da bo socialistična, da bo povedala vsem velikim — in tu gre za velike — tako Zapadu kot Vzhodu, da ni mogoče trgovati niti govoriti o usodi malih narodov, ne da bi jih vprašali če soglašajo ali ne z razgovori, ki se vodijo glede njih. Mi smo polnoletno ljudstvo. Naše ljudstvo je v stoletjih dokazalo, da je sposobno, tudi državniško sposobno, da upravlja samo sebe in ne bomo nikomur dovolili, da bi nam vsilil svojo upravo in nam solil pamet tam, kjer to ni treba. Mogoče bi kdo, tovariši in tovarišice, vprašal,^kako daleč bo to tako šlo. Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti, kajti to ni odvisno niti od mene niti od nas vseh skupaj. Vemo samo enoi Kako se bomo držati, in vseeno je, kakšna preizkušnja bi prišla, kakšne težave bi prišle. Držali se bomo, kot smo se doslej držali, in prav nič ne bomo spremeniti svojega stališča. Vseeno je, kašne težave bi prišle. Držali ee bomo tako, kot smo se držali do danes, pogumno bomo hodili po svoji poti, gradili socializem in gledali, da se naše vodstvo ne bo odločilo od ljudstva, da na ljudstvo ne bo gledalo kot na GOVOR ŠEFA DELEGACIJE FLRJ IN MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE EDVARDA KARDELJA NA SEJI GENERALNE SKUPŠČINE ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV Četrto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov se je začelo 20. septembra v New Torku. Od predloženih 72 točk, kolikor obsega dnevni red tega zasedanja, bodo na tem zasedanju obravnavali 66 točk, med drugim vprašanje prepovedi atomskega orožja in kontrole atomske energije, vprašanje razorožitve, grško vprašanje, vprašanje sprejema novih članov v Organizacijo združenih narodov, italijanskih kolonij, obtožbo za-padnih sil proti Madžarski, Romuniji in Bolgarski, palestinsko vprašanje, indo-nezijsko-holandski spor in druga vprašanja. Zasedanja se udeležujejo delegacije iz 58 držav, med katerimi je tudi jugoslovanska delegacija s podpredsednikom vlade in ministrom za zunanje zadeve Edvardom Kardeljem in ministrom vlade FLRJ Milovanom Djilasom na čelu. Delegacija velikih sil kakor tudi večje število drugih držav vodijo njihovi ministri za zunanje zadeve. V splošni debati, ko so govorili delegati Holandske, Francije, Sovjetske zveze, Belgije in Poljske, je na seji v torek govoril tudi šef delegacije FLRJ in minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj, ki je v svojem govoru dejal: »Gospod predsednik, gospodje delegati! Rad M se mudil na nekaterih bistvenih dejstvih, ki so po mnenju naše delegacije posebno važna za današnje mednarodne politične odnose, posebno pa za mojo državo FLRJ. Mislim, da je treba predvsem poudariti, da so dobila nasprotja med besedami in dejanji v današnjih mednarodnih odnosih zastrašujoč obseg, kar prihaja do izraza ▼ tej hiši. Nesporno dejstvo je, da se pojavlja večji del spornih mednarodnih vprašanj tu pred nami v zelo spremenjeni obtikL Na eni strani na vsak način drži, da le demokratična zavest človeštva v zadnjih desetletjih, posebno pa po trdi šoli dveh svetovnih vojn, tako napredovala, da je danes zelo težko odkrito braniti, n. pr. neenakopravne odnose med narodi, kolonialni sistem, imperialistični ekspanzionizem, pravico velikih, da vsiljujejo voljo manjšim ati slabejšim itd. Demokratično mnenje preprostih delovnih ljudi je postalo močan činitelj ne glede na to, v katerem strankarskem taboru so. Na drugi strani vemo vsi, da to ne pomeni, da v praksi ni več tistega, kar demokratično javno mnenje obsoja. Ne, vse to se izvaja naprej, toda. zakrinkano je z raznimi propagandističnimi trikL Zasužnjevanje drugih narodov je n. pr. formalno ožigosano kot zločin, vendar pa se tudi danes Izvaja ob široki uporabi raznih političnih in gospodarskih sredstev. Formalno je priznana enakopravnost suverenih držav, toda neki formalni poborniki »enakosti in suverenosti« zelo malo računajo s to enakostjo, kadar gre za njihove odnose do drugih držav. Nadalje je zavzela zelo širok obseg, n. pr. izredno nevarna taktika, da je treba baje zaradi zaščite miru groziti z vojno. In končno, v trenutku, ko se največ govori o načelu nevmešavanja v zadeve drugih držav, je postalo to mnenje v praksi glavno orožje mednarodne politike velesil v sedanjem času in glavni vir nevarnosti za nove vojne. Vsa ta dejstvo pa trdovratno skrivajo pred javnim mnenjem in propaganda jih kaže v popolnoma drugi luči. Pri nekaterih ljudeh je očividna tendenca, da bi OZN Čimbolj spremenili v govorniški oder za propagando te vrste. Vprašanje se postavlja preprosto takolei Ali bomo tu tekmovali z govori o miru zaradi propagandnega učinka, ali zaradi tega, da bomo dejansko nekaj storili za mir, to pa pomeni, da bi se morali, če je OZN za nas zares važno in neobhodno orodje miru in mednarodnega sodelovanja, v tej hiši boriti predvsem proti tendencam, da bi »reševati« tekoča vprašanja z iskanjem propagandnih učinkov, ali s tekmovanjem v demokratičnih frazah, z drugimi besedami, proti nasprotju med besedami in dejanji in za to, da se bodo obravnavali mednarodni problemi v tej hiši po njihovi pravi vsebini. Stalno se nam postavlja vprašanje, če morejo živeti države z različnimi družabnimi sistemi vzporedno in miroljubno sodelovati ter zagotoviti trden mir med narodi. Nedvomno je, da je tako sodelovanje mogoče in nujno, kajti če hočemo mir, moramo zagotoviti mir ob konkretnih pogojih današnjega sveta, t. j. ob pogojih obstoja držav z različnim družbenim sistemom. Razlike v družbenem sistemu same po sebi seveda ne pomenijo izvora nevarnosti vojne, če se držimo načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Pred nekaj dnevi smo slišati tu, n. pr. kitajskega delegata, ki je pozival na pravo križarsko vojno proti komunizmu, dejansko pa na vojno proti Sovjetski zvezL Razumljivo je, da ni mogoče metati talcih pozivov, hkrati pa govoriti o miru na svetu. Mnenja smo, da je bistvo tega vprašanja tole; Če gremo s stališča,v da ima vsak narod pravico do samoodločitve in do tega, da v svoji državi sam določa svoj način življenja, potem je miroljubno sodelovanje med državami z različnim družbenim sistemom očividno popolnoma mogoče. Temu nasproti pa, če opustimo to načelo, tedaj je nevarnost za mir očividna. Ne samo, kadar gre za države z različnim družbenim sistemom, temveč tudi, kadar gre za odnose med državami z enakim družbenim sistemom. Nevarnost vojne torej ne grozi zaradi razlik v družbeni ureditvi in političnem sodelovanju, temveč zaradi imperialističnih in protidemokratičnih tendenc v mednarodnih odnosih, zaradi teptanja načel enakopravnosti držav in narodov, zaradi gospodarskega izkoriščanja drugih narodov, vmešavanja v notranje zadeve drugih držav in temu podobnega. Prav zaradi tega morajo biti v današnji dobi tudi prizadevanja za utrditev miru zvezana z vztrajno, nenehno borbo za enakopravne odnose med narodi in državami, za utrditev neodvisnosti malih držav, za ustvarjanje gospodarskih in drugih pogojev njihove neodvisnosti in za odstranitev številnih oblik diskriminacije ter gospodarskega in političnega pritiska v mednarodnih odnosih. Samo na ta način je mogoče ustvariti prave pogoje za dejansko enakopravno mednarodno sodelovanje. Ta vprašanja so dejansko preizkusni kamen za iskrenost miroljubnih besed in deklaracij. Ni mogoče groziti manjšim ali slabejšim državam, teptati njihove pravice do samostojnega urejevanja njihovega življenja, jih gospodarsko izkoriščati in zasužnjevati, hkrati pa govoriti o miru. Ni mogoče govoriti o zastarelosti načel enakopravnosti in suverenosti, o potrebi svetovne vlade ati svetovne države, ki bi legalizirala gospodarsko in politično svetovno hegemonijo te ali one velesile, hkrati pa trditi, da je vse to na liniji zagotovitve miru. NI mogoče neko vlado obsipati z vsakovrstnimi grožnjami, če ta država zahteva več demokratizma in enakopravnosti v odnosih med državami, hkrati pa govoriti o nevmešavanju v notranje zadeve drugih Nadaljevanje na 3 strani. figuro temveč kot na zavedne ljudi, ki ustvarjajo svojo usodo, ne kot na figure, ki jih lahko premikaš in delaš z njimi, kar hočeš. Naša država je zvezna socialistična država, v posameznih republikah združuje nekaj narodnosti, toda rešiti smo nacionalno vprašanje tako, kot so to želeli ti narodi in nismo vsilili neke svoje rešitve, ki ne bi bila v skladu z željami ljudstva. Pri tem je bila ta sreča, da je naša Partija že prej zdavnaj pravilno razumela želje naših narodov o ureditvi njihovega notranjega življenja ln je po teh željah tudi ravnala. Zato bomo po poti, po kateri smo doslej hodili, korakali tudi nadalje, spoštovali bomo svobodo in enakopravnost vseh narodov. Ne bomo se oddvajali od ljudstva in dali bomo za ljudstvo vse, pa tudi svoje življenje, kadar koti bo potrebno. nismo ničesar posebej vzeti od k®*®4 temveč smo morali dati kruh iz drl®* nega fonda, tako da v tem času niso rabili svojega kruha doma. To je korist splošne skupofU no dnmmrine- r.si zdrfldl* porabljeno v naše socialistične domovine, za zgra< socializma in izpolnitev našega Pi*®*,, Ko pa govorimo o težavah, tovaf'j s Ir zv roSotrs A e 1073V nn rlD, .. ENOTNOST NAŠIH DELOVNIH LJUDI JE POROŠTVO VSEH NAŠIH ZMAG Tovariši in tovarišice, dovolite mi, da vam povem nekaj besed tudi o našem vsakdanjem delu, o naši graditvi in izpolnjevanju našega petletnega plana, o naših težavah in uspehih. Veliko vam ne bom govoril, ker o tem govorimo in pišemo vsak dan. Toda, hotel bi vam povedati nekaj besed v izpodbudo, da ne bi morda kdo pomislil, da nam bo zaradi vseh napadov na nas in vseh težav, ki nam jih povzročajo, nemogoče uresničiti svoje zamisli in svoje plane. Tovariši, izpolnjevanje nalog, ki smo jih postavili, se razvija po planu. Uresničili bomo vse, kar smo si zamislili in odločili. Slišali in brali ste, da smo izpolnili polovico petletnega plana, da smo uspešno izvršili prvo polovico plana v tem letu, Sedaj bo tudi druga polovica tega tretjega leta našega plana prav tako v kratkem izpolnjena. Seveda zahtevamo od naših ljudi velike napore, toda naši delovni ljudje, naši delavci in naši kmetje razumejo vse tiste ukrepe, ki jih izdajamo, kajti izdajamo jih samo v dobro naših narodov, njihove sedanjosti in prihodnosti. V letu ali dveh bomo z izpolnitvijo petletnega plana ustvarili boljše življenjske razmere ne samo v mestu delavcem, temveč tudi na vasi kmetom. Da bi pa to dosegli, se moramo zelo truditi, zahtevamo od naših ljudi, da zastavijo vse svoje sile. Zahtevamo, da gredo kmetje na sečnjo drv, zahtevamo, da dajo pri odkupu žita, vse to pa zaradi tega, ker je to življenjsko vprašanje za izpolnitev našega plana. Mi, tovariša, ne bi mogli izpolniti svojega plana, če ne bi naši kmetje izpolnjeval tistega, kar uti od njih zahtevamo po planu odkupa žita, ali drugih živil. Vem, da odkup ni simpatična stvar. Tudi sam bi imel veliko raje, če bi mogla biti prodaja že prosta- Željno pričakujem ta trenutek, ki bo tudi prišel, vendar za sedaj še ne moremo delati tako. Tudi tu moramo planirati prav tako kot planiramo graditev tovarn. Upoštevati moramo število ust, ki bodo zahtevala ta živila, število delavcev, ki prihajajo v naša podjetja. Zanje moramo planirati dovolj žita ter druge hrane, da bi lahko živeli ter delali. Kdo pa nam bo dal, tovariši, če ne naš delovni kmet, naši zadružniki? Nimamo zlata in deviz, da bi lahko zunaj kupili žito in druge življenjske potrebščine. Če bi jih imeli, bi to tudi tam kupiti. Toda, danes moramo zahtevati od našega kmeta in apelirati na njegovo visoko zavednost, kajti ne more biti, da danes naši kmetje ne bi razumeli vsega bistva velikega dela, ki ga gradimo, bistva socializma v naši državi Prišel bo čas, ko vam bo do podrobnosti jasen vsak ukrep, ki smo ga do danes izdali in ki jih bomo v prihodnje izdajali Zato storite vse, kar morete, kajti to je dolžnost vsakega državljana naše države, vsakega delavca, kmeta in vsakega našega delovnega človeka — da da maksimum, da se kar najbolj trudi tam, kjer dela. Naši kmetje morajo vedno Imeti pred očmi, da priteka stotisoče novih delovnih ljudi v naše tovarne in da bodo še pritekali Od kod prihajajo? Z vasi Razen tega je več deset tisoč ljudi delalo tudi letos v delovnih brigadah, po gozdovih, v rudnikih in različnih podjetjih. Tudi te je bilo treba hraniti Zanje lahko rečem, da večjih težav ne bo^jt lit “* tl Laže bo v vsakem pogledu tako g* ^ smo jih doslej pretrpeli Mislim, da prihodnja leta lažja kot ta. Z izpolni^ petletnega plana pa bo še veliko l®jf k prehrane kakor tudi glede delovne “L ko bomo imeli dovolj strojev. Sedaj v storimo vse, da bi naše lastne tova> nove in stare, izdelovale čim več str°l . ki so potrebni kot zamena za del0'’J silo. Da bi nabaviti stroje, id so potf^jjl za nadomestilo delovne sile, smo Pf0 ^ tudi za posojilo od Amerike, ne d® * ga z nečim drugim plačati, temveč d® ji bomo vrnili z dobrimi obresti®!