w Skropljenje trt proti peronosporL Bohuslav Skalicky, c. kr. vinarski nadzornilč za Kranjsko, piše: Caš škropljenja trt proti peronospori je tukajl: Kjer galice primanjkuje, je treba ž n|o silno štediti^ To se doseže z ¦uporabo galuna, z dobrimi škropilnicami in s pravilnim delom. C. kr. kmetijska družba kranjska je izdala natančno navodilo, kako je trto škropiti, da se prihrani na galici. Naj bi se po njem vsi vinogradniki točno ravnali, posebno ker se je pri sejdanjem mokreiEvremenu bati, -jda bo letos peronospora prav zgodaj in hndo nastopila. Navodilo se glasi sledeče: 1. Martinijeva škropilna zmes se pripravi m 6iste vode, galice, galuna in apna. Na vsakih 100 1 vode se vzame: za prvo škropljenje % kg galic©, % kg galuna in VA do 1% kg mastnega, ugašenega apna; za drugo, tretje in nadaljne škropljenje pa54kg galice. % kg galuna in 2 do 2!4 kg mastaega ugagenega apna. 2. Pripravljena voda se razdeli na dva dela> Galica in galun se raztopista obešetna v vreči ali \r košku, v enem delu vode, v ostalem delu vode se pa razmeša apno na redek apnen belež. 3. Neposredno predno pričnemo.škropiti, vlijemo polagoma, med vednim mešanjem apnen belež — brez peska — v raztopino galice in galuna, z lesenc palico zmes dobro premešamo in jo nato preskusimc z reagejnčnim papirjem. Ce j,e dovolj apna, postane y njo pomofien Wel fenolitaleinov papir rudeč, oziroma rudeč lakmov papir moder (plav). Ce se to ne zgodi, je to znamenje, da smo vzeli apna premalo in da ga. je treba še nekaj dodati. 4.. Več škropilne zmesi, kakor je moremo v 11 dnevu.porabiti, ne pripravljajiiio, ker postaja 6lm starejša, tem slabejša. Raztopina od galice in galun& (brez apna) se ne pokvari, zato si je pripravimo lahko več naenkrat, apno pa dodenimo vselej šele tilr preden škropimo. 5. Skropiti je treba zgodaj in v kratkih presledkih. Prvi6 je škropiti takoj, ko odrasejo trtni poganjki dobro ped na dolgo, drugič tik pred ali med cvetenjem, najpozneje pa 14 dni za prvim škropljenjem. Tretjič škropimo tri tedne zai drugim škropljenjem. Cetrtič škropimo le v mokrem poletju koncem ju~ lija. Poznejše škropljenje nima smisla. 6. Skropiti je najbolje v suhem vremenu, brez: vetra., ne v najhujši vrofiini i|n ne v rosi. Zadn]e storimo le v sili. Preden pride prvi dež, se mora škropilna tekoSina na trti dobro posušiti. Ce se to ni zgodilo, jo d&ž opere in škropljenje je treba ponovlti takoj, ko nastane stanovitno vreme. 7. Trte je treba s škropilno zmesjo na fino poškropiti, ne oblivati. Fino škropljenje ve6 izda in se pri njem manj galice porabi. K temu je treba močne Škropilnioe, dobrega razpršilnika in pravilnoga dela^ 8. Trtno listje je treba poškropiti ne samo od zgoraj, ampalc — kolikor mogoče — tudi po spodnjit in zlasti navzgor obrnjenik straneh. Pri vsakem lakem škropljenju je treba poškropiti tudi grozdje, ia M) tako mo6no, da od njega kar kaplja. Da trte prav. femeljito poškropimo in prihranimo na galici, škropimo trtne vrsto samo od ene strani in šele ko so te sube, od druge strani. Tako ne bomo škropili po nopotrebnem dvakrat in prihranili bomo na galioi. 9. Nekaj dni precten škropimo, povežimo — 6© je le raogoče — vse mladike in omamda|mo (oberimo) nepotrebne mladike in zalistuike. Vinograd snažimo od plevela, kajti plevel osenčuje trte, jemlie jim hrano in povečujo zračno vlago v vinogradu, ki pospe« šuje trtne bolezni. 10. Delajmo natanfino po tem naVocUlu, pa bodemo imeli dober uspeb. N«marno ali polovifiarsko delo ostane brez usp«ha! Prepozno rabljeno ali nepravilno pripravljeno ne uftinkuje nobeno sredstvo in če je še tako dobro.