^ strojev hočemo naoraviti tisti ele®1,,#! " in ! delovnih ljudi je poroštvo vs® v p(e". zmag. Bilo je poroštvo vseh tina$.u z®1®' teklosti in bo poroštvo tudi nas' v prihodnosti. Naj živi naša enotna Fcderatir® ska republika Jugoslavija) ud* držav in proti uporabljanju vojnih groženj kot sredstva za reševanje mednarodnih sporov. Delegacija FLRJ je mnenja, da pomenijo takšni pojavi veliko nevarnost nenehen vzrok za vojno. Razumljivo je, da je vprašanje enakopravnosti in neodvisnosti manjših drža* tesno povezano z vprašanjem njihovega gospodarskega napredka, predvsem P* razvojne smeri njihove ekonomike. V današnjem svetu vsebuje nasprotje med kopičenjem dobrin tehnike in splošnega gospodarskega razvoja v bolj razviti® državah, predvsem v nekaterih večji! državah, ter zaostalostjo v nezadostn® razvitih, nevarnost za normalne mednarodne odnose. Nihče ne more zanika® obveznosti in dolžnosti mednarodnega združenja, kakršno je Organizacija Združenih narodov, da rešuje ta problem t dajanjem pomoči nerazvitim državam * smislu Ustanovne listine OZN za čim večji in hitrejši razvoj lastnih sil nerazviti! držav in krepitev njihove nacionalna neodvisnosti. Razumljivo je, da je nesmiselno govoriti o enakopravnem gospodarskem i® političnem sodelovanju, če gremo s stališča, da mora biti ekonomika manjših a® slabše razvitih držav samo dodatek ekonomiki veliltih in razvitih držav in vi* njihovih ekstraprofitov, ne pa s stališč* dviganja gospodarske moči in blagostanj® vsake države, s stališča maksimalneg* razvijanja njenih proizvodnih sil in večanja njene neodvisnosti in enakopravnost! Prav zato je dajanja gospodarske p0* moči kot sredstva za razvoj in krepite* državne neodvisnosti nerazvitih držav * današnjem svetu popolnoma odkrito vprf šanje. Nedvomno je to vprašanje n« slabša stran dela OZN, čeprav bi moral6 biti reševanje tega vprašanja med nj®" nimi najvažnejšimi nalogami. Združeni narodi sd zares začeli ®* zadnji skupščini v okviru svojega prof®' čuna s tehnično pomočjo in sedaj je * teku akcija za tako imenovano širšo P°' moč po Združenih narodih in posebni! agencijah. To je samo na sebi vsek«k°f pozitiven korak, toda popolnoma jasno )®t da sama tehnična pomoč lahko pri®*®* nerazviti državi zelo minimalne korist« če nima hkrati tudi sredstev za upora® te tehnike. Mi pa smo mnenja, da so v sodobne^ svetu realni materialni pogoji za nag* gospodarski razvoj nezadostno razvit"1 držav. Pravilno reševanje tega vpraša®)8 na tak način, da bi se slabše razvite ®*r rije lahko naslonile na gospodarsko podporo OZN, bi pomenilo velikanski kora* naprej za zagotovitev dejanske neodvti' nosti mnogih držav, s tem pa tudi *® utrditev miru. Stališče Jugoslavije v vseh drugi® vprašanjih je znano iz dela jugoslhvSrrs* delegacij® v OZN od njenega nastanK Toda že leto in pol stoji moja ur*® pred novim vprašanjem — vprašanj®^ obrambe njene nacionalne neodvisno , in nedotakljivosti. Mislim na spor o* vlado ZSSR in vlado FLRJ. , Ko govorim o nasprotju med beseda®jj in dejanji, se moram nujno dotakni protidemokratične prakse vlade ZSSR FLRJ, o čemer zadnji čas zelo ve’1* razpravlja svetovna javnost, , Konkretno ravnanje ZSSR z Jug0®*^ vljo govori o tem, da ni vlada ZS5 vedno tolmač sodobnih prizadevanj P ^ Stašev mini in demokracije. Upošteva1® pozitivna in napredna stališča vla® ZSSR v korist miru in miroljubnega Nadaljevanje z 2. strani. delovanja med narodi, ki smo jih te jih hom0 podpirate Toda nujno moramo ■titrati pri njej glede številnih vprašanj ugotovili globoko nasprotje med besedami in dejanji, kar je zlasti prišlo do izraza v odnosih ZSSR nasproti FLRJ. Ni mogoče govoriti o nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav in hkrati za-vzeti tako stališče, kakršno zavzema da-ues vlada ZSSR do vlade neodvisne države, kol je Jugoslavija. Ni mogoče govoriti o miroljubnosti in hkrati obsipati Jugoslavijo s takimi grožnjami, kot dela to vlada ZSSR. Vse to dobi poseben pomen, če upoštevamo, da zavzema tako stališče do države, glede na katero vedo tako sovjetska vlada kakor tudi ves svet, “a ne uživa podpore nikaldh blokov, da °i sklepala nikakih tajnih paktov, niti sprejela kakršnih koli vojaških obveznosti s katerimi koli sovražniki ZSSR. Očlvidno tudi misli zaradi tega sovjetska vlada, da lahko uporablja proti njej take nenavadne metode »diplomacije«, Id so v zgodovini popolnoma neznane in katerih odkritje vsekakor ni v čast vladi ZSSR. Toda, jugoslovanski narodi, ki so s svojimi lastnimi silami te izredno težkimi žrtvami v drugi svetovni vojni izvojevali Orodno in socialno osvoboditev, hočejo X svoji državi urediti socialistično šiv-•lenje na svoj način, kajti prepričani so, da je to ne samo v njihovo lastno korist, temveč tudi v korist enakopravnega sodelovanja med narodi, v korist miru in »apredka človeštva. Tako kot vedno v podobnih primerih * zgodovini tudi tu zamegljujejo pravo mejno in materialno bistvo spora. Z doslej neznano gonjo klevet in laži, gonjo, ti ji težko najdemo primere v zgodovini, Pa izvajajo na našo državo pritisk z vse-mogočimi sredstvi, da bi se podvrgla ‘u)im hegemonističafan prizadevanjem. Organizirajo gospodarski pritisk, ki se je faavil do svoje popolna gospodarske blo-^ade Jugoslavije po vzhodnoevropskih težavah. nato pa skušajo z dolgimi nenačelnimi notami in odkritimi grožnjami 'Plivati na ljudi slabih živcev v naši dr-’(avi vse to pa izpopolnjujejo z demon-"katlvaimi premikanji čet in številnimi incidenti. Dovolj je, če orne-j11®0, da je bilo samo od i. julija 1948 .® k septembra letos 219 oboroženih testov, ki so jih izzvale Albanija, Bol-5®rila, Romunija in Madžarska, in 69 kr-v našega zračnega prostora. Nadalje 'bljajo vodstvo demokratične arma-da bi sedanje stanje v Grčiji Štirinajst dni med bngadirp na Boču Boč nad Poljčanami pozna skoro vsak Celjan in okoličan. Izletnikov ni dosti tam, pač pa prihajajo in odhajajo dnevno v to smer brigadirji — člani sindikatov iz Celja in okolice Tu je skoro že dva meseca brigada »Romana Potočnika«, ki seka drva za širšo potrošnjo delovnih ljudi mesta Celja in okolice. Brigada je začela s sečnjo drv 29. avgusta in jo že drugi mesec z uspehom vodi komandant Štefan Der-varič. 1 udi jaz sem se odločil za delo v brigadi in kmalu navezal dobre stike s komandantom, ki mi je rade volje postregel z zanimivimi podatki: »Prva izmena, ki je štela okoli 139 brigadirjev in brigadirk, je nasekala v 25 delovnih dneh 4196 prosto minskih metrov bukovih drv. Druga izmena, ki je začela z delom 2. septembra in šteje prav toliko brigadirjev, pa je prenesita v prvih dneh 342 pr. metrov drv za kuhanje oglja, ^ počistila vejevje na terenu, kjer seka brigada, ter nasekala do sedaj že 1600 pr, metrov bukovih drv za širšo potrošnjo. Uspeh dinge Izmene je nekoliko slabši zaradi številnih tehničnih ovir in vremenskih neprilik. Brigada je razdeljena v tri čete in desetine, med katerimi je tekmovanje stalni način dela. V prvi izmeni brigade so dosegle najlepše uspehe desetine pod vodstvom desetarjev Antona Brečka, Joška šptlenja, Ivana Vošinke, Ferda Krajnca, ki so stalno presegali normo. Med posamezniki pa so bil najboljši tovariši: Jože Zupančič, Alojz Hladili, Janda Goričar, Rudi Knez, Vteko Lipovšek, Stanko Pusar, Peter Železnik, Jakob Ferme, Anton Amoš, Alojz Prah, Alojz Lešar, Franc Volavšek in drugi. Kljub mnogim neprilik am je brigada izvršila 76% plana, kar je vsekakor uspeh, če upoštevamo, da je imela gozdna uprava nepravilen odnos do brigade in ovirala delo s tem, da ni dala na razpolago dovolj orodja, pil, brusačev, žag in železnih zagozd. Tudi v drugi izmeni brigade so posamezniki te desetine pokazali lepe uspehe. Zaradi slabega terena in oddaljenosti sečišča od stana brigade je norma nekoliko manjša. Kljub temu, da je v brigadi do 40% ženske delovne sile, javnosti med brigadirji. Mnogo premalo nam je dalo kulturnega razvedrila večerno petje in plesanje ob tabornem ognju. Tudi komandant je tožil, da doslej res ni bilo v brigadi kulturno-političnega dela. Kljub temu, da je KS v Poljčanah v prvi vrsti dolžan skrbeti za tako delo v brigadi, doslej ni pokazal niti volje za pomoč v tej smeri. Tudi OS v Celju je obljubljal, da bo predvajala kulturno-prosvetna ekipa iz Celja »Težko uro«. Določeno nedeljo so brigadirji nestrpno čakali obiska iz Celja, popravili so že prejšnji večer ustrezajoči oder, vendar napovedanih igralcev ni bilo. Drva, ki jih pripravlja brigada, so večinoma na takem terenu, ki je nedostopen za voznike. Prostovoljci, ki prihajajo iz Celja, pa prenašajo ta drva do gozdne poti. Tako je prihitelo preteklo nedeljo 60 prostovoljcev že s prvim vlakom do Poljčan in so začeli z delom še pred deseto uro dopoldne. Znosili so 70 prm cepanic. Potočnikovi brigadi je dodelila gozdna uprava v Poljčanah 4 brusače in 4 vodje desetin, ki razdeljujejo delo v gozdu, nadzorujejo potek doga brigadirjev in dajejo nasvete. Trenutno dela na tem sektorju 12 mojstrov oglarjev in 17 njihovih pomočnikov. Med drevjem se dviga gost dim kopic, kjer oglarji kuhajo oglje za našo industrijo in tako pomagajo izpolnjevati naš petletni plan. Dnevno gori po pet kop — oglenc, pripravljenih pa je več nadaljnjih kop. Od vseh teh pričakujejo 110 ton prvovrstnega oglja. Oglje se med tem kopiči po skladiščih v neposrednji bližini oglenc, v veliki količini pa tudi kar na prostem, kjer je izpostavljeno vremenskim neprilik am in taiko izgublja na kakovosti, Vsaj tisto oglje, ki je na prostem, bi se moralo nemudoma spraviti do kamionske ceste, kar pa zaenkrat ni mogoče, ker gozdna uprava v Poljčanah nima zadosti vreč. Za kuhanje oglja je doslej pripravljenih 3000 prm drv, za široko potrošnjo te za izvoz pa okoli 3500 prm Za odvažanje teh drv do kamionske ceste je zelo težko dobiti voznike. Ta mesec j@ bilo s tega lektorja apravljenih na kamionsko cesto Žagaj za politično klevetanje Jugosia- de vodstvo demokratične kre ''j®1 * L j, države, ki so jo do včeraj na-eh se jugoslovanski narodi dejansko pr5e. 2a človeški napredek, namreč za vijgVlC0 vsakeža naroda, da neovirano raz- Brigadirji brigade »Romana Potočnika«, ki sekajo drva na Boču Jje ustvarjalne sile, Pri tem ne Ij^ajo od egoističnega ozkega materia-od pomanjkanja želje po sodelo-Peu113 2 drugimi narodi, pa tudi ne od k(1’t;I,1Ilega prepričanja, da lahko kateri veS °srod živi ločeno od drugega člo-'te, temveč iz tega, ker se zavedajo, drug- Predeli človeštva ne more iti po širšega Os v«! Poti kot po poti vedno Pa aia®ja ustvarjalnih sil ljudstva, to aj5 J® mogoče doseči samo z osvobaja-eAT -iudstva izpod vsake vrste tuje hc- fe.n?5li'e. to pa je hkrati tudi edina pot t,.Alcnen a®mu miru, lrJ^lt;il2mu mednarodnemu sodelovanju h Na •0ge Pozitivno stališče tudi do tega pred' primer, ko pomagam brigadirjem pri nji-lli, k ‘oda jugoslovanska delegacija mi- hovem težkem delu,« je odvrnila Slava. t]*Na koncu bi se rad dotakni! še zad- Predloga, ki ga ie sovjetska dele-vSa,‘a stavila skupščini Kot glede na Pr®diog, ki ima namen utrditi mir, 5 (., u e ® a _ _ j u 8 o s 1 ov .i n.s k a delegacija v bjj- b: j ~— ueie^tivija m*- Jlc} ra bo predlagani pakt lahko v res-čt u esen. prispevek za stvar miru samo, bod- PnJ>topen zz vse tiste države, ki ie v želele, kajti do vprašanja miru 'teli ‘Jr®, državam, tako velikim kakor ^teajhnim. 1 deiV;;eT sm? !e8“- da ne bi računali tile v v'i-°go, ki jo imajo danes vele-y vD..A1Vl!.cn>’J človeštva in prav gotovo zagotovitve miru. Toda mi ’»**v e?akopravno sodelovanje manjših ' r.uiJ''1 VE°h naporih za utrditev miru ''UkJ j p.°»-°i' da mir_ ne. bo samo mir za i6?rodnv rza.vei temveč mir enakopravnih ki u, > mir za 'sc, ne pa samo za tiste, 0 v svojih i okafc največ sile. dnevno normo povprečno presegajo in dosegajo. Med posamezniki so do sedaj najboljši: Franc Žagar, Ciril Drobnaik, Milica Korošec, Slavko Nikola, Marica Lašček, Jožica Špiler, Al. Hladte, Franc Krajnc, Štefka Teršek te Slava Berg-haus. Med desetinami pa so najboljše desetine pod vodstvom desetarjev Franca Žagarja in Franca Erjavca, ki nosita že od prvega dne prehodno zastavico in bo ena od njiiju gotovo udarna desetina, nadalje Alojza Hiladina, Slavka Nikole in Karla Berghausa. Med četami pa je najboljša II. četa pod vodstvom Joška Špi-lerja, pa tudi I. četa ne zaostaja za njo. Nov duh je zavladal v brigadi, ko se nam je po nekaj dneh službene odstot-nosti vrnil komandant Dervarič. Z ekonomom Cvetkom Vernikom sta takoj uvidela, da je treba nekatere pomanjkljivosti odpraviti te pristopiti k samoiniciativnemu delu v pogledu preskrbe brigade z boljšo hrano in ureditve prenočišč. Po prvih ukrepih so bili uspehi že tu. Sicer vedno nasmejani šaljivec Karel Krajnc, ki je skupaj z Slavkom Nikolo pripravil v enem samem dnevu 13 prm bukovih cepanic, je nekega dopoldneva, neobičajno resno povraševal po bolničarki. Na vprašanje, kaj mu je, je odgovoril: »S Faniko sva prežagala poleg debla tudi moj čevelj«, mi odvrne Krajnc. »Zakaj pa potem iščeš bolničarko, k čevljarju pojdi,« mu pravimo. Krajnc pa nejevoljno odvrne: »Zobje ,amerikanke1 so se zajedle tudi v moj prst.« Požrtvovalna bolničarka Slava, ki je stalno bivala med nami na terenu in nas spremljala s svojo dobrodušnostjo pri delu, je takoj nudila Krajncu pomoč. Pa ne samo to, ko je opravila obvezovanje, se je ponudila, da bo nadomestovala Krajnca pri delu in že sem jo videl žagati. »Pa to ni delo za bolničarko,« smo pobarali. »Ni to prvi okoli 200 kub. metrov hlodovine in nad 103 kub. metrov drv. Da bi pa bil dosežen plan odvažanja drv in oglja, bi bilo nujno postaviti na mesto bosanske konje, ker je ponekod takšen teren, odkoder se more spraviti les le potom bosanskih konj. Drva so pripravljena v veliki količini, treba jih je le spraviti do kamionske ceste, od koder jih bodo kamioni prepeljali na železniško postajo, nato pa v mesta in kraije, kjer se bodo razdelila potrošnikom. Ta drva pa bodo prejeli prvenstveno le člani sindikalnih podružnic, ki so dale svoje moči na razpolago gozdnim brigadam, kljub temu, da so ponekod prav težko pogrešali delovno silo. Odvažanje drv do kamionske ceste bi pa v veliki meri pospešila žičnica, ki jo že gradijo na Boču. Po naših brigadirjih je za žičnico že pripravljen in očiščen teren, tudi material je že na mestu. Treba je le spretnih rok strokovnjakov te drugih delavcev, da bo žičnica v najkrajšem času dograjena ir, da se bodo po njej stekala drva v dolino do ceste in razdelila med potrošnike, kajti do zime nas loči zelo kratek čas. Uspehi brigade »Romana Potočnika« ki je doslej nasekala v obeh izmenah na< 7300 prm bukovih drv, dokazujejo, da njeni brigadirji, ki so se odzvali klici ljudskih oblasti, pravilno razumevajo po ložaj, ko je treba pripraviti za naše delovno ljudstvo . za zimsko razdobje zadostno količino drv. S svojim neumornim delom in stalnim preseganjem norm sc dokazali brigadirji svojo veliko predanost našemu državnemu in partijskemu vodstvu. ,« . »Tovariši in tovarišice, vendar ne boste dopustili, da bi imela Erjavčeva desetina vedno prehodno zastavico,« nas je nekega jutra v šali pozval pomočnik komandanta tov. Milan Polanc. Mi smo molčali, le tov. Žagar se je značilno nasmejal. Videli smo, kaj pomeni ta smehljaj na njegovem obrazu, kajti Žagarjeva in Erjavčeva desetina se bijeta, katera bo na koncu najboljša. Ponovno je prejel to jutro tov. Žagar prehodno zastavico kot najboljši brigadir v brigadi, ker je sam pripravil prejšnji dan 4 prm bukovih cepanic. Že od prvega dne vstopa v brigado pa smo pogrešali večje kulturnopolitične de- Letošnji plan so še izpolirli — petletnega bodo v štirih letih Delovni kolektiv nadzorništva za vzdrževanje proge št. 5 v Grobelnem je na svoji delovni konferenci z navdušenjem potrdil obveznost, ki je bila Sprejeta na posvetovanju pri Direkciji železnic v Ljubljani, dla bodo namreč železnice izpolnile petletni plan transporta v štirih letih. Ta delovni kolektiv je letošnji plan izpolnil že 3. septembra 1949 in se sedaj obvezuje, da ga bo presegel do konca leta za 25%. S svojim delom daje najboljši odgovor vsem klevetnikom, v svoji državi pa pomaga s predčasnim izpolnjevanjem plana na najuspešnejši način graditi socializem. 1 loiarnl ohnfrc i l|u6l|anE Je brigada Mreja Kebra presegla normo za 253% Zjutraj je bilo že pol ure pred začetkom dela prve izmene pred tovarno zelo živahno. Nestrpnost delavcev je rasla. Tekmovanje, to je bila takrat edina misel vsakega, tekmovanje za višjo storilnost, k j se s tako brzino razvija v vseh strokah. V nsnjarsko-predelovolni industriji, med. katero spada tudi tovtirna obutve v Ljubljani, je tekmovanje že široko razvito. Ta dan pa so se hoteli delavci prebiti še do večjih uspehov. Priprave Najboljša je bila brigada Jerneja Kebra, kjer so brigadirji pri izsekavanju spodnjega usnja za podplate izpolnili dnevno normo s 353%. Posebno se je izkazal brigadir Nace Učakar, k} je v zadnjih štirih urah dela izpolnil 393% norme. V oddelku za pnre-zovanje je tudi brigada Marije Javoršek presegla dnevno normo za 112%. V prirezovalnici so tekmovale tri brigade. Brigada Ivana Bizjaka je bila prva, dnevno normo so izpolnili z Brigada Kebra Andreja je bila v tekmovanju za višjo storilnost najboljša desetih brigad, ki so sklenile tekmovati, so trajale ves teden. Razna posvetovanja najboljših delavcev, brigad-ne koufesepee in razgovori so jim prinesli zaželene uspehe. »Halo, halo, prinašamo prve rezultate«, se sliši glas direktorja tovarne tov. Peternela. Zn trenutek so se obrnile oči vseh tekmovalcev v zvočnike in še hitreje so zabrneli stroji. »Vodja brigade Jernej Keber je izpolnil dnevno normo ob 7-55, brigadir Sotler Ignac ob 8.50, Rudolf Povhe ob 8.45 itd.« Vsako uro so delavci zvedeli za svoje uspehe in to jih je vzpodbujalo še k večjemu delovnemu poletu, številni brigadirji so že v dveh alj treh urah dosegli dnevno normo, v osmih urah pa so jo presegli za 290 in tudi več odstotkov. 229%. Brigadi Ignaca Sotler ja in Marije Hnmerjeve pa sta dosegli dnevno normo z 214 in 215%. V šivalnici, kjer so vključene v brigade, so tekmovale tudi vajenke, so dosegli prav tako lepe uspehe. Angela Korber je s svojo brigado dosegla dnevno normo 151% ostali dve brigadi ki sta tekmovali pa 145-5% in 118%. Z brigadami sta tekmovala tudi Tratar in Mlakar, ki sta se prostovoljno vključila v vrsto tekmovalcev-Mlakar je izpolnil dnevno normo že ob osmi, Tratar pa ob 8-50. V petih urah tekmovanja sta presegla normo za 179%. Vsi ti rezultati, k; so plod naporov in požrtvovanja delavcev, pa nam nazorno kažejo, kako malo briga naše delovne ljudi umazano klevetanje iz vzhoda in zahoda. Udarnik!, novatorfl la radoneltzatorH -borci za dosego plana v tovarni metalnih konstrukcij »Prane Leskošek" Maribor V tovarni metalnih konstrukcij »Frane Leskošek« se borba za dosego letnega plana stopnjuje. Med mladinci, k; so se obvezali, da bodo dosegli svoj letni plan do 28. avgusta, to je do dne pregleda uspehov delavske mladine mesta Maribora, je mladinec tov. Matak Tomislav, ki je svojo obveznost izpolnil tri dni pred rokom, to je do 25- avgusta i 949. in od takrat že dela za leto 1950. V času tekmovanja zn dosego plana je tovariš postal udarnik. Trikratni udarnik Knnac Luka, mladinec, ki dela na vrtalnem stroju, je svoj letni plan dosegel 95%. Bil je prvi. mladince, Iv je najbolje izvrševal svoj letni plain, čeprav ga je pri tem zavirala bolezen. Bil. je tudi med prvimi mladinci udarniki. Novator Rešu jok Radovan, ld g svo jim neomejenim delom na polju radona 1 i za tor s t va i,n novatorstva stalno izboljšuje delovne pogoje, je s svojini ndvatorstvom prihranil tovarni okrog dva milijona dinarjev. Tovariš Rešnjak se je obvezal, da bo s svojimi novator,d vi, ki jih ima že v delu, prihranil tovarni do konca tega leta štiri milijone dinarjev. Tovariš Lozlnžek Andrej, avtogeni rezač, 12 krstni udarnik ter raciona-lizaior, svojo požrtvovalnost stopnjuje Bordon Ivan, novator iz tovarne »Franc Leskošek« ne glede na racine teža v g, ki ga ovirajo pri njegovem delu. Da bo učinek njegovega dela le večji, je na lastn--pest naredil pripomoček za rezanj'-šablon, kar je velikega pomena na ten: Trikratni udarnik Kunac Laka iz tovarne »Franc Leskošek« stroškovnem mestu. Pri sodelavcih je zaradi svojega tovarištva zelo priljubljen, kajti svoje uspehe iin izkušnje rade volje prenaša na mlajše delavce, katerim zelo koristijo izkušnje njegove dolgoletne prakse. Novator čerče Roman iz mehanične delavnice, je na svojem brusilnem stroju naredil napravo, da lahko danes brusimo žage ne samo malega, temveč žage do največjega premera, ki se uporabljajo v jem podjetju. Za svoje delo je dobil zaslužen naziv no-vatorja- V prejšnjem času so morali dajati' iz tovarne take žage na brušenje v druga podjetja, s čimer so izgubili mnogo časa. Racionalizator Vogler Franc, sedaj nadzornik strojnih naprav, je pri brusilnih in drugih strojih napravil pripravo za ohlajanje svedrov in brusilnih priprav z mešano tekočino^ ki je prej neuporabna odtekala, sedaj pa s pomočjo sesalke kroži v območju strojnega parka. Tov. Bordon Ivan je naredil pri- oravo za sklopljen je zračnih cevi, ? katero prihranimo mnogo časa za pritrjevanje cevi na zračne vrtalne stroje. Prihranil je letno okrog 38.000 dinar ev. Tako so v tovarni metalnih konstrukcij »Franc Leskošek« na cehi vseh borcev za čim boljšo dosego letnega plana tovariši, ki nosijo naslove ud-a-i Tka, nova,ti-rja, racionalizator j,a — prvoborcev za socializem. Štev. 39 Rudarji zasavske ga bazena zasipajo laži Iniormbiroga z vedno večjim številom ton premoga V Trbovljah v poslednjem času pogosto vihrajo zastave in tudi v nedeljo so pozdravljale delegate okrajne partijske konference, pozdravljale so vse številne prostovoljce od rudarjev dalje, ki so s prostovoljnim delom počastili konferenco. Delo konference je bilo v polnem teku. Sekretar okrajnega komiteja tov. Dušan Povše je analiziral delo Partije v revirjih, rudarji pa so v rudniku s krampi in lopatami izpolnjevali program svoje voditeljice. V Trbovljah imajo 15 dnevno tekmovanje mladinskih brigad iz vse države, v nedeljo pa so pod geslom za višjo storilnost tekmovale v počastitev partijske konference štiri brigade. Prva, pod vodstvom udarnika Petka Alojza je bila v tem tekmovanju v pravem pomenu besede prva. Skupno z rudarji iz Breze, je s štirimi kopači nakopala 241 ton premoga, to je 60 ton kopaške storilnosti na moža. Izmed vseh brigad je dosegla najvišjo storilnost in hkrati se je Petek povzpel nad svojo prejšnjo storilnost. Drugi je bil Salija Island, ki je vodil rudarje iz Kaknja, Golubovca in Aleksinca. Njegov končni uspeh je bil 325 ton — s šestimi kopači — 54 ton na posameznega. Magister Franc iz Trbovelj je delal skupno z raškimi rudarji in rudarji iz Resavskega bazena. Nakopal je 260 ton, 37 ton na moža. Anton Zagorišek, ki je v prejšnjih tekmovanjih dosegel najvišjo storilnost in postavil nov, doslej nikjer na svetu dosežen rekord, je imel v nedeljskem tekmovanju družbo rudarjev iz Banovičev, Jasenice, trboveljske brigade »Lojzeta Hohkrauta« in zagorske Drnovškove. Zaradi izredno slabega delovišča, zaradi zruška, je bila njegova tonaža nižja. S svojimi 12 kopači je dal 3S9 ton, 32,4 na moža. To je najlepše darilo, ki so ga trboveljski rudarji poklonili okrajni partijski konferenci. Partijska konferenca je bila vzvod, ki je razgibal tekmovanje tako med rudarji v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, pa tudi ostali kolektivi so s tekmovanjem za višjo storilnost izpričali svojo ljubezen do Partije in Tita. Tekmovali so kolektivi Cementarne Trbovlje, steklarne in kemične tovarne v Hrastniku, člani Osvobodilne fronte in kmetijsko obdelovalnih zadrug. Konferenca je med tem ugotavljala, da je delovno ljudstvo revirjev pod vodstvom Komunistične partije doseglo pomembne uspehe pri obnovi naše države in pri izpolnjevanju planskih nalog. Najbolje so se odrezali pač rudarji, ki so zlasti v letošnjem letu dosegli pomembne uspehe z uvajanjem načinov dela večkratnega udarnika Sirotanoviča, to je z gibanjem za večjo storilnost dela v rudnikih. Rudarske brigade v revirjih so dosegle naslednje uspehe: dvanajstčlanska brigada Alojza Petka je 29. avgusta v osmih urah nakopala 517,9 ton premoga, to je 43,16 ton na moža. Brigada Rudari: Idriie Antona Zagoriška pa je s 13 člani 4. septembra nakopala 966 ton premoga, torej 64,5 ton na rudarja. Če upoštevamo, da je bila po starem načinu dela ko-paška storilnost najmanj 12 ton na moža, lahko ugotovimo velike prednosti bri-gadnega načina dela za našo proizvodnjo. Poleg teh so še brigade tov. Rjavca, Magistra in druge, ki dosegajo prav tako lepe uspehe. Ne smemo prezreti osemčlanske brigade Franceta Drnovška iz Zagorja, ki je dosegla 30,9 ton premoga na moža, nadalje brigade Feliksa Štancerja z 49,3 tone na moža, Ferda Bur-kelca s 40,62 tone na moža in Čretnikove brigade s 40 tonami premoga na moža. V hrastniškem rudniku je tričlanska brigada Jožeta Zoreta dosegla storilnost na moža 57,6 ton premoga. K tem velikim uspehom v industriji so največ prispevali udarniki, ki so vzor delavcev in so vedno številnejši. Rudnik Trbovlje beleži 266 udarnikov, Zagorje 210, rudnik Hrastnik 70, cementarna Trbovlje 29, steklarna Hrastnik 41. Udarniki so bili prvoborci v vseh podjetjih, ki so največ prispevali, da je bil plan prve polovice petletke v trboveljskem okraju izpolnjen s 106,1%>. K uspehom, ki jih je navajal tovariš sekretar,, je dodala svoje uspehe z dne 25. septembra steklarna Hrastnik. Tov. Rajh, ki ga je poslal kolektiv steklarne, je na konferenci poročal, da so v steklarni v nedeljo že ob petih začeli s_ tekmovanjem za višjo storilnost v počastitev partijske konference in ob 12,5 urah dosegli dnevni plan, dnevno normo pa presegli za 2S5°/o. Mladinske brigade, ki tekmujejo v hrastniški steklarni za 30 letnico SKOJ-a, prav tako presegajo dnevno normo do 186%. To je najlepši izraz predanosti in zaupanja v naše partijsko vodstvo in hkrati najtežji udarec informbirojevskim obrekovalcem. Okrajno partijsko konferenco je pozdravila tudi prva ženska udarna proizvodna brigada iz kemične tovarne v Hrastniku, ki je ponosno poročala, da so v tekmovanju v počastitev konference izpolnili dnevno normo z 206%, ves kolektiv pa je dosegel dnevni plan z 210%, brigada tovarne zdravil »Lek« pa z 280%. Hkrati je delegacija obljtibila, da bodo v kemični še povečali svoje napore in se še tesneje strnili okrog svoje Partije s tovarišem Titom na čelu. Konferenca je zato upravičeno ugotovila, da nepričakovani udarec sramotne resolucije Informbiroja v partijskih vrstah kot pri delovnih množicah trboveljskega okraja, ni naletel na plodna tla. Delovno ljudstvo odgovarja na in-formbirojevsko kampanjo z nepopustljivo borbo za višjo storilnost dela, rudarji rušijo svetovne rekorde pri izkopu premoga in imena Zagorišek. Petek, Rjavec, Drnovšek, Kmet so ponos ne le zasavskega bazena, ampak vse Jugoslavije. se pripravljajo na trimesečno tekmovanje za dvig storilnosti dela Uspehe, katere so dosegli naši najboljši rudarji Alija Sirotanovič, Skobič in drugi, niso neznani rudarjem rudnika živega" srebra v Idriji, ki je eden najstarejših rudnikov v državi. Idrijski rudarji so pozorno zasledovali uspehe, katere so dosegale najboljše brigade v rudnikih premoga širom Jugoslavije in o tem tudi mnogo razpravljali. Nekateri so celo podvomili, da je mogoče doseči-tako visoko storilnost pri delu. Da bi gibanje za višjo storilnost dela zajelo čim večje število rudarjev, topil-ničarjev in delavcev v zunanjih obratih, idrijski rudarji niso ostali le pri besedah, temveč so začeli z delom in pripravami za trimesečno tekmovanje, za katerega je dal pobudo VIL plenum Centralne uprave rudarjev Jugoslavije. Partijska organizacija je skupaj s sindikalno podružnico izvedla po obratih več delovnih konferenc, kjer so obravnavali vprašanje borbe za višjo storilnost dela. Imeli so tudi sestanke z najboljšimi rudarji iz jaška »Borba« in »Delo« ter s toplinioarji. Stavljenih je bilo več dobrih predlogov, tako glede ustanovitve brigad in postavitve norm, kakor tudi glede samega načina dela. Kot prvi je dal pobudo za višjo proizvodnost dela tov, Pirc Martin, petkratni udarnik in racionaligator. Uvedel je novi odkopni način, s katerim se poveča storilnost dela za 40% in zmanjša poraba jamskega lesa, Topilničarji so izvršili remont vseh peči in se tako dobro pripravili za izpolnjevanje proizvodnih nalog. Prav v tem času, ko nam dežele Informbiroja delajo razne sabotaže, zlasti pri raznih strojnih napravah, so idrijski topilničarji pod vodstvom svojih inženirjev preuredili peč, ki je bila dolga leta, vseskozi od postavitve, neuporabna za proizvodnjo, to pa zaradi tehnično-konstrukcijske napake. Obratovanje te peči bo veliko pripomoglo k dvigu proizvodnje živega srebra. V rudniku živega srebra v Idriji dela po brigadnem načinu le obrat topilnica. Med brigadami je živahno tekmovanje, najboljša pa je mladinska brigada, katero vodi trikratni udarnik Brus Marjan. V tem oddelku je zlasti pohvaliti pravilno sodelovanje tehničnega vodstva z delavci, zato ta oddelek tudi najbolje uspeva. V načrtu imajo tudi ustanovitev ženske delovne brigade, da bo zamenjala moško delovno silo. Rudnik Idrija je tehnično zelo zaostal, zato so delovni pogoji v tem rudniku težji. Avstroogrski in kasneje italijanski kapitalisti so rudnik samo izkoriščali, novih investicij pa v ta rudnik niso vlagali. Poleg slabih tehničnih pogojev dela, je zlasti pereče vprašanje zdravstvene zaščite proti strupenim živesrebrnim hlapom, ki zelo škodujejo zdravju delavcev in povzročajo visok odstotek obolelosti To vprašanje rešuje že d el j časa sanitarna inšpekcija, vendar še do danes niso našli primerne rešitve. Reševanja tega vprašanja se je lotil domači inženir, ki je izdelal filter za masko, ki jo sedaj preizkuša. Če se bo obnesla, bodo sami izdelovali filtre, stare vojaške maske pa bodo dali v predelavo. Zopet bo doma izdelan en nov proizvod in napravljen nov ukrep za zdravstveno zaščito delavcev, s čimer se bo zmanjšalo visoko število obolelih in dvignila storilnost dela. Na zborih rudarjev, ki so njihova tradicionalna pridobitev, obravnavajo rudarji svoja najvažnejša vprašanja in sprejemajo obveznosti. Tako zborovanje so imeli idrijski rudarji 17. t. m., na katerem so obravnavali sklepe VII. plenuma CU rudarjev. Po političnem pregledu in referatu o socialističnem tekmovanju, v katerem je bilo v glavnem zajeto gibanje za višjo storilnost dela, se je razvila živahna diskusija K diskusiji so se proglašali najboljši delavci, tako Simonič Karel, petkratni udarnik, ki je predlagal, da se pri sledelnih delih uvede boljše orodje, katerega lahko izdelajo doma in se obvezuje, da bo s takim orodjem podvojil storilnost dela in prihranil na eksplozivu. Obveznosti pa so sprejeli tudi topilničarji, ki bodo zboljšali kakovost živega srebra in prežgali vso rudo, ki jo bo jama poslala. Na zborovanju so bile sprejete tudi obveznosti, da bodo do 1. X. 1949 ustanovili brigade na vseh delovnih mestih in v delavnicah normirali delo. Idrijski rudarji so sklenili, da se pridružijo ostalim rudarjem v trimesečnem tekmovanju. Tekmovanje so sprejeli tudi obrati med seboj. Pododbor topilnice je pozval na tekmovanje pododbor jame pod geslom »Več kakovostne rude, več živega srebra!« Zbor rudarjev pa je potekel tudi kot protest na klevetniške napade in laži, katere mečejo voditelji Informbiroja na naše partijsko in državno vodstvo in delavski razred Jugoslavije. V odgovor na te klevete so rudarji poslali protestno resolucijo CK KPJ z obljubo, da bodo še povečali napore za čim hitrejšo izgradnjo socializma. Primeru idrijskih rudarjev naj sledijo vsi kolektivi naše Goriške oblasti, kajti to bo najboljši dokaz pravilnosti naše poti v borbi za pravilne odnose med socialističnimi državami, obenem pa bo to dokaz, da lahko tudi majhna dežela z lastnimi silami izgradi socializem. Bozdsi® gospodarstvo Bled, ki is prejelo prehodno zastavo v 's LRS, je prvo v Sloveniji živele z delom po Sirotano-vieevem načinu Za svoje prizadevanje in uspehe pri izpolnjevanju plana je gozdno gospodarstvo Bled te dni prejelo prehodno zastavo vlade LR Slovenije in 200.000 din nagrade. Na slavnostni podelitvi je govoril minister za gozdarstvo Tone Fajfar, v imenu GO ZS Slovenije tov. Bore in v imenu okrajnega komiteja Jesenice tovariš Volč. Direktor gozdnega gospodarstva je ob tej priliki proglasil 83 udarnikov, izrekel pohvalo in podelil nagrado 123 članom kolektiva, med katerimi je tov. Ferdo Korošec prejel še posebno pismeno pohvalo in 6000 din nagrade ministrstva za lesno industrijo. Ponos kolektiva so številni zelo disciplinirani delavci, med katerimi ne smemo prezreti dveh tovarišic Iz Prekmurja, ki delata v brigadi sekačev in v dobi šestih mesecev nista niti enkrat izostali od dela. V splošnem navdušenju je tov. Korošec prečite! resolucijo maršalu Titu, tovariš Dijak, zmagovalec v tekmovanju 22. septembra, pa CK KP Jugoslavije, Tekmovanje za višjo storilnost dela, ki ga je sprožil znani rudar Sirotanovič, tudi med našimi gozdnimi delavci, ki se prav tako kakor po ostalih industrijskih podjetjih borijo za izpolnitev in presego letnega plana, ni ostalo brez odmeva. Gozdno gospodarstvo Bled je prvo v Sloveniji organiziralo tekmovanje za višjo storilnost dela 16. septembra t. L, in to za vsako gozdno _ upravo posebej. Pri gozdni upravi Bohinjska Bistrica na Jelovici je tekmovalo 36 delavcev, vključenih v pet brigad. Komandanti so bili tovariši Franc Tolar, Janez štalc, Alojz Ipavec, Rudi Bremec in Andrej Primožič. Na Pokljuki je istega dne tekmovalo 17 delavcev vseh brigad pod vodstvom Toneta Dijaka, Alojza Vončine in Ferda Korošca, ki je bil prvi pobudnik tekmovanja za višjo storilnost v gozdni industriji po Sirotanovičevem zgledu. Po njem bodo imenovali v gozdarstvu delo za višjo storilnost »Koroščev sistem«. Se v prvem tekmovanju pod geslom za višjo storilnost, 16. t. m., so dosegli pomembne uspehe.^ Prvi je bil Ferdo Korošec. Njegova brigada je izdelala 62,53 kub. metra hlodovine, 5,77 kub. metra celuloze, 0,97 kub. metra drv, skupaj 69,25 kub. metra, na posameznika pa 9,89 kub. metra. Na drugem mestu je bila brigada tovariša Ipavca z 9, 87 kub. metra na posameznika, tretja Bremčeva z 9,81 kub. metra, na četrtem Dijakova z 9,58 kub, metra, na petem Tolarjeva z 9,27 kub. metra, na šestem Štalčeva z 8,19, na sedmem Primožičeva z 8,15 In na osmem brigada tov. Vončine s 7,62 kub. metra. Uspeh lahko precenimo le, če ga primerjamo z normo, ki znaša 2,90 kub. metra na posameznika. Drugo tekmovanje so organizirali na skupnem sečišču na Pokljuki 22, septembra. Tekmovalo je 37 tekmovalcev v šestih brigadah. Z Jelovec sta se udeležili tekmovanja Bremčeva in Ipavčeva desetina in Dijakova, Koroščeva, Krekova ter Pušnarjeva brigada s Pokljuke. Pri ugotavljanju uspehov posameznih brigad je vse presenetila brigada komandanta Dijaka, ki je s štirimi ljudmi izdelala 48 kub. metrov hlodovine. 0,8 kub. metra celuloze in 3,93 kub. metra drv in tako dosegla normo s 475%. storilnost na moža pa je znašala 13 kub. metrov, česar doslej še niso dosegli v gozdni industriji. Bremčeva brigada je dosegla 10,05, Ipavčeva 10,11, Koroščeva 10,08, Krekova 8,75 in Pušnarjeva 5,38 kub. metra na moža. 126 odstotkov______________ v bombažni tkalnici Vižmarje nad Ljubljano Ves čas mu roji po glavi: »Piami Mesečno! Kumulativni Vraga, samo 90% 1 Ne ne, to ni mogoče 1 — Saj smo bili v prvem polletju vedno med prvimi 1« Pogovor z mojstri; posvet z delavci; preklinjanje uprave za delovno silo, ki ne nakaže potrebne delovne sileI — Vse to in drugo, toda mesečna kumulativa je še vedno samo na devetdeset odstotkov! — Kaj ali res nj nobenega izhoda,! — Niči Kot odmev na to: samo 90%! In tako gre iz ure v uro iz dneva v dan! — V tovarni vlada že nerazpoložen jel Stroji, katerih mojstri, sekajo v gozdnih brigadah les, so kot dimniiki na pogorišču, žalostni in osamljeni .. ■ Toda kar naenkrat , kot blisk iz jasnega: »Ga že imam!« »Koga? Ljudi? Plan?« »Ne, ne! — Sirotanovič, Petek, Dernovšek! — V teh odločilnih ljudeh vidim rešitevl« »Pa dobro, saj ti jih uprava za delovno silo ne bo nakazala! — Sam vdiš, da jih raje pusti doma brez dela, kakor pa da bi jih nam dala!« »Bedaikl«... In že je bil organiziran sestanek tovarniške celice skupno s sindikalnim odborom ter vodstvom tovarne! — Sklep je bil napravljen: brigada se sestavi iz najboljših tkalk, ki bo v nedeljo skupno tekmovala .. ■ Potem še delovna konferenca tkalnice in brigada z brigadirko Zupančič Francko je bila ustanovljena. Tisto noč nisem mogel spati. Ves čas sem premišljeval, ali bodo vse prišle, ker ena je že prejšnji dan odpovedala, češ da je že karto kupila za v Gotico. No pa smo postavili drugo. Pa vendar, saj oni dve sestri nista bili talko navdušeni in pa koliko bo brigada presegla normo, desei petnajst, morda še celo dvajset odstotkov. Več nisem upal misliti. Ampak ob pol petih moram pa 16 vstati! ..z Poglej, še tista mladinka Rozika, je včeraj odpovedala, je prišla. N°’ odločila se je, da bo tekmovala izven brigade. Da vidite! Tkalnica lepo očiščena, stroji brigadirk okrašeni, na steni P® velika parola: Pod vodstvom nas* slavne Partije, *i gradimo socializem SirenaI V istem trenutku vsi strop naenkrat, začelo se jel — Nepopisno Ropot strojev, najlepša pesem živijo; n ja! Zareče oči brigadirk! Pazi, eedaJ jih je že objel tekmovalni duh. .K<® bi trenil že so čolnički zamenjan1' premik rok, prestop, vse izračunanOi premišljeno, nič ne gre v izgubo, vs® gre hitreje in hitreje, ne veš, k at er® je boljša, Francka ali Štefka, Rozik® ali Pepca ne vidiš več posamezne, t* je samo dvanajst, štiri in dvajstet i® dvoje žarečih oči, tri sto, štiristo, pet' sto, šest sto tisoč. Prve štiri ure je norma dosežena 21% dobro, da le ne bi v naslednjih štirih urah popustili. Toda n* videti, zdi se, da so šele sedaj začel® tekmovati, da stroji še hitreje tekočo® so gibi rok še bolj urni. Ko pa sliši]® rezultate štirih ur vsake posa.mezn®' čutiš žar njihovih lic ponos njihovi® oči. veš, da bodo dosegle še več. In res, v osmih uraih tekmovanja r brigada dosegla normo 126,9%. — Vrl® mladinka Rozka Kunstelj pa na svojih dveh strojih 130% • Za to zmago, tovariši, ni treba komentarja. ker mi vsi vemo: Ljudsti® Tito in Partija to je eno in delovf ljudstvo mora in bo zmagalo! tkalke predilnice IN TKALNICE TRŽIČ se vedno v večjem številu vključujejo v brigadni način dela Po prvih uspehih, katere so dosegle tržiške tkalke pri svojem prvem tekmovanju še niso bile z uspehi popolnoma zadovoljne, temveč so se ponovno posvetovale, d n bi tekmovanje še bolj razširile. Pri prvem tekmovanju je tekmovala samo ena brigada in tov' Arnež Angela na 12. strojih brez pomočnic. Pri tem tekmovanju 20. IX. 1949, pa je tekmovalo 14 tkallk v 4 brigadah na 94 strojih. Doseženi usipehi so pokazali, da so v velikih primerih mnogo boljši, kakor pa pri prvem tekmovanju. Tako so tekmovali v prvi brigadi tov. Sova Stanko, ki je presegel normo za 129,2%, dalje tov. Novak Vinko mladinec, ki je dosegel v brigadi najboljši uspeh, saj je presegel normo za 129,4% in tov. Stegnar Marija, ki je presegla normo za 123,6%-V drugi brigadi so tekmovali tov. Arnež Angela, normo je presegla za 140,8%. tov. Aljančič Helena, za 137,7% im tov. Konjar Jelka za 131,3%. V tretji brigadi so tekmovale tov- Gašperlin Marija, presegla je normo za 106,6%, tov. Sajevic Roza za 109,6%, tov. Klemenc Antonija za 109,4% in tov. Torč Ivana za 114,1%. V četrti brigadi P® 60 tekmovale tov. Meršol Ana, ki je PrC segla normo za 121,8%, tov. Trude® Pepca za 122,3%, tov. Zavrl Francka za 120,7% in tov. Ahačič Francka z® 112,8%. Po končanem tekmovanju s° imeli naslednje rezultate: Prva brig®' a je delala na 24 tkalskih strojih s presegla normo za 127,3% in izK® istila stroje 98,3%- Druga brigada j6 elala prav talko na 24 strojih in je resegla normo za 136,6% in 93,4% iz oristila stroje. Tretja štiričlansk® rigada je delala na 70 strojih m f koristila stroje za 94,7%, normo Jr s presegla za 109,9%. Četrta brig® ra v tako štiričlanska je presegla n°J io za 119.4% im za 97,5% Izkoristil troje. Delala je na 16 strojih. Ponovno je najboljši uspeh P0** ala tov- Arnež Angela, ki je Prese”,a ormo 140,8% im 98,6% izkoristi1 tr°ie- . , ... ji- Tekmovanje se bo vedno bolj , ilo, saj je vedno več zanimanja m talkami, da bi tako tudi pravoča® ipolnili letni proizvodni plan. ?r iko se bodo vključile v tekmovaM Delovni holtkliil Soriške oblasti v borbi za plan V okviru tekmovanja za počastitev II. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ so delovni kolektivi Goriške oblasti dosegli prav lepe uspehe. V tem tekmovanju je sodelovalo 28 delovnih kolektivov. Oblastna ocenjevalna komisija je ocenila kot najboljše delovne kolektive, ki prejmejo tudi praktične nagrade od Oblastnega odbora ZSJ za Goriško oblast: Tovarna pohištva Solkan — radijski aparat. Tovarna lesovinskih plošč 11. Bistrica — opremo za 2 ekipi odbojke, LIP Št. Peter na Krasu — knjižno nagrado, DEŽ Št. Peter na Krosu — umetniško sliko, Železniška postaja Dutovlje -r knjižno nagrado, Okrajno mehanično podjetje Solkan — umetniško sliko, Kamnolom Kopriva Sežana — radijski aparat, Rudnik Timov — Vremski Britof — knjižno nagrado. Med nagrajenimi kolektivi je najbolj vklna tovarna pohištva v Solkanu, ki je eno izmed tistih podjetij, ki so se rodila v prvi petletki. V letošnjem letu se je tovarna že razširila in v I. polletju plan izpolnila 100 odstotno, kljub tehničnim oviram in pomanjkanju strokovne tehnične sile, za kar so prejeli pismeno pohvalo od GO ZSS, kot najboljši delovni kolektiv LRS lesne predelave. Delovni kolektiv čakajo velike težave in mnogo požrtvovalnosti, če hoče izpolniti plan II. polletja, ki je za 130 odstotkov večji od plana v I. polletju. Za dosedanje izvrševanje plana gre zahvala vsemu kolektivu, posebno pa obratovodjema Germiščku Alojzu in delovodji Matežiču Jožetu, ki so s pravilno razporeditvijo delovnih mest m strojev mnogo prispevali k pravočasni izpolnitvi plana. Ob priliki podelitve prehodne zastavice od GO ZSS Tovarni pohištva v Solkanu, sta na ta dan tekmovali dve skupini, ki sta dosegli naslednje rezultate; Prvo skupino (veliki gater) je vodil tov. Škarabot Anton. V dveh urah je bilo na dvojnem rezu razrezano 19,471 m" lesa. S tem je bila norma presežena za 209 »/o. Drugo skupino (mali gater) je vodil tov. Vizin Andrej, ki je v treh urah na dvojnem rezu razrezal 11,419 m" lesa in presegel normo za 216 °/o. To je bil za tovarno velik dogodek. Kmalu za tem je druga izmena napovedala tekmovanje prvi izmeni in sprejela obveznost, da bo tudi ona začela z novim načinom dela. Žaga je imela ob koncu prvega polletja 680 kub. metrov zaostanka zaradi pomanjkanja hlodovine. Ta zaostanek so sklenili delavci v okviru tekmovanja ob II. obletnici priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ, pristopiti do 15. septembra. Obveznost pa so izpolnili že 30. avgusta. Kljub temu, da so stroji na žagi stari, se je zmogljivost strojev in storilnost dela dvignila od 2,20 kub. metrov v lanskem letu na 3,20 kub. metrov v letošnjem letu. Delovni kolektiv se je izkazal tudi pri gradnji industrijske šole. Obljuba, da bodo šolo dogradili do 15. septembra so izpolnili že 10 dni pred rokom. Tovarna lesovinskih plošč Ilirska Bistrica si je v tekmovanju zadala nalogo, da bo poleg izvrševanja planskih nalog, posvetila vse sile ureditvi tovarne. Zasteklili so skoraj vsa okna, ki so bila prej zabita z deskami. Prečistili so prostore, posamezne izmene pa so tekmovale v čistoči pri strojih, kar je zelo izboljšalo red in čistočo v tovarni. Ta tovarna pa se odlikuje posebno v ideološki vzgoji. V času tekmovanja so imeli redni študij. Ustanovili so si fizkulturni aktiv, v katerega so vključeni vsi mladinci, ki redno vadijo nogomet in odbojko. Nič manj ne zaostajajo za navedenima kolektivoma ostali nagrajeni kolektivi, saj so pokazali v tekmovanju dovolj požrtvovalnosti, posebno pri izpolnjevanju plana. Tako sta okrajno mehanično podjetje in livarna v Sol- s kanu dosegla plan asortimenta s Ji, odstotki, finančni plan pa s 103 od®**L ki, očistili in pregledali so 8 stroj., ter jih tudi zaščitili. Obiskali so 3 ske v KOZ-ih, kjer so opravili 120 1 prostovoljnega dela in ustanovili ** ljudske tehnike. LIP Št. Peter na Krasu Je v ^ movanju stalno presegal planske A, loge, zmanjšal neopravičene izosta®^ na 0.05 odstotka ter uvedel zelo do® „ agitacijo in propagando za udarni*1« in racionalizatorstvo. Na proslavi ‘ bilo proglašenih več udarnikov in ^ cionalizatorjev. Uvedli so študij brigadah ter tako organizirali 1? indijskih krožkov. Sindikalna ca je organizirala prostovoljne ne®^ ske akcije in v tem razdobju opr® 917 ur prostovoljnega dela. Ostala nenagrajena podjetja so Jel kazala pri izpolnjevanju plana Vjw dobre uspehe. Pri njih je šibka v kulturno-prosvetnem delu. Vse Lf malo je študijskih sestankov, k®lcij-nih prireditev in tako dalje. Agtivpir ske oblike se v zelo majhni meri rahljajo, kar velja tudi za nagr®^ kolektive. Nimajo uvedenih Sr® 0 1 nov, delavcev ne seznanjajo dne jj® uspehi ali neuspehi pri izpolnj6' plana itd. . gl Vrsta podjetij tekmovanja * V y 6® sprejela, mnogo pa jih je tud1* sredi tekmovanja izostala. Zelo yji® je kolektivov, ki so redno. porocali ocenjevalni komisiji- 1 Lvni® kljivosti, ki so se ugotovile v ^ h® vanju, bomo morali odpraviti, ^ju®' naše delo še plodonosnejše. b pr1' vanjem v počastitev II. obletu, ^jeK' ključitve SP k FLRJ so delovni *r®v tivi dokazali, da nas ne morti uSt»" nobene spletke in obrekovani .g^5n viti pri delu in v borbi za ,so,c!i!,ra P*?e' izgraditev in izpolnitev j^no'8 n/;, na. po drugi strani pa bo te„K „ad®!J in dviganje storilnosti del® sp j^IeM n ja dnevna naloga delovnin vov Slovenskega Primorja. TEDEN MATERE IN OTROKA je posvečena materam in otrokom največja skrb .Danes, ko ustvarjamo temelje težki lično služil v letnem času opuščen tomistriji, je nadvse važno vprašanje ograjen prostor v parku, ki lahko vključitve žene v proizvodnjo. Naše kljub temu služi v zimskem času svo-zene smatrajo danes kot svojo dolžnost, j emu namenu- Požrtvovalne žene v Ga-da se vključijo v delo v industriji ali berju pa so si postavile v plan, da kmetijstvu v okviru k m eč. k o -ob deloval - bodo v najfkrajšem času ustvarile s luh zadrug. pomočjo članov OF otroško igrišče, Kakor v drugih industrijskih sre- kajti otroci v Gaberju so izpostavljeni “tičih vlaga ljudska oblast tudi v Ce- na zelo prometni Mariborski cesti, Tudi za te je v ljudski državi dobro poskrbljeno lju mnogo truda in skrbi za zaščito hater, ki so vključene v proizvodnjo-2e pred tremi leti je bil otvorjen v Oblakov: ulici Dečji dom. Tu je danes otrok, ki jim posveča osebje najdejo pozornost in jih z ljubeznijo Qe£uje, vsak drugi dan pa jih obiskuje ravni k. Dom je pretesen in bi bilo lahko v njem največ do 30 otrok. V domu so naši; varno zatočišče otroci “rez staršev, sirote in otroci nezakoniti^ mater Domu bo treba pripraviti ?troško igrišče in dobaviti malčkom igrače, ki jih tako pogrešajo. Patro-“ti nad domom ima sindikalna podruž-;Vca Tovarne hlačevine, ki bo gotovo tibela, da bo ostal dom tudi v bodoče a enaki višini. dy ^cčje jasli pod Jožefovim hribom so u8o zatočišče otrok naših delovnih ; aJ®r v starosti do treh let. V jaslih [-. 3 otrok, s čimer je presežena zmog-Jivost ustanove. Prostori so vsekakor j retesni in tudi sicer stoji stavba go-0'o na neprikladnem mestu- Z vsakim dnem se pojavlja v večji to eri vprašanje ustanvaljanja otroških jasli v sindikalnih podružnicah Tovarne emajlirane posode. Cinkarne, Tovarne perila, Tovarne hlačevine in industrijsko središče, kakor in,V'e -*e’ S!ta vsekakor premalo dva do-va za malčke do treh let. Z ustanovitvijo takih otroških jasli, bi bil znatno razibrememjen Dečji dom in otroške jasli. V pogledu prehrane naših otrok je v Celju dobro preskrbljeno. Vse šole ‘tn a jo svoje mlečne kuhinje, prav tako Pa tudi vse terenske četrti v območju MLO. Otrokom je za malico na razpo-pgo mleko in obložen kruh, Rriporoč-llv<> pa bi bilo ustanoviti centralno tolečno kuhinjo. v> Otroško restavracijo imamo le eno-vtino bi bilo ustanoviti še eno v Ga-Dečja restavracija je zelo dobo?, tiskana in nudi otrokom precej izbiro, poleg tega pa najdejo tudi svojevrstno razvedrilo. *_Ob Savinji je pripravila I. in IV-otroško igrišče, ki ga bo pa treba 1 Za drugo leto bo pa misliti toni na centralno igrišče, za kar bi od- innogim nevarnostim in nimajo nobenega primernega prostora za igranje. Nad 90 otrok zaposlenih mater pa je našlo prijetni in varni kotiček v Domu igre in dela v Gaberju. Otroci so razdeljeni v skupino najmlajših, ki so že odrasli jaslim, v srednjo skupino od 4—5 let ter v skupino predšolske dece. Slednji se pripravljajo pod skrbnim pedagoškim vodstvom za prvi razred1 osnovne šole. Prvi dve skupini pa se izživljata pretežno v igricah. Vzgojiteljica jim pripoveduje poveistice, vadi jih v risanju in ročnem delu. Iz teh otrok veje polno zdravja in otroške razigranosti, kar priča o zelo izdatni in obilni hrani. V lan sik, pomladi smo dobili v Celju nov Mladinski dom- Taim, kjer so nekdaj šolske sestre zapirale mladino pred svetom, pred stvarnostjo, jo vzgajale v mlačne ljudi, se danes razlega vrisk nove mladine. Dom nosi ime po naši hrabri talki Tončki Čečevi. Z ustanovitvijo tega doma je bilo rešeno marsikatero težko 'socialno vprašanje-V domu je okrog 90 otrok — šolske mladine, čeprav lahko dom sprejme le 60 otrok. Ob otvoritvi je bil dom namenjen le za notranje gojence, zaradi pomanjkanja DJD-ov, pa je bilo sprejetih v dom precej zunanjih otrok, t. j- šoloobveznih otrok zaposlenih mater. Učne moči nudijo otrokom dnevno najmanj dve ur, pomoč pri učenju. Notranjim gojencem pa je posvečena še posebna pozornost pri vzgajanju. Že zaradi okolnosti, da bi bilo nujno ločiti zunanje ocT notranjih otrok, bi bilo treba dom znatno razširiti. Za vsa vprašanja, ki se postavljajo pred nas v pogledu posvečanja pozornosti materj in otroku, pa bi morale imeti večje razumevanje množične organizacije, predvsem sindikalne podružnice. Težko se pogreša povezava sindikalnih podružnic z otroškimi jasli, Dečjim domom, Mladinskim domom in DJD-om. Vse to, kar smo že dosegli v zaščiti delovne matere in otroka, je v primeri s potrebami, ki rasejo te dneva v dan, mnogo premalo. Na vsakem koraku mora jo otroci, mora mladina čutiti našo skrb in ljubezen. G. Razstava „Mati le otrok" v Liublfaol j .Medtem ko naši likovni umetniki: <•«00, Pengov Sl, Zupanc-Sodnikova, l^.eria, Perko, Debenjak, Sedej in Ger-v Umetniški zadrugi razstavljajo dela, ki so vsa posvečena materi q otroku, je ministrstvo za zdravstvo v otrok ^ u^c* Priredilo razstavo »Mati in Prikupno in dognano prirejena raz-ministrstva zdravstva nam v polni j, 'prikazuje trud in voljo naše oblasti rjjr&i ta mater in otroka, posebej pa še, tig Pomaga oblasti pri tem Antifašistič-taJr°nta žena in druge množične organi-»0,-t,e- Razstava nam prikazuje sliko raz-a Vsestranske zaščite matere in otroka. domovi, ki nudijo socialno in Dtaji^veno ogroženim dojenčkom in w otrokom vso nego, oskrbo in p0y ,0, 80 prva skrb države. Prav tako v , '{a vso pozornost otroškim oddelkom kjer otroci nimajo samo lem j Prikupnih bolniških prostorov, tudi urejena sprehajališča, in igri-z8 ' Otroška okrevališča so ustanovljena okrr°he' ki so slabotni, bolehni in v kr£anju. Počitniške kolonije Rdečega tjj dopolnjujejo hotenje, da so prav «0n ait otroci v počitnicah deležni zraka, veselja. Isto nalogo imajo mla-8an,-„ domovi RK, ki skrbe tudi za pre-s^mne grške otroke, kar dokazuje, da države za otroke presega naše čg 0 meje in postaja internacionalna. !>osliav:Vrav na$a oblast, oblast nove Ju-*iorp, je tista, ki je vsa pripravljena da ipt^oza mladino, dokazuje dejstvo, *kenn . 1Jo9 ni bilo niti enega Mladin-2 °ma, letos pa jih imamo že 13. katerih starši pomagajo pri *arna'h Qc\ahzma s tem, da delajo v to-l° Posfn H.mkih, gozdovih, pisarnah itd., V0™™} igre in dela, od ?° jih jlacp9, .ni hil° nobenega, danes *lfok J® °6’ ki morejo sprejeti 4500 oci so pod nadzorstvom. Imajo svetle notranje prostore s počivališči in jedilnicami, na urejenih vrtovih pa uživajo sproščeno veselje v igrah. Prav posebno skrbi naša oblast tudi za invalidne otroke in otroke padlih borcev preko skrbniških organov pa ščiti sirote, socialno ogrožene in druge otroke, ki so potrebni posebnega varstva. Ta zaščita je že postala množična, posvojitve otrok naraščajo in skrb za njih razvoj je že stvar vseh zavednih delovnih ljudi, kar se kaže tudi v ljubezni do bosanskih otrok, ki imajo svoj dom na Vranskem. Država pa skrbi tudi za duševno defektno deco, s čimer razbremenjuje njihove starše, ki se morejo tako posvetiti delu. . V veliki meri pomaga državi Zveza pionirjev FLRJ, ki ima do zdaj že 1483 odredov s 173.158 člani, ki se ne udejstvujejo samo v raznih krožkih (orkestri, krožki tehnikov, dramatski krožki, pevski zbori itd.), temveč tudi v fizkulturi, kjer si jačijo tudi telo. Z vsemi temi ustanovami ljudska oblast omogoča, da morejo tudi matere graditi socializem, saj le socialistična domovina skrbi v polni meri za matere in otroke. Tako so naše matere že zaposlene v vseh panogah industrije: v livarnah, lesni industriji, predilnicah, rudnikih, gradnjah itd. itd., pa tudi v pisarnah in drugod, zadružništvo pa bo osvobodilo tude kmetske matere, saj je danes že 312 kmetijskih obdelovalnih zadrug s 6234 družinami in z 12.370 ženami, ki pomagajo obdelovati 56.383 ha zadružne zemlje. Vse to nam pripoveduje ta razstava z raznimi grafikoni, statistikami, fotografijami, maketami itd. itd., kar nam oživi pogled v bodočnost, ko bodo naši otroci dorasli in dograjevali še tisto, česar mi še nismo mogli. Takrat bodo vedeli, kaj vse jim je dajala ljudska oblast in mi — in bodo s še povečano silo dajali naprej. Naj nihče na zamudi ogledati u to razstavoi, Odgovor štorskih martinarjev radiu Budimpešta Ko se je v četrtek zvečer vrnil tov. Franulič Anton s konference sindikalnih aktivistov pri KOS-u kovinarjev v Celju, je razburjen pripovedoval svojim tovarišem v martinarni, kako je klevetal radio Budimpešta naše junake dela, naše zmagovalce v socialističnem tekmovanju. Franulič je večkratni udarnik, v marti-nami je pa še mnogo udarnikov in nagrajencev. Mojster izmene tov. Kerštajn je sam udarnik in odlikovan z medaljo dela. Ni čuda, če je vsa posada bila razburjena nad tako nesramnimi klevetami, kot si jih dovolijo naši sovražniki okoli radia Budimpešte in ostalih in-formbirojevskih postaj. Radi bi odgovorili tem obrekovalcem naših najboljših predstavnikov rudarskih revirjev. Res se je martinarjem kmalu nudila prilika za pravilen odgovor klevetnikom. Kmalu po polnoči so jim javili transportni delavci, da je prispel vagon ustrezajoče rene. Takoj so sklicali v martinarni sestanek. Brigadir — komandant zakladalcev je pozval svoje tovariše, naj sedaj pokažejo, da znajo tudi oni v rekordnem času založiti peč. Navdušeni so sprejeli predlog tov. Gerdine Petra, večkratnega udarnika. Brigada nakladalcev »Slavka Šlandra« je pripravila material. Čim je stekel šarz, so pregledali dno in s »hura« vzkliki začeli zalagati _ ob 5. uri 5 minut. Mojster Kerštajn je nadzoroval delo in priskočil na pomoč, če je pretila kaka ovira. Kovač Hiti m laborant Kavka se nista mogla dovolj načuditi spretnosti in požrtvovalnim naporom brigadirjev brigade zakladalcev »Staneta Rozmana«. Razburjen je delal komandant tov. Gerdina, šlo je za prestiž brigade, vendar je šlo v glavnem za povečanje proizvodnosti dela in boljšo kakovost. Tu hočejo prispevati njegovi brigadirji, tu hočejo pokazati, da ne zaostajajo za brigadirji Razingerjeve izmene. To se je čitalo slehernemu na obrazu. Kopali so se v znoju, vztrajno pa so kljubovali vročini in ostalim naporom. V naglici jim je zdrknil lopar s podstavka, žareč lopar so pograbili kar z rokami, da je zasmrdelo po zasmojenih usnjenih rokavicah, lopar je že bil na podstavku in z večjim tempom so nadaljevali z zalaganjem. Mojster Kerštajn je štel zadnje minute, komandant brigade je bledel v nervozi. Končali so ob 5.35, peč je bila do stropa natrpana. V pičlih 30 minutah so založili 30 ton materiala in s tem prekosili brigadirje Razingerjeve izmene za 8 minut. Že med zalaganjem so, čeprav izmučeni, vriskali in peli, tako jih je znal bodriti komandant brigade. Začudeni so jih poslušali delavci ostalih obratov, kmalu pa so jim presenečeni čestitali k tako lepemu uspehu. Martiharji v Štorah so beležili dobre čase zalaganja že v januarju, ko so dosegali v 24 lira-h po 5 šaržev. Takrat jih je vztrajno učil In vadil mojster Plajh. Zdaj seveda ne bo mirovala brigada zakladalcev »Matije Gubca« na Plajhovi izmeni. V kratkem bodo še ti brigadirji pokazali svoje izkušnje in svojo vztrajnost. »Tako smo najlepše odgovorili lažnivcem in obrekovalcem iz Budimpešte«, pravi ves vesel tov. Franulič.» Pa tudi najdostojneje« poudari mojster Kerštajn. To lahko s ponosom trdimo tudi mi. GRADIS SAVICA najboljši gradbeni kolektiv Slovenije Tudi grafičarji tekmujejo po Sirotanovičevem načinu Kdor pozna grafično industrijo ve, da je prav v tej industriji najteže najti način, kako tekmovati po novem načinu, oziroma doseči višjo storilnost dela. Ko so delovni kolektivi tiska rake industrije dan za dnem čitaili o velikih uspehih, ki so jih zn čiim večjo storilnost dela dosegli rudarji naših premogovnikov, železarji in tekstilci so se tudi oni odločili, da se pomerijo z ostalimi kolektivi. Medtem ko smo med produktivnimi grafičnimi podjetji pripravljali, kateri način dela bi bil za »poizkusno« tekmovanje najprimernejši, so se v Mariborski tiskarni že odločil, da bodo tekmovali v četrtek 22. t. m- in sicer v oddelku knjigoveznice. Tekmovale so tri brigade, ki so v osemurnem tekmovanju presegle dnevno normo za 144.79%. Najboljša je bila prva brigada, ki je izpolnila normo z 258,71%- Ali poznate kolektiv Kartonažne tovarne? V njej je zaposlena večinoma ženska delovna sila■ Ni jih bilo težko pripraviti na tekmovanje, težko jim je bilo reči, da ne morejo vse tekmovati zaradi različnega načina dela in premajhnega prostora tovarne same- Tako so se odločile, da bo tekmoval tokrat oddelek za izdelavo škatlic za cigarete, druga nedeljo pa zopet drugi. Že zunanji videz tovarne je povedal, da se v tej tovairni ne dela kakor običajno, ampak da se tukaj pripravlja no odgovor :n formbi roj e v sik: tn klevetnikom. In veste, kakšen je bil? Po dveh urah in 50 minutah je brigada tov. Fani Toršček dosegla dnevno normo. V celotnem tekmovanju pa je dnevno normo presegla za 201%. Tudi ostali dve brigadi sta presegli dnevno normo in sicer brigada iov. šerh Štefke za 154% in brigada tov. Puzelj Fani za 153%. »Že ob pol dveh sem ee zibudll in nisem mogel več zaspati,« je pripovedoval po končanem tekmovanju dvakratni udarnik tov. Hvale Maks, vodja H. brigade, ki je tudi tekmovala v nedeljo 25. t. m. v knjigoveznici »Ljudske pravice« pri lepljenju platnic. Kako tudi ne? Saj so tekmovali prvič po Sirotanovičevem načinu- Da so uspehi biti vredni novega načina tekmovanja, nam pričajo doseženi rezultati. Brigada tov. Hvaleta je presegla dnevno normo za 90% in brigada tov. Srakarja za 64%. V soboto je za kratek čas utihnilo brnenje kompresorskih kladiv, ki v rokah naših udarnikov in radonatizatorjev ustvarjajo v skalovju novo pot strugi Savice, Delovni kolektiv Gradisa v Savici se je sestal pod vodstvom šeiinženirja Milivoja Šircelja ca delovnem sestanku In pregledal dosedanje delo. Brigadirji in udarniki! Ilovar, Pregelj, Norine, Šinkovec, Šuligoj, Celec, Sever in drugi, ki bijejo neizprosno bitko za dosego planskih nalog, so kritično ocenjevali vse podrobnosti ter predlagati nove ukrepe za izboljšanje in pospešitev dela. Na zagorelih obrazih minerjev, beto-nerjev in tesarjev je odsevalo zadovoljstvo, ko jim je bilo sporočeno, da je vlada LRS proglasila Gradisov kolektiv v Savici za »najboljši gradbeni kolektiv v Sloveniji«. Zaradi tega priznanja pa se niso prevzeti. Začeli so se posvetovati, proučili grafikone, izmenjali pridobljene izkušnje ter določili program in obveznosti, ki jih je treba brezpogojno izvršiti, da bo uspeh popoln. Samo za kratek čas so ustavili stroje in odložili orodje. V največji naglici so uredili v delavskem naselju slavnostni prostor ter pripravili vse potrebno za kratko proslavo. Zbrane delavce in goste je pozdravil šel gradbišča, ki je na kratko orisal borbo in težave, ki jim je delovni kolektiv moral kljubovati, da je dosegel planske naloge. Izjavil je, da se bo kolektiv v nadaljevanju del še odločneje lotil določenih nalog ter zastavil vse sile za izpolnitev plana pred določenim rokom. Pomočnik ministra tov. ing. Muha je v svojem govoru pohvalil visoko zavest vsega kolektiva in jim je izročil prehodno zastavo. Člani kolektiva so izjavili! »Pošteno smo si jo priborili — in obdržali jo bomo do končne izgraditve hi-drocentrale.« Posamezni brigadirji so tekmovali v novih obveznostih, s katerimi so zagotovljena dograditev hidro-centrale v določenem roku. Brzojavne resolucije predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku, podpredsedniku in ministru za gradnje tov, Ivanu Mačku ter Centralnemu odboru Zveze sindikatov Slovenije predstavljajo vrsto novih obveznosti delovnega kolektiva in obsodbo klevetnikov iniormbirojevskih držav. Na dopustu v Domu Toneta Čufarja Poslovil sem se, da ee odpeljem na Gorenjsko v sindikalni počitniški dom »Toneta Čufarja« na svoj prvi dopust. Dolga je bila pot od meje naše ne-osvobojene Koroške čez vso Slovenijo zopet na koroško mejo, blizu katere se nahaja ta Čufarjev dom. Koliko bi bila bližja pot »kozi Celovec, Podrožco in Jesenice? Tako pa sem šele v dveh dnevih prispel iz Mežice do Lesc. Ko je prišla na oddih nova skupina dopustnikov, med katerimi sem bil tudi sam, je pred domom nastal pravi hrup. Ni bilo konca pozdravljanja in stiskanja rok z dopustniki, ki so bili že tam. Ta hrup pa je povečalo še zvenenje kravjega zvonca in tovariš upravnik nam je pojasnil, da s takim zvenenjem, ki je že tradicionalno v tem domu, sprejmejo vsakega novega dopustnika. Za tem so nas »dobile v roke« kuharice. Ko sem prišel v jedilnico, mi je postalo kar veselo pri srcu, ko sem pomislil, da so tu nekoč živeli le bogati »gospodje in gospe«, Informbiroja proti naši Partiji in vsej naši častni preteklosti ter današnji socialistični graditvi, Če jih ne zdramijo uspehi delavcev v naših tovarnah in rekordi naših rudarjev, naj si ogledajo naše počitniške domove, v katere prihajamo kot delovni ljudje, po zaslugi naše borbe, ki jo je vodila naša Partija. Prve dneve sem se namenil ogledati svoje prvo domovanje. Ves dan je v naše sobe sijalo sonce in ob lepih dnevih smo lahko občudovali ponosni Triglav, En dan dopusta sem z drugimi tovariši in tovarišicami nameriti obisku v Drago, da se poklonimo spominu -talcev iz Begunj, Tudi izlet v Vintgar mi je pomenil doživetje. Večkrat sem že slišal o lepotah tega slapa. Ozka soteska in bobnenje peneče se vode, ki se z močnim padcem vali naprej, naredita na vsakega neizbrisen vtis. Obiskali smo še Vrbo, rojstno vas našega Prešerna. Tudi nekaj tovarniških objektov smo si ogledali. Tu nas je vodil tov. Jože, predsednik repub- Sindikalni počitniški dom »Tone Čufar« v Begunjah danes pa služi vse to za oddih nam delovnim ljudem, Vsedel sem se za mizo in pogledal naokoli. Pogled mi je obstal na veliki sliki Toneta Čufarja, ki je dal svoje življenje v naši ljudski revoluciji, za oblast delovnih ljudi. Z gnusom sem se spomnil klavrne obreikovalne gonje 1 iškega odbora rudarskega sindikata. Prehitro je minil čas, toda širom Slovenije je še mnogo članov sindikata, ki so prav tako potrebni oddiha in razvedrila in treba je dati prostora tudi njim, da si za bodoče naloge, prav tako kot mi, naberejo potebnih moči, L. Izkoristimo jesen za letovanj® Tako imenovana visoka turistična poletna sezona se je približala koncu. Veliko naših delovnih ljudi je prijetno preživelo svoj letni oddih v turističnih krajih, planinah, na morju im v zdraviliščih. Bežni statistični pregled nam pokaže, da doslej še nikoli ni toliko ljudi v Jugoslaviji izkoristilo udobja naših hotelov in kar je še važnejše, nikoli naši hoteli niso bili napolnjeni s toliko delovnimi ljudmi. Večina gostov so bili člani sindikatov oziroma njihovi svojci, česar bi za lansko leto ne mogli trditi Turistični objekti res služijo tistemu, ki je oddiha najbolj potreben ln ki ga najbolj zasluži. Povpraševanje po mestih v hotelih se je nesorazmerno dvignilo in naši hoteli zaenkrat tako velikega števila dopustnikov ne morejo spraviti pod streho, seveda mislimo tu na mesece glavne poletne sezone; ki naj bi obsegala meseca julij in avgust. Da bi torej razmeroma majhno število mest moglo zadovoljiti čim večjemu številu dopustnikov, je bil že letos spomladi izdelan plan, po katerem naj bi se poletna sezona raztegnila na vse tople mesece leta, to je od maja do oktobra, S tem bi dosegli dvoje: dopust bi izkoristilo mnogo več ljudi, na drugi strani pa bi ne trpela proizvodnja in bi v uradih ne bilo zastoja v poslovanju. Za izvedbo tega plana je bila spomladi izvedena obširna propagandna akcija, ki je rodila precejšnje uspehe. Statistike nam pokažejo, da je bilo letos v aprilu, maju in juniju v hotelih več gostov kakor kdaj koli prej. Če bi bili še nekateri drugi pogoji ugodni, n. pr. da bi vsa podjetja že v začetku leta izdelala plane dopustov pravilno in dopuste razdelila enakomerno čez poletje, če bi osnovne sindikalne organizacije tv. zastavile več naporov pri prepričevanju, bi bil uspeh le mnogo večji. Vendar je začetek zadovoljiv in nam je prinesel mnogo dragocenih izkušenj za prihodnja leta. Z zadovoljivo spomladansko zasedbo hotelskih obratov pa nam še vedno ni mnogo pomagano. Po vročem poletju je prišla na vrsto jesen, ko je ostalo še vedno mnogo delovnih ljudi, ki še niso izkoristili dopusta. Zato se dan za dnem odjavlja še mnogo reflektantov pri POTNIKU, ki iščejo primerne kraje za letovanje v septembru. Saj mest za te mesečo je še dokaj na razpolago. September je sicer že precej Izpolnjen, vendar samo v obmorskih letoviščih, medtem ko so mesta v hotelih v Sloveniji še na razpolago, Za oktober pa je tudi na morju še mnogo prostora. Letovanje oktobra v Sloveniji je odvisno seveda od vremena Kopanje skoro ne pride več v poštev, zato pa so izprehodi v jesenski prirodi toliko lepši, ko vlada v letoviščih mir, ko ni več vročine in ne poletnega navala gostov. Mnogo bolj priporočljivo pa je letovanje oktobra na naši jadranski obali, kjer sega kopalna sezona ob količkaj dobrem vremenu skoraj do konca meseca, ko je vse polno sadja, ko je potovanje udobnejše, ko vlaki niso prenapolnjeni, ki nemoteno uživaš lepo vožnjo z ladjo vzdolž jadranske obale. Za letovanje v Sloveniji bodo v oktobru na razpolago mesta v naslednjih turističnih krajih: Bled, Kranjska gora, Pokljuka, Bohinj, Bovec, Planica ter Dobrna in Rogaška Slatina Na Jadranu pa je prostor po vsej obali, med drugimi tudi v naslednjih večjih krajih: v Opatiji, Crikvenici, na Rabu v Zadru, na Korčuli, Hvaru, v Makarski, Lopudu, Dubrovniku, Cavtatu, Mlinih in Ulcinju. Za leto-vanje v oktobru je priporočati predvsem južni Jadran, to je Dubrovniško in Črnogorsko Primorje, kjer cvete večna pomlad in kjer je vreme v tem času podobno vremenu pri nas v maju in juniju. Oh mednarodnem Dnevu miru Me z vsUtevaKen tule ml e in groiniami, ampak z dosledno borbo za enakopravne In socialistične odnose meti socialističnimi državami se krepi fronta miru v svetu se prav one vmešavajo v naše notranje zadeve in prav tako, kakor je to običaj v kapitalističnem svetu, ne priznavajo enakopravnosti med malimi in velikimi. Prav zato, ker so naši narodi, naše partijsko in državno vodstvo s tovarišem Titom na čelu, takšne metode vsiljevanja volje velikih in podlega izkoriščanja naših narodov odklonili, zato nas danes obrekujejo, nesramno klevetajo, si izmišljajo procese in nas obtožujejo za Stvari, katerih nismo nikdar storili, prs^- zato organizirajo sabotaže in pošiljajo v našo državo špijone in diverzante, vse z namenom in edinim ciljem, da bi nam onemogočili mirno graditev socializma, omajali naš ugled v sveta in zrušili našo sedanjo državno ureditev. Razumljivo je zato, da takšno podlo početje voditeljev Sovjetske zveze in ostalih demokratičnih držav ne utrjuje mednarodne fronte miru, da takšno početje ne krepi revolucionarnih sil v svetu, ampak vse to le slabi fronto pristašev miru in neposredno podpira težnje tistih, iz imperialističnega tabora, ki stremijo po nadvladi v svetu. Zato, ker .se naši narodi — vse naše delovno ljudstvo s Komunistično partijo in tovarišem Titom na čelu bori zn enakopravne in resnično socialistične odnose med socialističnimi državami, zato je ta borba še toliko bolj pomembna. Naši narodi bodo zato letošnji prvi mednarodni dan miru — 2. oktober — proslavili trdno odločeni, da bodo svojo borbo za enakopravne odnose neizprosno nadaljevali. Vztrajali bodo v tej borbi v zavesti, dn_ je naša stvar pravična in ne bomo nikdar in nikoli dopustili, da bi kdor koli, bodisi z Za-pada ali z Vzhoda vsiljeval svojo voljo našim narodom in se vmešaval v naše notranje zadeve, če si hočemo urediti svojo državo tako, kakor si jo želimo, ker je to edina pot, ki vodi do pravega mednarodnega sodelovanja in do pravega ter trdnega miru v svetu, ker se bo le ob takih pogojih lahko krepila fronta miru in postala mogočen jez proti politiki nasilja in zasuž-njevanja malih narodov. Ko se je letos v aprilu vršil v Parizu svetovni kongres pristašev miru, so milijonske množice in z njimi vse resnično demokratične stranke, sindikati in množične organizacije iz vseh delov sveta izrekle svojo pripravljenost, da podprejo delo tega kongresa. Predstavniki teh milijonskih množic, ki so se udeležili kongresa in so v imenu 600 milijonov ljudi v svojem proglasu obsodili politiko »hladne vojne« imperialističnih držav, so takrat pozvali tudi vse narode na svetu, da se strnejo še bolj kot doslej v mogočno armado miru, ki bo sposobna upreti se vsem poskusom, ki bi hoteli poteptati in zatreti demokratične svoboščine in tako pripraviti pot novemu nasilju. Narodom vsega sveta so nasilja, žrtve, katere so morali dati in težke preizkušnje, kakršne so morali pretrpeti v minuli svetovni vojni, ostale v neizbrisnem spominu. Zato, ker vseh teh strašnih dni niso in ne bomo mogli pozabiti, zato je danes v vseh teh milijonskih množicah tako trdna odločnost, da preprečijo za vsako ceno novo svetovno klanje. In da bo ta odločenost milijonskih množic postala res prava manifestacija borbe za mir. zato je mednarodni odbor pristašev miru proglasil 2. oktober kot mednarodni dan borbe za mir. Čeprav teče že peto leto, odkar je bil potolčen fašizem na bojnem polju, narodi vsega sveta vendar nimajo tistega prijetnega občutka in zavesti, kakršnega so si želeli, da je mir res zagotovljen, ker so to vzdušje ustvarjale in ga še ustvarjajo sile imperializma in reakcije ves čas, od kar. je bila vojna končana, ker nočejo miru, ampak neprestano iščejo načinov, kako bi si zagotovile nadvlado v svetu. Zato so te sile poteptale vse obljube, katere so si dale že med vojno v atlantski listini, zato so šle preko vseh sklepov, katere so svečano sprejeli na konferencah v Jalti in Potsdamu in zato so tudi z izigravanjem teh sklepov dosegle, da je ostala nekdanja stopnja nemške vojne industrije nespremenjena. V ta namen je bila ustanovljena tudi zepadna nemška država, ki naj bi pomagala do uresničenja teh načrtov po svetovni nadvladi. Mar-shallizacija evropskih držav, vmešavanje v notranje zadeve teh držav in graditev novih oporišč, vse to so sredstva, ki naj ustvarijo pogoje za nadvlado v svetu in si gospodarsko ter politično podredijo druge narode. Tem mračnim ciljem se je uprla mogočna demokratična fronta tistih držav, ki so se v minuli vojni otresle imperialističnega suženjstva in izkoriščanja, uprle pa so se in se vsak dan bolj upirajo tudi milijonske množice v kolonijah in v samih teh imperialističnih državah, ker nočejo, da bi se še kdaj koli ponovilo, kar so doživeli v minuli vojni. Dva tabora: imperialistični tabor in tabor demokratičnih sil, si stojita danes nasproti. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, od kar ,je izšla zloglasno resolucija Informbiroja, se to, da danes, namesto, da bi se krepila fronta miru, fronta demokratičnih držav, celo Sovjetska zveza in za njo vse ostale demokratične države same teptajo načela mnrksizma-lenmizma, ker Ciril Keržič je bil pravi mutenik /asa, v katerem je živel Potem, ko je dve leti presedel v jed, ker se je že zgodaj pri-kljuiil Partiji, pripravljen, da dd svoje življenje za boljšo bodo/nosi človeštva, se je najhujše zanj prav za prav šele začelo. Kriza, ki je takrat vladala vsepovsod, je vrgla na ulico sto tiso/e delavcev in nameščencev, in kdo si je upal vzeti takrat na delo človeka, ki je pravkar prišel iz ječe, človeka, ki se je moral skoraj dnevno javljati na policiji, človeka, ki mu je bila policija stalno za petami 8 preiskavami, človeka, ki je »okužen« s komunizmom in ki lahko »okuži« še druge, kakor so tedaj govorili kapitalisti? Ciril, ki je bil po poklicu trgovski pomočnik, je delal zdaj kot gradbeni delavec, zdaj spel kot delavec v tovarni in prodajalec mlečnih izdelkov na ljubljanskem trgu, pa zopet kot trgovski potnik ali kar koli. Večinoma pa je bil brezposeln, kajti kjer koli je s težavo dobil delo, že so ga navadno kmalu zopet odslovili, brž ko so zvedeli za njegovo preteklost. Poleg vsega tega pa je bil sam. Očeta in mater je izgubil že v otroških letih in zalo ni imel nikogar, razen sestre, ki pa je bila služkinja in je sama delala le za hrano in stanovanje ter za nekaj borih stotakov na leto in mu zato ni mogla dosti pomagati, kadar je stal brez dela. Zato je živel v velikem pomanjkanju in jedel marsikdaj le enkrat na dan, prenočeval pa v dva metra široki in tri metre dolgi, kleti podobni grobnici. To je trajalo nekaj let. In to je bila Cirilova mladost! Toda Ciril pri vsem tem ni obupal in ni klonil. Ostal je dosledno na Uniji borbe. Nekega dne sva se srečala na cesti. Pri razgovoru je bil nekam nenavadno zamišljen. Naenkrat pa mi je pogledal globoko v oči in mi dejal: »Mile, v Špa- V Beogradu se je vršil drogi kongres Zveze sindikatov Srbije Od 25, do 28. septembra se je vršil v Kolarčevi dvorani It. kongres sindikatov Srbije, Na kongres je poslalo 5742 podružnic svoje delegate, ki zastopajo skoraj 700.900 članov. To je velik porast članov, obenem pa tudi zaposlenih na področju LR Srbije od 1. 1945, oziroma od L kongresa, ko je bilo organiziranih 280 tisoč 394 članov. Poročilo o delu sindikalnih organizacij od 1. kongresa naprej je dal podpredsednik tov. Jovovič. Iz poročila je razvidno, da so sindikalne organizacije tako v gospodarskem kakor kulturnem področju zelo mnogo prispevale k vsestranskemu razvoju in izgradnji socializma v LR Srbiji. Od osvoboditve pa do danes je v Srbiji bilo izgrajenih 6072 raznih novih objektov, t. j. stavb, tovarn, rudnikov, šol itd. Pri vsem tem delu, predvsem pa pri proizvodnji in planskem izvrševanju vseh nalog so sindikati Srbije doprinesli zelo mnogo. Socialistično tekmovanje je dvignilo razne kolektive Srbije na visoko stopnjo proizvodnosti dela. To vidimo tudi iz dejstva, da danes tekmuje na osnovi osebnih obvez 290.000 delavcev in da dela po brigadnem načinu 139,477 delavcev, ki so vključeni v 7325 brigadah. Vzporedno z razvojem sindikalnih organizacij se je tudi razvil sindikalni kader funkcionarjev. Na področju GO Srbije je 189,469 sindikalnih aktivistov, od teh je šlo skozi tečaje večernih sindikalnih šol 4530, v šoli Glavnega odbora pa je bilo 260 funkcionarjev. Posebno pomembno je bilo tudi kulturno prosvetno delo. Lahko rečemo, da je več stotisočev delavcev prišlo v industrijo z vasi in tudi iz dokaj oddaljenih krajev, Kulturnoprosvetno in ideološko delo ja bilo poleg skrbi za vsakdanje potrebe teh delavcev ena osnovnih dolžnosti. Tu so čitalnižke grupe, katerih je 7690, prav posebno uspešno vplivale na ideološki in splošno kulturni dvig tistih, ki v stari Jugoslaviji niso mogli dobiti najosnovnejšega znanja, niti šolanja, tako da so bili mnogi od teh nepismeni, V či-talniških grupah je 5.13,489 delavcev, poleg tega pa že deluje 5207 marksističnih krožkov s 83.680 člani. Pomembna je tudi skrb sindikalnih organizacij za potrebe članov. Poleg tega, da ustvarjajo z vsakdanjim pospešenim delom na proizvodnji vse več predmetov tudi za široko potrošnjo, skrbijo za delavstvo in uslužbence še številne menze, ki jih je na področju Srbije 1006 z 207.000 abonenti, nadalje številne ekonomije in nova stanovanja, ki so jih gradili in jih še gradijo sindikati. Izpolniti letni plan do 29. novembra - geslo naših delovnih kolektivov Fred IS. hnnretoni sinistoa PIT us niem hnoshviie Prvi svobodni kongres sindikata PTT uslužbencev sc je vršil v maju leta 1946 v Beogradu. Ta kongres, ki je bil v dobi obnove in izgradnje PTT stroke in njenhi naprav, ki so bile od okupatorja porušene, pokvarjene in neuporabljene, je bil prava manifestacija uspehov in delovnega poleta PTT uslužbencev. Napori in požrtvovalnost uslužbencev in pomoči ljudske oblasti so omogočili obnovitev in ureditev PTT prometa, da je mogel zadovoljiti osnovne potrebe ljudstva in države. Naloge, ki jih je dal ta prvi kongres ptt uslužbencev, so bile vse Izvršene v pogledu razvijanja tekmovanja, ki je z uvedbo delovnih norm v vseh panogah PTT službe, dobilo pravilno osnovo in kriterij. Rezultati uvedbe delovnih norm pa so bili posebno važni tudi v pogledu organizacije dela, kar je omogočilo pravilno razporeditev in zaposlitev kadrov in s tem tudi občutno zmanjšanje števila delovne sile, ki je danes za nas najdragocenejša. Po normah dela sedaj že 88% uslužbencev v PTT eksploataciji. Razen tega je bila izvedena nova organizacija PTT stroke, ki ustreza sedanjemu razvoju stroke in nosi v sebi pogoje za nadaljnji razvoj. Vse te uspehe v tem razdobju med I. in II. kongresom še povečuje dejstvo, da so se k začetnim težavam o izvajanju planskih nalog pridružile še težave v zvezi z napadi in lažmi informbiroja, ki niso bile pričakovane in ki so močno vplivale na izvrševanje plana v P il stroki. Kljub temu je bil plan PTT eksploatacije za leto 1948 dosežen s 114%, s čimer jc ptt stroka doprinesla svoj delež k splošnim naporom za izpolnitev petletnega plana. Naloge II. kongresa pa so v tem, da Se še povečajo doseženi uspehi, kar bo možno izvesti predvsem s popularizacijo tekmovanja, pravilnim nagrajevanjem no-vatorjev in racionalizatorjev ter strokovno-ideološko izobrazbo mladih kadrov. V počastitev II. kongresa so si sindikalne organizacije PTT kolektivov zadale številne naloge in obveznosti, in sicer glede prostovoljnega dela, zboljšanja kakovosti dela, delovne discipline, znižanja stroškov uprave, zvišanja proizvodnosti dela, strokovnega in ideološkega dviga članstva itd. Z delovnimi uspehi na vseh poljih, predvsem pa v preseganju plana, ki je za leto 1949 povišan napram lanskoletnemu planu za povprečno 23%, hočejo uslužbenci pošte, telegrafa in telefona dokazati pravilnost linije našega državnega vodstva in naše partije. >oooo oooooooooo<- OB BUDIMPEŠTANSKEM PROCESU Vse kaže, da informbirojevski voditelji tekmujejo med seboj, kdo se bo izmislil novo, še bolj go ros ta s no laž in povzročil večjo težavo našemu delovnemu ljudstvu, partijskemu in državnemu vodstvu. Naše ljudstvo pa se vedno bolj vključuje v socialistično tekmovanje iz trdnega prepričanja, ki ga ima do edino pravilne linije naše Partije. V pozdravnih resolucijah naših KP, Zveze sindikatov itd. izražajo in zavračajo revizionizem in kontra revolucionarnost s tem, da obljubljajo Titu, Partiji' in ljudstvu predčasno izpolnitev letnega plana. Zavest, čast in ponos da gradimo ogromno stvar se kaže v tem, da so razplamteli delovni kolektivi bitko za izpolnitev plana tretjega leta Titove petletke do 29. XI. 1949, nekateri pa še celo pred Dnevom republike, drugi pa nekaj kasneje z ozirom na objektivne težave, vendar pa predčasno. Med številnimi delovnimi kolektivi so se obvezali izpolniti letni plan do 29. XI. LIP Ilirska Bistrica, Tovarna Lesolit-ni'h plošč v H. Bistrici, Tkalnica k La cevi n e v Celju, Tovarna volnenih in vigognih izdelkov v Mariboru, Kurilnica Maribor, Železniška delavnica Ptuj, Železniška vozovna delavnica Gorica, Tovarna usnja Ljutomer itd. itd.. Tovarna pletenin Ljubljana, LIP Ajdovščina, Žaga v Št. Petru na Krasu in drugi pa celo do 20. XI. Prav tako so se obvezali predčasno izpolniti letni plan gozdna gospodarstva Postojna, Bled, Kočevje, Železarna Štore in še ogromno število drugih delov kolektivov. Med vsemi delovnimi obveznostmi pa so najvažnejše obveznosti rudarjev, ki bodo z izpolnitvijo plana Generalne direkcije za premog izpolnili letni plan do 29. XI. in tako znatno prispevali k predčasni izpolnitvi Titove petletke. — Železničarji bodo petletni' plan izpolnili v štirih letih, tekstilci Slovenije pa bodo izvršili svoje letošnje naloge do 15. decembra. Da bi' čim bolj olajšali izpolnitev sprejetih delov, obveznosti in letnega plana, je nujno, da se odstranijo vse subjektivne težave pri izpolnjevanju in presegi plana v vseh pokazateljih. Zelo važno je, da uprave podjetij vnesejo vse kolektivne in individualne obveznosti v svoje operativne plane-kar bo jiomenilo, da so te obveznosti istočasno tudi naloge uprave j>odjetja. Upravni odbori sindikalnih podružnic naj zahtevajo od uprav, podjetij, da se te obveznosti oziroma razlika količine do izvršitve letnega plana razdelijo na mesece, dekade, dneve po posameznih oddelkih in brigadah, ter izboljša prikazovanja njihove izpolnitve, kar bo nehote povečalo dnevno izpolnjevanje nalog. RO sindikata naj si po vzgledu rudarjev ustvarja isti pregled z administrativnimi operativnimi vodstvi, ki jim bo služilo za pregled pomoči na terenu. Analiza dosedanjih izkušenj socialističnega tekmovanja, predvsem pa najnovejše metode visoke storilnosti dela posameznih brigad in delavcev, je treba prenesti na slehernega delavca. Pri tem je poudarjati in članstvo seznanjati, da brez dviganja storilnosti dela ni mogoča izgradnja socializma — dviga življenjske ravni. Visoka zavest najboljših brigad delavcev in uslužbencev je treba postaviti celotnemu delovnemu kolektivu za vzgled in posnemanje.Vsako nezaupanje do norm je treba s političnim delom odpraviti, kajti nobene norme ne izmenjaj, dokler ni najmanj 6 mesecev v veljavi, v kolikor ni bila v tem času napravljena bistvena izpoj>olnitev stroja ali tehnološkega procesa dela. Nepoučenost. in razredno nasprotstvo posameznikov prav v tem vprašanju lab- PflED NAMI VSTAJAJO LIKI BORCEV KAKRŠEN JE BIL KERŽfC CIRIL - METOD nijo grem.« Takrat je v Španiji divjalo državljanska vojna »Ti greš v Španijo?« sem ponovil njegove besede, kakor od strele zadet. »Da,« je dejal trdo, »samo nikomur ne govori o temt« Bil je moj najboljši prijatelj. Ko sva se razšla in ko sem zopet sedel na kolo, nisem videl več niti ljudi okoli sebe, niti voznikov in avtomobilov na cesti in sam ne vem, kako sem se takrat pripeljal domov. * Poslednjo noč pred svojim odhpdom je spal pri meni. Seveda skoraj vso noč nisva spala.' Raztovarjala sva se o najinem bednem življenju, o borbi za zmago delavskega razreda, o Partiji, o političnem položaju v svetu, o Sovjetski zvezi. Obema je bilo tesno pri srcu. »S teboj grem,« sem mu dejal takrat, ker sem že ves čas, odkar mi je zaupal svojo namero, razmišljal o lem in se odločil, da grem tudi jaz. »Ne, Mile,« me je zavrnil. »Poglej, stvar sloji takole: Zame ni življenja v tej prokleti Jugoslaviji. Tu trohnim tako rekoč pri živem telesu in to skoraj brez haska. Zato je bolje, da grem in da se bom boril z orožjem v roki. Če bom padel, vsaj ne bom padel zastonj, ko bom prej spravil s sveta vsaj nekaj fašistov.« »S teboj pa je drugače,« je nadaljeval. »Ti imaš vsaj dom. Poleg tega pa pri policiji še nisi tako kompromitiran kot jaz in se vsaj lahko svobodno giblješ. Ti boš lahko doma še mnogo koristil. Tebe potrebuje Partija doma. 7si ne moremo iti, ker nas vendarle čaka delo najprej doma. čeprav smo internaciona-listi.« Govoril je še naprej in mi dokazoval, kako nujno je, da on gre, jaz pa da ne smem iti. Na kraju pa je še dodal: »Življenje pa boš tudi še lahko dal za našo stvar, nit se ne boj, samo če boš ostal pravi komunist. Gotovo je namreč, da ne bo dolgo, ko bo tudi Jugoslavija postala druga Španija.« Govorila sva še in še. Proti jutru enkrat pa mi je dejal: »Mile, sestro imam. Mislil sem iti danes k njej, da bi jo še enkrat videl, a nisem smel. Preveč mi je bilo hudo in pred njo ne bi mogel skriti, da se poslavljam. Povedali pa ji tudi ne smem, kam grem, ker bi ona tega ne razumela. Pojdi zato čez dan, dva k njej in ji povej, kaj je z menoj! Toda oprezno, počasi, da je ne bo preveč naenkrat zadelo.« »Povej pa ji,« je dejal takoj nato z odločnim in povzdignjenim glasom, »naj ne joka, ker se bomo še videli. Če pa se ne bomo več videli,« je nadaljeval, »pa bo vsaj prišel dan, ko bo tudi ona postala človek in ne bo več sužnja, kot je sedaj.« V kolikor sem se do zdaj že sprijaznil s mislijo, da se skoraj gotovo za vedno poslavljam od najboljšega prijatelja, me je ta trenutek zabolelo pri srcu, da bi najraje zatulil od bolečine. * Šele proti jutru sva malo zadremala. Brž ko pa se je začelo daniti, sva vstala. Na samovarju sem pogrel skodelico mleka, ki nama je ostala od večerje, da je spil vsaj nekaj toplega, preden je odšel. Ko je odhajal, sva se še poslednjič objela in poljubila. Iz žepa je potegnil že nekoliko oguljeno fotografijo, edino, ki jo je še imel, posnetek, katerega je nekoč posnel ulični fotograf, ter mi jo stisnil za spomin. Ko so zjutraj vstajali ljudje, se je v Polju tiho in neopazno pridružil ostalim, ki so prišli z Gorenjske, Dolenjske, Notranjske in Bele Krajine. Cez dva dni sem odšel k njegovi sesiri ter izpolnil njegovo naročilo. Toda še čez leden dni sem moral ponovno k njej in ji sporočiti, da se Ciril — vrača. Ves transport — okoli 1500 prostovoljcev iz vse Jugoslavije — je bil izdan in zajet od žandarmerije na nekem dalmatinskem otoku nekaj ur poprej, preden bi se moral vkrcati na ladjo. Cirila so zopet zaprli, ko pa so ga izpustili, je zopet životaril naprej na stari način. Ker so se stvari pri nas vsak dan bolj zaostrovale, je misel na Španijo polagoma opustil. Leta 1941 je odšel med prvimi v borbo-Vsi, ki so bili z njim, pripovedujejo, da je bil eden najhrabrejših. Dosegel je fin podpolkovnika politkomisarja divizije. Že proti koncu vojne ga je doletela smrt v Kočevskem Bogu. * Od takrat, ko so odhajali prvi prostovoljci v Španijo, je minulo trinajst let. Besede Stalin, Sovjetska zveza, VKP(b), Rusija so bile Cirilu kot vsem ostalim (lanom KPJ, onim, ki so odšli v Španijo in tistim, ki so ostali doma, svete besede. Danes, po trinajstih letih, odkar so odhajali prvi prostovoljci v Španijo, pa (ujemo, da je isti Stalin, ista Sovjet- ko ovira širjenje Sirotanovičevega gibanja. Za širjenje borbe za visoko proizvodnost dela so odgovorne uprave podjetij in administrativna operativna vodstva. Sindikalne organizacije so jim dolžne pri tem pomagati po navodilih ozir. sklepih predsedstva CO SZ J, pri tem pa se najostreje boriti proti zaostalosti, ojmrtunizmu, škodljivemu odporu proti novim metodam dela. Da bi se dvignila storilnost zaposlenega delavca in uslužbenca, bo potrebno zaostriti delovne discipline z doslednim izvajanjem tozadevnih odločb in vzgojnim delom. Nedisciplinirane delavce je prikazati kot škodljivce, ki zmanjšujejo vrednost velikih naporov vsega delov, kolektiva. Z izboljšanjem delovne discipline, predvsem pa z odpravo neopravičenih in strožjo kontrolo opravičenih izostankih od dela lahko močno zmanjša pomanjkanje delovne sile. Nadalje igra važno vlogo za predčasno izj>olnitev plana in utrditev delovne discipline ter izboljšanje organizacije dela brigadnj način dela. S stalnim študijem brigadnega dela in organizacije dela bomo istočasno poleg širjenja racionalizatorstva, nova torstva in izumiteljstva lahko znižali tudi proizvodne stroške. Aktivnejše delo in večje število krožkov racionalizatorjev in novatorjev lahko s planskim proučevanjem grl proizvodnje zastarelih strojev nepotrebnega transporta, štednjo i>ogonskega materiala mazil, orodja itd., oziroma s spoznavanjem racionalizacij in novotarij v ostalih delovnih kolektivih in strokovne literature ogromno pripomore k zmanjšanju naporov in izboljšanju finančnega efekta dela podjetja. Trebi se je le podrobno seznaniti in prenesti na vse članstvo Zakon o izumih io tehničnih izpolnitvah (Ur. list FLR.T> štev. 106(48) in uredbo o odškodninah, nagradah in ugodnostih iznajditeljev, novatorjev in racionalizatorjev (Ur. list FLRJ, štev. 40(49) in j>oskrbeti, da se bodo predlogi pravilno in pravočasno realizirali in nagrajevali, vsi škodljivi pojavi pa strogo kaznovali. Napačno bi bilo, če bi videli pred seboj samo plan proizvodnje brez ostalih velikih nalog kot n. pr. plan strokovnih kadrov, ki je do sedaj v letošnjem letu zelo slabo izpolnjevan-Kave dati se moramo, da nove tovarn® m novi stroji brez strokovno s po sob" nih ljudi ne pomenijo nič. Zato je po-hiteti z ustanavljanjem novih strokovnih tečajev in oskrbeti reden obisk. Za usjiešno borbo ir. dvig storilnosti' dela in s tem preseganje planov, je med ostalim važna tudi skrb z a delovnega človeka. Ne malo uprav podjetij ima še neizrabljene kredite.. Iti bodo ob koncu leta zapadli, če. Jia ne bodo uporabili za stanovanjske bloke, gradnje otroških zašli, D ID-o v itd. Sindikalne organizacije so v lastnem interesu dolžne pomagati uprQ' vam podjetij s prostovoljnim delo® in bi na ta način lahko po nove® načinu zidanja zgtradili marsikateri objekt in tako izpolnili tudi plan 'n' vesticij, Z najnovejšimi in najrevoluciona1' nejšimi oblikami soc. tekmovanja P° vzgledu Sirotanoviča in s prenaša-njem na množice vseh gospodarski,11 panog, z ideološko jx>litičnim in ag}-taci.jsk:m delom, s kontrolo in revizijo sprejetih delovnih obveznosti (glej članek »Komuniste, štev. 4 preverjanju izpolnjevanja nalogo bo naše delovno ljudstvo pričakal? 29. XI. in bo častno dokazalo vsem sl' lam, ki hočejo preprečiti' izpolnit®: prve Titove petletke, da je nj sile, k1 bi nas mogla od tega odvrniti z. c. > >oo-oooooooooo<^ ska zveza, ista VKP(b) in ista Busjif preko budimpešianskega procesa P°™1 ostalega oklevetala tudi španske borc,f Kadar koli slišim o španskih borplh se spomnim na Cirila, čeprav ni bil , Španiji. To pa zato, ker vem, ljudje so takrat odhajali v Španijo, ' nem, da so bili pravi španski borci taK rekoč na las enaki Cirilu. . In lake ljudi blati danes Sovjets» zveza preko budimpeštanskih sodnih * medijantov? Informbirojevcem ni dovolj, da &.L lijo našo Partijo in našega Tita. Ni. dovolj, da so izdali marksizem-leniMr-j(. in da danes pljujejo ne samo na to, j# so govorili in pisali Marx, Engels ..j Lenin, temveč tudi na to, kar je ML Stalin. Ni jim dovolj, da z blokado, £liji tažami in diverzanti ovirajo naše nar^lj, pri izgradnji socializma. Ni jim da so izdali svetovno delavsko gib11 ,ji izdali Grčijo, izročili imperialistova ,j^ prodali našo Koroško, naš Trst, ni L-dovolj, da lajajo preko radia in pisja in teptajo predvsem svoj ,asjct ugled. Sedaj so napadli še naše špa1 vel prostovoljce. Ni jim dovolj, da J? -jo kot eno leto zaman poskušajo blatit* narodnoosvobodilno borbo, sedaj, P?efoj‘ najstih letih, bi radi izmaličili sko borbo španskega ljudstva ter frl-internacionalnih brigad, ne glede ® fjn* ve, ki so padle v tej borbi, žrtve, ka bo večno hvaležno vse človeštvo. r0^ls Vsakomur, ki je te dni čital P fre' o procesu v Budimpešti in ki Vo! $ptnK rojsko borbo španskega ljudstva ^jUjoV1 ski prostovoljcev — in to so , -jii-poštenih ljudi v svetu — je 171 f0lik° stati dih nad toliko podlostjo 1 uinjč nesramnostjo. In odvor vroti ta'ct.,_ litin-1- nesramnostjo. In odpor proti t°m-h Jjt« zanosim v srcu milijonov P0^enlieto, ? ki se kopiči že skoraj poldrugo je te dni še povečal. , . To pa je tudi edini »u.spen vejše kominformovSke komed’!e nnnsM pešti. Mile bm" Zagrebški velesejem - prikazuje dvig življenjske ravni širokih ljudskih množic V pogojih socialistične izgradnje naše domovine predstavlja človek, ki dela in ustvarja vsa bogastva, naš največji zaklad. Delovnim ljudem posveča ljudska oblast vso potrebno skrb, da jim čim-Prej ustvari stanovanjske, delovne in sploh življenjske pogoje, ki bodo dostojni njihovih velikih naporov in doprinosa v izgradnji socializma. Ta skrb ljudske oblasti, da čimprej dvigne življenjsko raven širokih ljudskih 'Uuožie, je v okviru Zagrebškega velečima prikazana v Umetniškem paviljoni na Zrinjevcu, Ta del razstave je do-Polnilo k razstavi lokalne industrije in Obrti FLRJ, ki jo skupno z revijo sodobnega oblačenja ter s strokovnimi predavanji in posvetovanji za pospeševanje »tkalne proizvodnje prireja Zvezni odbor »kalnega gospodarstva za zagrebški ve-leeejem. Z modeli, fotografijami, slikami, tabelami, zanimivimi grafikoni, izrezki lz ča-•opisov itd. je v Umetniškem paviljonu n »zorno prikazano stanje v stari Jugoslaviji, kjer so interesi kapitalističnega prosta in zaščite izkoriščevalnega sistema bili glavna gonilna sila vse komunalne Politike. Zato je bilo na eni strani boga-'tvo, razkošje in udobje le za nekatere, »a drugi strani pa mračna, ozka, bedna ■tanovanja, brez zraka, sonca, miru, zelema itd. za delovne množice, Takšne razredne razlike in protislovja bled bogataškimi predeli mestnega centra V bedno proletarsko periferijo opažamo danes v vseh kapitalističnih državah. Razne drobne koncesije v pogledu izboljšanja teh razmer so dali kapitalistični •Uogotci le tam, kjer so se morali vdati ler popustiti pred organizirano razredno borbo zavednega proletariata. Popolno r*Šit Sindikat, podružnica v tovarni »Iskra« j^anj je pravilno razumela pomen ljud-k?'5 inšpekcije, kakor tudi njeno vlogo, 1 lo ima pri odpravljanju raznih ne-,6avdnoisti, malomarnosti itd., s katerimi , , Povzroča skupnosti večja škoda in pj ^ zavira izgradnja socializma. Sku-ljudskih inšpektorjev s svojim akta?1 dolom nadzirajo na območju svo-ier* terltoriia delo uprav tovarn, podali ustanov itd., skratka delo vseh čla-T"? delovnega kolektiva. Opozarja na nar vake ^ predlaga izboljšave dela. Oglejmo si delo skupine ljudskih im-"vektorjev v tovarni »Iskrac-Kranj, ki je v najboljšimi v LR Sloveniji. Že v tem J^lkem času svojega dela je dosegla rjttiembne uspehe. Skupina ljudskih in-p-oktorjev za zunanje delo je 23. in 24. »i« a t- k pregledala industrijski maga-kjer je ugotovila več nepravilnosti, ha primer manipulacijo s presežki itd. na Škodo potrošnikov. S tem hekateri uslužbenci industrijskega ma-povzročili škodo potrošnikom, ki 100.000 din. tr "kupina ljudskih inšpektorjev za no-BleS ■ delo je dne 14. junija t. 1. pre-tflzn a tovarniško ambulanto in odkrila VgV1® nepravilnosti, ki so nastale prediv**11 zaradi malomarnosti bolničarke. Na \wkt6vO skupine ljudskih inšpektorjev je ča,rifVa tovarne takoj zamenjala bolni- toir,- • julija je skupina ljudskih inspek-pregledala delitev stanovanj. Re-tg.i V tega pregleda je bil, da so trije ?•I dobili stanovanje. ^kupiua ljudskih inšpektorjev je pr “ tudi poslovanje z odpadki, ki _ vij eni vremenskim neprilikam, če- i plDa IJtthSatn lnspemorjev je prespala tudi poslovanje z odpadki, ki so t>ra ^k^vljoni vremenskim neprilikam, če- • ¥ 66 * nekateri še dali uporabiti, izdeluje skupina okrožnico, ki jo ^ Predložila upravi tovarne. V njej bo hadv ukazano, kako je ravnati z od-triKvi8 ®m0r bo tovarna prihranila letno 7>žn° 250.000 din. toj-jif' julija je skupina ljudskih inspek-W izsledila nekaj tovarišev, ki so od- oziroma kradli orodje iz tovarne. ^0(io°!v u^ra v letu 1949 dobro založena s 6od°°'J literaturo in da ima izpolnjene *irZ« v kvalitetni, predvojni ^literaturi-, L predvsem zasluga tovariša knjižniRL ja Julija Videtiča, M je znal k°U presoditi potrebe knjižnice in »iskalnih organizacij na Jesenicah, ki A so nikoli odrekle knjižnici potreb1 sredstev za nadaljnji razvoj. Knjižnica je v avgustu izp 2067 knjig, torej ceilo 150 več juliju. Največ knjig so si izpo-—.^ mladinci, ki izhajajo večinoma lavsMh družin. Sledijo jim d®l%-število intelektualcev je v soraz%?) ju s prvima dvema skupinama P1* manjše. M Mladina na Jesenicah je v a najrajši posegala po delih Jules#«^ na, Frana Milčinskega, Josipa Kjff čiča in Venčeslava V/imklerja, pa so izmed domačih nisatelje* tiT' bolj ceniti Franca Bevka, Josip-aLta-čiča, Miška Kranjca, Ivana Antona Ingoliča, Ivama Tavčarja-neta Seliškarja in P r ežihoveg* -ranča. Od klasikov svetovne kPJj^ nosti je bil največkrat izposoj®? iti«' London, sledijo mu Nikolaj ' t N' vic Gogolj, Honore de Balza®- pS' Tolstoj, Maksim Gorki, Chat* ckens in Stendhal. 'V3p® Trenutno j-.e najnujnejši Pr Je' Centralne sindikalne knjižnic® senicah prostor, ker sedanji zevejik®' več ne ustreza potrebam tak® j}!;?3 ga in važnega industrijskega jj-kot so Jesenice. Urejuje uredniški odbor, ^lavhj T. Seliškar. - Uredništvo (tel®«" 4g.7W Miklošičeva 22/11. - Uprava izb®P Masarykova 14/11 v Ljubljani. jjp * vsak petek - Mesečna naročnin^ -j-jeK. Štev ček položnice 6-90603-9 ^jUblia)S tiskarna »Ljudske pravice« v A